Anda di halaman 1dari 28

Ko zaenjamo postajati alpinisti, moramo vedeti, kaj pravzaprav elimo od gora.

e elimo le golo telovadbo, v redu, toda e elimo doiveti pustolovino, moramo iveti po pravilih pustolovine, ki je popolnoma razlina od gole telovadbe. V pustolovini mora biti tudi nekaj nepredvidljivega. Walter Bonatti

LANI ODPRAVE
Ane okl | vodja odprave
Vsaka nova avantura, ki se je lotimo skupaj s prijatelji, je bolja od prejnje! Aljaska 2012 je v mnogoem celo povsem presegla moja sicer visoka priakovanja. Hvaleen in izjemno zadovoljen sem, da mi je bilo dano preiveti tri tedne v tako dobri drubi na tako pravljinem kraju na zemlji. Najbolj pa mi bo v spominu ostal inenirski pridih naega zgledno urejenega in premiljeno zasnovanega baznega tabora!

Bor umrada

Odpravo na Aljasko bom imel vtisnjeno v spomin kot nepozabno avanturo na odmaknjenem predelu naega planeta. V slabem mesecu sem se poleg smeha v dobri drubi, nauil veliko lepih trenutkov v stenah in strminah aljakega gorovja Revelation po udovitem priu in na dotlej neosvojenih vrhovih.

Botjan Virc

Tri tedne brez interneta in telefona je bilo blagodejnih. Prve noi rahel strah pred medvedi in mrazom, dnevi v znamenju pria. V dneh slabega vremena sem natanno preuil notranjost otora. Blago hujanje na raun instant hrane, izgubljeno teo hitro nadoknadili ob povratku v ameriko civilizacijo. Spet ena drutvena odprava, kjer se nam ni uspelo niti enkrat skregat.

Duan Hu

Odprava na Aljasko je bila neko prvinsko doivetje, ki si ga pred odhodom niti nisem mogel predstavljati. Odrona divjina ter neskonna podroja ledenikov so bila pravi izziv od dosedanjih izkuenj. Najlepi od vsega pa je bil obutek, ko si utiral poti, po katerih e ni hodila loveka noga.

Grega Aman

Pisalo se je leto 2011 in vonj po odparvarstvu je e zbledel. Prejmem klic Aneta, ki mi ponudi mesto lana odprave na popolnoma odronem delu Aljaske. Seveda sem bil prve trenutke okiran, potem pa sem po 14 dnevnem razmisleku potrdil udelebo. Bil je zadetek v polno v skoraj vseh pogledih. Trpela je samo moja druinica ki se je morala znajti brez oka. Najbolji vtis mi je ostal od soodpravarjev ki so pokazali pravi karakter v dobrem smislu. Odprava je potekala brez kakrnih koli teav s polno dogodivin in smeha. Sneg je pa vrhunski!

LANI ODPRAVE
Janez Rutar
Pred odhodom na Aljasko sem sicer vedel, da je te kraje zima obdarila z obilno sneno odejo, ampak da bo pa smuanje tako noro dobro si nisem mogel niti predstavljat. Ko k temu dodam e dobro organizacijo in odnose v ekipi,j e bila odprava za vseh pet prstov polizat. V bazi na ledeniku praktino nisem pogreal niesar... razen mogoe kakne dobre kuharice, ki bi seveda skrbela za gurmanske uitke ;) Eh, nima veze! Bi bilo pa e isto preve kiasto.

Matej Pobein

Aljaska je bila zame prostor globoke tiine in molka! Vendar je paradoks to, da je kot prostor prostranstva pa tako zelo glasna v svoji lepoti, da mi ni ostalo drugega kot udenje majhnega loveka v odnosu do ustvarjenega!

Urban Igli

Ne morem rei, da je Aljaska izpolnila moja priakovanja, saj sem bil na odpravi prvi in resnino nisem vedel kaj priakovati. Pustil sem se presenetiti in bil sem preseneen. Pozitivno preseneen! Nisem si mislil, da lahko deset ljudi tri tedne ivi v tako zahtevnih razmerah brez kakrnih koli teav in nasprotovanj. Nisem si predstavljal, da je ivljenje brez tehnologije in vsakdanjega udobja lahko tako nagrajujoe. In ko sem po napornem deseturnem vzponu s tekimi nogami hodil po ledeniku nazaj proti baznemu taboru, laen, prezebel, ampak sreen, mi niti najmanj ni bilo al, da sem se pridruil ekipi Freeapproved Alaska 2012. Se vidimo naslednje leto v novi avanturi!

Valentina Mravlje

Ekspedicija na Aljasko je v trenutku, ko sem se odloila za to, da se pridruim, v meni vzbudila veliko raznovrstnih obutkov, priakovanj, vpraanj. Odprava me ni presentila v smislu ambientalne lepote - oi so se kar prijetno spoile ob vsakodnevnem opazovanju prelepih zasneenih vracev. Po drugi strani niti ne v alpinistinem smislu - presmuane krivine, osvojen Little Ant. Divjina, prvinskost, sijaj po svoje e kar kiasto. Tisto nepredvideno, notranje transformacije, novi aspekti, zavedanja. To so stvari zaradi katerih je bilo zame doivetje enkratno. Nekaj posebnega je bilo.

iga Fujan

Pred spanjem sem si tako kot vsak dan pripravil tri plastenke z vrelo vodo, da se je spalna vrea segrela in sem el lahko spat v toplo gnezdo. Med gretjem spalke sem opravil e higienske potrebe. Zunaj se je zjasnilo in obetala se je lepa, jasna in mrzla no. Ko sem priel v otor sem zlezel na spalko in pod seboj zautil luo! Potegnem prvo nalgenko - polna, druga - polna, ko potegnem navadno plastenko - prazna! Takoj sem zael brisati vodo in spalko vrgel iz otora, da se sluajno e kaj ne bi zmoilo. S pomojo inenirja Hua sva pobrisala vso vodo v otoru. Reil me je Grega, ko mi posodil svojo rezervno spalko v kateri sem prebil no. Ko sem zjutraj preveril, kako je s spalko, sem spoznal, da je kot dvometrska deska globoko zamrznjena!

ODPRAVA NA ALJASKO
Prvinska severna pustolovina

Vsake toliko se moram najti in svoj smisel odkriti na pustolovinah irom sveta, kamor se praviloma odpravim vsako leto. Ne vem, e je danes sploh e mono govoriti o alpinistini odpravi v tuja gorstva. Letalske povezave so nam svet skrile na najve dan dolga potovanja, popestrena z nekaj dni hoje do baznih taborov, udobje katerih lahko e z majhnim vlokom v sodobno opremo izbrie takoreko vse sledi tistih pravih avantur, o kakrnih sem bral v knjigah svojih alpinistinih idolov. S spotovanjem vsaki znova prebiram osupljive zapise ali posluam zgodbe, ki si zasluijo pridevnike herojske, epske in podobno. Ko vse svoje avanture postavim ob bok tem velikim ljudem in njihovih dejanjem, jih je ravno za en konkreten izlet. In prav taken se mi zdi tudi moj minuli izlet na Aljasko, kjer smo si v dananjem, z vsemi neumnostmi natrpanem svetu, izborili svoj mali prostorek osame pod vsemogonim soncem in kjer nam je bilo dano doiveti nekaj, kar pred nami ni doivela e nobena iva dua na tem udovitem planetu.

Besedilo: Ane okl Fotograje: Ane okl in lani odprave

Prvinski cilji v senci popularnih velikanov


Po nekaj mesecih iskanja, brskanja po spletu in nadlegovanja tujih poznavalcev podroja z e-poto, da mi izdajo to in ono, sem nael najbolj zakoten moen konec Aljaske. Del gorovja, ki je v alpinistinem smislu popolnoma zapostavljen in lei JZ od silno popularnega najvijega vrha severne Amerike. Pred naim prihodom na odmaknjeno podroje je bilo namre samo okrog naega ledenika dva ducata devikih vrhov in e ve nepreplezanih sten ter grebenov, pred nami pa na ledeniku ni bilo e nikogar. Po tem, ko smo prebrali vse mone prepovedi (in sankcije za kritelje), ki veljajo pri uvozu (kakrnekoli) hrane, smo precej nestrpni akali na vstop v ZDA. Ob silno resnobni carinski kontroli, ko so tretjini nae ekipe e takoj vzeli potne liste in jih prijazno povabili na osebni pregled v sosednje sobane, sem imel sam ve sree. I did not know such places still exist, mi je po bolj uradnem delu vpraanj na moj odgovor o tem, kam sploh gremo, dejal okroglolini uradnik. Kubik ekspedicijske dehidrirane hrane je na sreo prav tako spustil v dravo. Ko smo e preleteli na tisoe kilometrov dolgo pot prek oceanov in celotne ZDA od vzhoda na zahod, je bil pred nami e poslednji premikajoi se razgled s ptije perspektive. Zadeti od asovne razlike in e preko 30 ur trajajoega potovanja smo napol v snu nakupovali zadnje potrebine, nato pa prili v Talkeetno, zadnjo vasico oziroma civilizacijo na poti do ledenika. Vas, ki s 700 prebivalci (mi smo jih videli 10, slutili pa le kaknih 50) le v doloenih hiah premore tekoo (pitno) vodo!

V raju venega ledu


Pripravljanje opreme, tehtanje in razporejanje tee v dve najeti letali je ob nestrpnem priakovanju neesa novega, nedotaknjenega in nepoznanega minilo v hipu. Slabi dve uri pozneje sem se pognal v raj. Skozi letalska vrata v 40 cm globok pri na odslej prvi obiskanem (in poimenovanem) ledeniku Freeapproved! Okrog in okrog so se s strmimi granitnimi zidovi v viave dvigali oiljeni deviki vraci brez imen. Ko je uvodno navduenje naposled minilo in smo konno uspeli zapreti v bebasti nasmeh razvleena usta, smo prieli z razkladanjem opreme. Ogluujoi turbinski letali sta se puajo vse tanje sledi v globokem snegu kmalu odlepili od tal. Sipek sneg je kot sladkor na potici pual minljivo sled za odhajajoim letalom v zraku. Vez s civilizacijo je bila nepreklicno prekinjena. V deelo grizlijev me je vodila gorea elja po odkrivanju neesa novega. Neobremenjeni s konkretnimi cilji, tevilkami in ocenami smeri, je bil ekipi edini skupni cilj doiveti in preiveti nepozabno avanturo v raju pod soncem, ki smo ga imeli samo zase - prvi in edini! Nad naim s podzemnimi tuneli prepredenim mestom v malem (bivalni prostori, kuhinja, skladia, knjinica, iglu, sistemski prostor ter seveda stranie) so se preteni del bivanja na ledeniku zadrevali oblaki, dnevi pa so bili popestreni z razlinimi jakostmi vetra in sneenja. Preplezali smo ve kot ducat prvenstvenih smeri, opravili prvenstvene alpinistine smuarske spuste, prve zrane podvige v gorovju nasploh ter osvojili 11 devikih vrhov, med drugim tudi najvijega e neosvojenega v gorovju. Kljub temu, da sem zanj vloil najve energije in mi je bilo z Grego prvemu dano doiveti teptati sneg na vrhu, se mi je v spomin kot z noem vrezal naslednji vzpon.

Bor prihaja v teji, zgornji del smeri Sleepwalker.

Vrv je samo vidni del povezave med soplezalcema.

Iz mojega odpravarskega dnevnika


Tretji e vstanem, se obleem in skobacam iz otora. No je jasna in hladna. Termometer pri vhodu e vedno kae -18C. Severni veter mi ree obraz in drai od sonca razpokane ustnice. Stojim pri stativu. Tako kot objektiv kamere tudi svoje oi usmerim proti zvezdi severnici. Prvi v ivljenju vidim severni sij. In to v vsej veliasnosti nebekega plesa zelene in vijoliaste barve. Malo e postojim, znova preverim nastavitve na kameri, ki e ve kot 3 ure snema nebo ter odkolovratim v skromno zavetje otora. etrti vstanem zares. Oprema me e aka. V steno gremo v trojni navezi. Z Grego se nama pridrui Bor. Dodaten par krepkih nog je dobrodoel pri gaenju, pa e ta veliko kamero vzamem v steno. Bolji bo lm pa tudi varneje bo plezanje, ker ne bom hkrati varoval in snemal. Dostop, krajna zev in spodnji laji del smeri so hitro pod nami. Grega je kot konj! Od kje temu loveku takna mo? V 50 naklonini prvega dela smeri rije po snegu do pasu. Debelo ga gledam skozi objektiv kamere in zadrujem dih, da se roki ne treseta. Strm sneg in izpostavljene snene prenice se varujemo. No ja, mislimo da varujemo. Plezamo soasno, med nami ni nobenih varoval. Na granitnih nerazlenjenih ploah lei nepredelan sneg, varoval ni mono nikamor nameat. V glavi mi odmevaskrb o povratku, a e poznam recept - vzamem kamero in se zamotim. Smer postaja vse strmeja in izpostavljena. Plezam previdno, zebe me e ko maka! Na varovaliih se tresem ko iba na vodi - ne vem ali zato, ker zagledam

iga preskakuje globoko krajno zev.

Bor in Grega prienjata sestop z doslej neosvojene gore.

Grega v prvem skoku smeri Sleepwalker.

Grega tik pod vrhom najvije dotlej neosvojene gore.

Bor prienja s spusti po vrvi.

varovalie, ki ne bi zdralo nikakrnega padca ali zaradi mraza in vetra... Zadnji razteaji! Samo sonca si e elim! Tudi prstov na nogah ne utim ve. Grega se bojuje s previsnim gladkim kaminom-zajedo. Ko sam visim notri na eni roki na edinem hooku za levi cepin, mi ni jasno kako je splezal to z zadnjim varovalom 15 m nije. Grozno je! Z novimi derezami se spraskam po gladkem granitu do slabega ledu. Zadovoljnega me preine nasvet Steva Housa, ki mi ga je bil dal pred odhodom. Z monopointi v gnilem snegu in ledu Aljaske nima kaj praskat. e zadnjih 30 m rijem po snegu. Kriim, zavijam, divjam - a vse le v mislih! V resnici se poklapan kot pretepen cucek zvalim ez vrno opast v nekakno kotanjico med opastjo in granitno pico, da se skrijem pred ledenim severnim vetrom in zanem ogrevat odrvenele okonine. Neverjetno mo ima sonce, ko ni vetra! Vsi trije smo tiho, nihe ne brblja. Preve nas zebe. Skrbi me povratek. Grega se na hitro javi v bazo. Malo posnamem in poslikam. Hoem dol! Po vrhu tavamo kot izgubljene koze. Oba hoeta dol na drugo stran, proti nekemu sedlu. Neznan teren! Na zahod je divje. Himalaja. Vse oveeno z opastmi, previsne stene, odsekano in gladko. Na sever greben, da se poserje. Na jug odpade. Prepriam ju za sever. Prvi grem v iskanje skalnih rogljev za spust po vrvi. Kopljem kot krt, a vse kar najdem je preoblo in prenevarno, saj bi zanka zdrknila dol. Grega me varuje in splezam nekaj navpinih metrov pod greben. Spet kopljem in naposled najdem rogelj. Od srca (in iz glave) se mi odvali balvan in na sestop se konno prien in po mnogih metrih spusta in e veih metrih plezanja ritensko tudi sreno kona. Neskonno vesel sem, sedaj kriim, zavijam in divjam tudi zares.

Duan ob povratku s celodnevne ture.

Ane nekaj metrov pod najvijim e neosvojenim vrhom v verihi.

Bazni tabor kmalu po sonnem vzhodu. Ob vzponu na Peak David.

Jani in Botjan po uspenem prvenstvenem alpinistinem smuarskem spustu. Druabna priprava hrane v skupnem snenem igluju v baznem taboru.

ibkosti sodobne drube


Tri tedne e nisem bil pod tuem, ves sem bil lepljiv. Z mislijo na dom in skorajnji povratek v civilizacijo so se vame hinavsko prikradle misli razvajenih riti - tu, tekoa topla voda in domaa hrana. A vendar sem se misli otepel in se e eno no prepustil sanjam, ki sem jih ivel. Ko me okolje prisili, da preivim, ko vsakdanje misli in nepomembne bedarije razvitega sveta pohodi skrb pred lakoto in dehidracijo. Ko me negotovost pred tveganim povratkom s stene prestavi v svet, kjer je moj obstoj odvisen od pravilnih odloitev ... Oh kako zelo majhen sem v tej veliastni naravi. A nael sem svoj smisel. Vesel sem, ker sem!

10

5 7 8 6 9

5 1 4

1 2

2 1

11

DOSEKI
ALPINISTINI VZPONI 1. The Final Frontier V/3-4, 1100 m 2. Sleepwalker V/4, M5, 700 m 3. W Gully Approach 300 m 4. South Gully 50, 100m 5. PEKA Couloir 45-65, 500 m 6. Slovenian Couloir 45/30, 580 m 7. South Couloir + North Ridge 45/300 m + M4/100 m 8. SW Gully 40-45, 300 m 9. Smer starih konjev 70/40-50, M4, 600 m 10. SW Ridge 45/30 11. Taya 45/UIAA III, 780 m 12. My Honey 55/40, 700 m TURNI SMUK 1. Bear ridge 2. White peak 3. Sunset Boulevard 4. Freeapproved glacier 5. Middle peak 6. Little Ant Col 7. Meta peak ALPINISTINI SPUST 1. North face IV-/S5, 400 m 2. Aman ima za hamburger 60/40-45, 400 m 3. Aman nima za burek 40-45 (80), 400 m SPEEDFLYING 1. Go Home 2. Home Run 3. Warm up ight

12

Speedying in smuanje po priu.

Grega je zarisal novo alpinistino smuarsko smer.

AURORA POLARIS - FILM Z ALJASKE


Vse izkunje in doivetja pustolovine je nemogoe opisati z besedami. Zatorej povabilo v Cankarjev dom, kjer bo 21. novembra 2012, premiera dokumentarnega lma.

ZAHVALA
Naa pota so samotna in skrivnostna. A vendar nam stojite ob strani. Z vao pomojo skupaj odkrivamo svet in piemo zgodovino. Za vao podporo in posluh se vam najlepe zahvaljujemo

Anda mungkin juga menyukai