Z A P I S K I

S p i s i s l a v i s t a dr. M a n n i n g a Dr. Clarence Augustus Manning, profesor in aktivni dekan za slavistiko na newyorki Columbia-univerzi, j e nedvomno eden naj produktivnejih slavistinih pisateljev v Ameriki in vobe v anglekem svetu. Leto za letom, odkar j e z zaetkom svetovne vojne zael s svojimi znanstvenimi deli, raziskavanji iz slovanskih knjievnosti in zgo dovine, se mnoijo njegova dela, da imamo res e celo njegovo bibliografijo za slavi stiko. Navesti elim nekatere izmed tevilnih njegovih razprav, objavljene v knjigah, brourah in revijah, da s tem predoim snov in obseg delovanja tega portvoval nega slavista, ki kakor njegova univerza Columbia prednjai na tem polju v ame rikem svetu. Da tako delovanje je portvo valno, p a mora priznati vsakdo, komur so poznane tekoe in zapreke, na katere sla vist neizbeno v Ameriki naleti. Kot zaetna dr. Manningova dela naj na vedem njegovo zbirko An Anthologv of Czechoslovak Poetry, ki jo j e izdala uni verza Columbia, in The Arts of Poland v 25. knjigi zbirke Art and Archeology. V teh dveh delih j e za amerikega preuevalca predstavljen precejen del najboljega iz ekega in poljskega slovstva. Skoro isto dobno sta izla dva prevoda iz ruine in sicer Korolenkova Birds of Heaven and other stories (Nebeke ptice in druge po vesti) ter Tolstojev Prince Serebryany. Prvo je zaloila Duffieldova druba, drugo pa Alfred Knopfova druba v New Yorku. Doim so prva dela ve ali manj popu larni proizvodi, so pozneja po veini znan stvene tudije. To se zlasti opaa pri brournih spisih o Lermontovu in Dostojevskem. Zlasti je primerjanje psihologije Dostojevskega z zapadnim kranstvom v eni in s kranstvom sploh v drugi brouri zanimivo s stalia amerikega protestant skega verstva. Prvo izmed teh dveh del je objavil tudi Anglican Theological Review, drugo pa tudi American Church Monthly. V Le monde slave sta v drugem in etrtem letniku dalji razpravi Kosciuszko et les Etats Unis ter Pulaski et les Etats unis. Sodelovanje teh dveh poljskih gene ralov je bilo dalekosenega pomena za ame riko revolucijo. Junaka sta e dandanes

popularna v amerikem svetu. Dve razlini dr. Manningovi deli sta izli o slovanskih tudijah v Zdruenih dravah. V teh p r e glednih delih, Slavonic Studies in the Uni ted States (Modern Language Journal, voL XIII) in Die slawische Wissenschaft in den Vereinigten Staaten (Ost-Europa, vol, V), najdemo interesantne podatke o dejstvih in monostih s strani poznavalca naih tudij v Ameriki. Neteta so druga dela, ali kot glavna naj navedem poleg tudij o Jugoslaviji le na sledila: Dostoyevsky and Scythism, Tema Andrejeva i zapiski iz Podpolija Dostojevskago (v ruini), The Creed of Alexander Blok, The Tragedy of Esenin, The Soviet War on Religion in A Study of Archaism in Euripides. Tudi o Jugoslaviji lahko navedemo e lepo zbirko dr. Manninga. To so zanimivi spisi, gotovo prvi te vrste v Ameriki, v k a terih pisatelj predstavlja amerikim p r o uevalcem slovstvo in splono kulturo Jugo slovanov. Za nas j e tako delovanje toliko veje vrednosti e zato, ker je skoro vse ameriko olstvo glede Jugoslavije n e k a k a tabula rasa. Pravkar sem prejel brouro A Nineteenth Century Prince-Bishop, po natisnjeno iz The Sewanee Review, 1931. Broura podaja kritino oceno Petar P. Nje goevega Gorskega venca. Dr. Manning se poglablja ne samo v literarno vrednost venca, temve skua z njo raztolmaiti iv ljenjsko ozadje in filozofijo poeta. Zaradi tega pa ne trpi analiza pesnike vrednosti. V odlomkih podaja dr. Manning svoje p r e vode iz venca. To so dovolj sreni prevodi, zlasti ako jih primerjamo z nekaterimi d r u gimi, ki so e izli v angleini. Neka p r e prostost j e ohranjena v verzih, kakrne nam citira Manning: I have but little studied in my tirne; I a m self-taught, as I am wont to say; I learned to read by spelling out each word; I learned the world by watching every man; I learned theology from God's own star. Prisrnost pesnika in globoka uvstvenost sta ohranjeni v vrstah kot: May God forgive me on this festal day; Bring me, my child, a gusla I can play. My soul in very truth, is seeking now To sing and long it has not sought that joy . . _ Kot predstavitev Njegoa amerikemu svetu je ocena po analizi in citatih naravnost

527

mojstrske vrednosti. Posebno pa je dobro dola ob asu, ko j e ravno izel James W. Wilesov prevod venca pod imenom The Mountain Wreath (George Allen and Unwin Ltd., London). V delili, kakrna j e dr. Manning podal pod naslovom The Religious Problem of Jugoslavia ter The Theology of Bishop Nikolay, se pisatelj pea z verskimi pro blemi sedanjosti in preteklosti. Slien namen ima tudi spis An old Slavic Saint. Par svojih del j e dr. Manning posvetil renesansi v Dubrovniku in arheolokim vrednostim Splita. Spisi so izli v knjigah 50 in 32 zbirke Art and Archeology. Kot zadnje bi rad omenil e dr. Mannigovo oceno dr. Prince-ove angleke gramatike srbsko-hrvatskega je zika. Kot bivi dekan slavistike na Columfoiji j e imel dr. Prince dr. Manninga za svo jega kolega in sodelavca. Delo, ki ga je dr. Prince tekom dolgih let portvovalnosti postavil na nekako tradicijonalno podlago, j e v dr. Manningu dobilo vrednega in spo sobnega naslednika. Zato pa imenovana oce na gramatike, ki j e izla v 5. zvezku publi kacije Language, spada h gramatiki skoraj kot njen bistveni del. Vsa dolga vrsta dosedanjih del nas mora samo uveriti, da bo dr. Manning, ki je e mlad mo, lahko e mnogo storil za razir jenje slovanskih tudij v Ameriki. Ta namen mogoe lahko razvidimo tudi iz potovanja, k i ga je zadnje poletje dr. Manning imel po slovanskih dravah, zlasti po Jugoslaviji. Vlade nekaterih slovanskih drav so upra vieno izkazale priznanje dr. Manningu z odlikovanji. Leta 1927 je od ehoslovake prejel red Belega leva, leta 1928 pa kot priznanje za svoje delovanje v slavistiki red Polonia restituta. e ve let j e tudi po znan kot dopisni lan Londonske univerze School of Slavonic Studies. A. Kobal, Columbia, New York V kraljestvu Zlatoroga

Dne 20. avgusta t. 1. j e videla Ljubljana premiero prvega slovenskega filma, V kra ljestvu Zlatoroga. Film je izdelek T. K. Skala in velik ter ponosen dokaz nesebi nosti in portvovalnosti ljudi, ki so ga ustva rili brez vsakih oz. brez pomembnih gmotnih sredstev. Tema filma je lepota slovenske zemlje, prav za prav lepota Gorenjske in je

glede tega film nekoliko preve omejen. Tekst j e za delo prvotno napisal Ju Kozak, za film ga j e priredil reiser prof. Janko Ravnik. Kje se nehajo ideje enega in prie njajo ideje drugega, ne moremo rei, a zdi se, da je hotel film prvotno imeti nekako dejanje. Danes je fabula obiajno konvencionalna in propagandno enostavna, motto filma j e : Ta film je neon toda kljub temu doni ob njem v naih srcih mogona pe sem: Sveta si zemlja slovenska! e bo film zbudil to obutje pri slehernem, je dosegel ve kakor svoj namen. Filmsko je film privlaen le po lepoti po snetkov in torej po lepoti objekta in to bo za njegove uspehe zadostovalo, kajti foto grafija v filmu je zares lepa. Delo je pone kod tudi polno bravur, ki nae obudovanje le e stopnjujejo. Snovna stran nam manj ugaja, v njej se nahaja preve nerimanih verzov, n. pr. odbije koj v spoetku nakrobIjena sobarika motivika, mnogo preve je vlaka, ki vozi zdaj s to zdaj z ono lokomo tivo, kar ubija enotnost, resne napake so se vgnezdile v trak pri plezalskih partijah itd., kar bi se bilo vse moglo prepreiti s pri merno ekonomijo snemanja. Gorenjsko enostranost filma smo e omenili, tu bi radi e alpsko ve pozornosti bi bilo treba po svetiti i drugim stvarem, zlasti arhitektur nim in umetnostnim spomenikom in vsaj zame je bilo najlepe poglavje v filmu ono, ki prikazuje ivljenje in delo pokljukih in bohinjskih gorjancev. Tu so Skalai zares zadeli na mesto, ki naj bi ga kdaj preorali. Sicer pa film stilsko ni zadovoljil. Re ija se ni znala osvoboditi tehnike in stila obiajnega fotografskega posnetka, kar j e po stalo n. pr. posebno muno pri vodnih sce narijih, o reiji scen, slik, o optinih kom pozicijah in elementih ni govora. Film je tipino delo kamere zelo veih ljudi, ki so se to pot spravili i nad reijo, ki pa imajo sicer pri nastankih filmov le podrejeno teh nino vlogo. Prvo pesem svira pri filmu vse lej reiser, ki j e najvekrat tudi edini poet in igralec. O igralcih V kraljestvu Zlato roga nimamo kaj rei razen da so reili svojo teko nalogo kakor so vedeli in znali in tako se nad njimi ne navduujemo, kakor nas tudi kameralna poezija filma pua zelo hladne. Vendar je delo doseglo v javnosti popoln uspeh, ki ga j e tudi za sluilo. R. L.

528