ARHEOLOKA TEORIJA IN ZGODOVINA II

teorija: kulture, menjave, sorodstva TEORIJA KULTURE : etnino zdruevanje, odraanje etnine razlinosti, materialna kultura je etnino specifina (artefakti povezani z narodno noo) merila za izloanje etninih artefaktov arheoloka teorija kulture MALLAY: razloevanje etnine materialne kulture BINFORD: njegova teorija kulture postavila loveka v podrejeni poloaj CLARK: njegova politina teorija kulture je imela ve vsebin kulturne predpostavki v sodobni arheologiji: 1. teorija materialne kulture 2. antropoloka teorija 3. kultura je konceptno orodje, kjer lahko najdemo smiselne naine zdruevanja..; pomankljivo, saj ne predstavlja kulture kot dejanske 4. kultura je informacijska mrea (npr. kultura zvonastih as) iroko ljudstvo; problem razlaganja iroke distribucije; tipien pokop bojevnikov po celotni Evropi te teorije kulture so arheologi jemali od drugod in jih prilagajali; teorija drave kako lahko na podlagi materialne kulture ugotoviti ali je skupnost dravna ali preddravna; urbana sredia so znailen dejavnik dravne tvorbe (mesto in nemestno naselje) doloa ga funkcionalna razdelitev, zdruevanje skupnosti, mestna infrastruktura; monetarna ekonomija tipina za dravo, stratificirana duhovina tudi odraa dravno tvorbo vpogled v delovanje drobe je dar antropologije arheologiji; sinhroni antropoloki pogled, arheoloki pogled je diahroni; arheologija mora rpati oba pogleda antropologija je vpeljala koncept drugega velika geografska odkritja so prinesla stik s popolnoma tujimi ljudstvi; antropologija kot znanje o drugem in ta drugi je tuji, ki ga ni mogoe spoznati z orodij nae kulture antropologija je za arheologijo: - uinkovit vir analogij - okno v sinhrono dogajanje - videti kako tujec delouje - sodeluje n tisti toki, ko silimo artefakte, da govorijo TEORIJA MENJAVE: v arheologiji ni statinega dogajanja; kaken je mehanizem za distribucijo materijala eden glavnih generatorjev v menjavi je (asimetrino) darovanje: menjava tiha prazgodovinska diplomacija TEORIJA SORODSTVA: antropologija se po opisu okolja in dejavnikov osredotoi na sorodstvo povezovanje, odnosi, veja solidarnost (ki so tudi pogoj za dravo) sorodstvena razmerja doloajo ekonomska razmerja; sorodstvena razmerja so klju do razumevanja drubene strrukture, strukture naselij, strukture najdi

PREDZNANSTVENA OBDOBJA ANTROPOLOGIJE - antropologija > je stareja (Voelkerkunde), preuevanje drugih; neznanstveno raziskovanje, ustvarjanje orodij - etnologija > zane se z oblikovanjem ideje o narodih (Volkskunde); skupni imenovalci razlinih skupin, znanstveno raziskovanje - ideja kulturne evolucije ponudi enotno teorijo o loveku >> tokrat antropologija dobi na pomenu, ko se pojavi ideja o lovetvu - obstajajo razlike med ljudmi, vendar so vsi ljudje (razlike zaradi klime, genskih zapisov,...) v kulturni evoluciji so antropologi in arheologi nali smisel v prazgodovinskih skupnostih; iskae se, da je tipologija pomembno orodje za raziskovanje prazgodovine (to dajo antropologi)

EVOLUCIONIZEM - serija dosekov v razlinih vedah BIOLOGIJA: Darwin GEOLOGIJA: najstareja uniformitarijanci konec 18. st.; katastrofina teorija, ki naj bi se zrcalila tudi v kulturi >> geologi v Veliki Britaniji predlagajo izhodia, da so geoloki procesi v preteklosti bili enaki kot danes, vendar so to poasni procesi; s tem nasprotujejo katastrofini teoriji znotraj tega je nastala evolucijska teorija; Darwinov stric paleontolog pravi, da se razlike med fosili ne da razloiti z geolokimi procesi; opazi, da so fosili v superpoziciji lahko drugani govorijo o notranji transhumaciji; dokaejo, da je lovetvo stareje, kot v biblijski podobi Darwin zdrui geoloka opaanja s svojimi in drugimi v teorijo evolucije: - izhodia v geologiji - klasino deblo Carl-a Linne-a - okolje povzroa spremembo vrst; vpelje spremenljivko boja za obstanek;najveja tekma se odvija znotraj vrste - pomankljivosti: ciklinost razlage, saj ne ve, od kod se pojavijo razlike; ni poznal ideje genske mutacije, ki je neodvisna od okolja DRUBOSLOVJE: podobne poglede vpeljuje tudi H. SPENCER (1820-1903) v sociologijo: - oblikuje teorijo o socialnem preivetju; druba je v stanju konstantne drubene napetosti; posameznikovna adaptivna lastnost oz. sposobnost; ta proces ni sluajen, ampak nujen - drubo razumel kot organizem; socialni darwinizem vpliv teh teorij na antropologe v zadnjih desetletjih 19. stoletja: - kulturni evolucionizem naj bi bil nadaljevanje bioloke evolucije - obe evoluciji imata enak nain od preproste k kompleksni (ideja konstantnega napredka) - preivi tisti, ki so mu bile spremembe okoliin v prid > pomankljivost teorije biloke evolucije - znotraj kulturne evolucije ni neuspene prilagoditve; tudi pomankljivost; kalsina strategija prilagoditve na okolje je selitev; antropoloke skupnosti so vse dobro prilagodljive ideja evolucije zavlada v tevilnih vedah > lovetvo je doseglo tisto toko, ko je dojelo svoj razvoj

razsvetljenska filozofija: ideja napredka, tenja o uinkovitem obvladovanju narave z racionalno mislijo, razumevanje delovanja zakonov v naravi evolucionizem ima vgrajene vse razsvetljenske parametre, zato tudi tako priljibljen podobna misel e pri Varonu v razsvetljenstvu je pomembne pisec MONTESQUIE (zakon okolja, ki ga morajo ubogati vsi)

EDWARD TYLOR (1832-1917): prvi profesor antropologije na univerzi v Oxfordu; zdrueval kulturni in bioloki pol loveka v enotno raziskovanje; Researches to the Early History of Mankind, 1865 in Primitive Culture, 1871 v Primitive Culture poda definicijo kulture: kultura je kompleksna celota, ki vkljuuje znanja, verovanje, umetnost, moralo, zakone ter vse druge sposobnosti in navade, ki si jih lovek pridobi kakor lan drube kultura je kolektivni proizvod in lovek je vzgojen znotraj skupnosti metoda za opazovanje kulture uvede tudi koncept preitkov - neki kulturni fosili; kulturni elementi, ki so izgubili smisel, vendar e vedno obstajajo; vpogled v preteklost in tradicijo, povezanost skupnosti skozi as, vpogled v evolucijo predhodne stopnje tu se kulturna in bioloka evolucija najbolj razlikujeta; pri kulturni evoluciji gre za akumulacijo, pri bioloki pa za substitucijo zahteva primerjalno metodologijo predpostavi tudi evolucijo v religiji: animizem politeizem monoteizem na vpraanje zakaj toliko razlinih skupnosti si odgovori zaradi hitrosti in ritmov razvoja tu lahko vpliva okolje in drugi dejavniki za celotno lovetvo je znailno, da napreduje po istih stopnjah lahko opazimo luknje v razvoju, najdemo jih pa lahko s primerjalno metodologijo zaviralni uinek okolja ni potrebe po napredku, manj dinamike e pa je okolje intenzivneje, zahteva vejo dinamiko skupnosti LEWIS MORGAN (1818-1881): evolucijska paradigma, Amerian; vpelje idejo, da je klju za razumevanje evolucije tehnologija; tehnoloki determinizem; Ancient Society, 1877 Ancient Society stara druba pred nastankom civilizacije; osnovna ideja je shema loveke drube, kjer vsak stadij zajema doloene tehnoloke znailnosti; doloi mejnike: 1. mejnik: nije divjatvo/srednje divjatvo ogenj, ribolov (hipotetina stopnja) 2. mejnik: srednje divjatvo/vije divjatvo uporaba loka in drugega projekt. orodja 3. mejnik: vije divjatvo/nije barbarstvo pojav poljedelstva, lonarstva 4. mejnik: nije barbarstvo/srednje barbarstvo pojav oroja za namensko ubijanje ljudi, ivinoreja 5. mejnik: srednje barbarstvo/vije barbarstvo metalurgija 6. mejnik: vije barbarstvo/civilizacija pojav pisave ponudi periodizacijo, ki je uporabna v arheologiji; vse kulture naj bi le skozi te stopnje in skua pokazati primere na svetu (razen prvo) od kod prihaja vzvod za spremembe (poleg kulturnih stikov) > dvomljiv argument: e odmislimo kulturne stike, je spremenljivka loveki um (obstajajo notranji impulzi, ki silijo, da lovek rine naprej, ki so neodvisni od zunanjih impulzov) v klasinih shemah je Morgan izrazit materialist, v razlagi pa vpelje idealistien koncept (to je aksiom, nedokazljiva trditev, temeljna resnica) metodoloki materializem morganovih trditev razlogi za razvoj v lovekem umu to teorijo Morgan aplicira tudi na oblike drube (rodovna skupnost,...) da pride do dravne stopnje, je pomembno praktino zdruevanje ljudi, ne le rodovno z dravo se pojavi privatna oblika lastnine kritizirajo ga, da je preve shematien, saj nima empirinih dokazov

 ponovna predpostavka, da je lovetvo enotno drubena struktura po Morganu: 1. horda; promiskuitetna faza 2. ni incestnega tabuja 3. ko se skupina bratov poroa s sestrami drugih 4. rahla druinska zveza 5. faza izrazite dominantnosti mokega v drubi 8faza med ivinorejo in metalurgijo) 6. monogamija to so bile prve teorije, ki so dajale prvo sistematiko v preuevanje preteklih kultur in idejo o univerzalnem razvoju loveka pregled o evolucionizmu (teme) - lovetvo psiholoko enotno - lovekov razvoj temelji k naprednejim oblikam - vsa ljudstva napredujejo po enakem vzorcu (hitrost ni enaka) vpraanje temeljne drubene organizacije in ekonomije (tudi veja raziskovanja znotraj evolucionizma) evolucijske stopnje druine (pomembna pri preivetveni ekonomiji oz. subsistence economy) elementarna ekonomija loimo dve ekonomski ravni: preivetvena in razirjena obstaja tesna povezava med preivetveno ekonomijo in druino izvori druine so tema evolucionizma evolucionizem je egocentrien koncept: vse tei k zahodnemu svetu in ali lahko v starejih skupnostih vidimo nae otrotvo ter zanimanje za zaetke evropske kulutre DRUINA IN EKONOMIJA: JOHANN JAKOB BACHOFEN (1815 1887): vicar; 1861 izda knjigo Das Mutterrecht, materinsko pravo; zaetek prava sodi na zaetek drubene organizacije in sodi na podroje druine; materialno pravo naj bi bil zaetek druinskega prava, ki se zane s porodom; ideja ginekohracije, torej osredotoenje na mater; STARKE: Danec; 1881 napie razpravo Nastanek primitivne druine in njen razvoj; predlaga velinearni razvoj druin; omaja tezo o promiskuiteti; EDWARD WESTERBACH: Finec; nasprotuje promiskuiteti kot prvotnemu stanju ter trdi, da je prvotno stanjemonogamija; v delu The History of Human Marriage, 1891 zanika pomen preitkov, zahteva opustitev splonih moelov ERNST GROSSE: Oblike druine in oblike gospodarstva, 1896; umetnostni zgodovinar, zagovarja velinijski razvoj; meni, da je treba opazovati kulturni fenomen v kontekstu te kulture; zahteva, da se preuevanje v antropologiji bolj kontekstualizira; predpostavi, da je za vsako raven doloena druinska organizacija; tip ekonomije naj bi pogojeval tip druine; doloi poloaj monogamije in poligamije KRITIKA EVOLUCIONIZMA: FRIEDRICH RATZEL: teorija kulturnih krogov; geograf, ki je veliko kulturno variabilnost razumel kot razlina prilagajanja na okolje; teorija kulturnih krogov je ola, ki vidi razvoj v smislu difuzionizma dunajski antropologi menijo, da so se primitivna ljudstva razvila iz arhainega jedra; Methode det Ethnologie, 19141, kjer so prisotne difuzionistine teze; SCMIDT in KOPPERS sta v delu Podoba sveta pri primitivnih ljudstvih razvila model kulturnih krogov sveta, po katerem se svet deli na tri temeljne kulturne kroge PRAKULTURA: centralni krog, juni krog, severni krog, mlaje prak. oblike PRIMARNE KULTURE: nomadi, totemisti, sadilci

 SEKUNDARNE KULTURE: vsak izum nastane na svetu samo enkrat in to je temeljna predpostavka; preuevanje sorodstva med stvarmi in kulturnega sorodstva; pogostost pojava sorodnih stvari doloa sorodnost kulture VISOKE KULTURE???????????(jernejevi zapiski) WILLIAM RIVERS: History of Malesian Islands difuzionistina teorija ideja o panegiptizmu teorija kulturnih krogov (kulturno sorodstvo) kot konkurenca evolucionistini teoriji (kulturni razvoj) teorija kulturnih krogov v arheologiji zelo uporabna; irjenje idej in irjenje predmetov pomembno ozadje difuzionizma je tudi, da je dajal primat nekaterim obmojem (ugodnim za cerkev) npr. Blinji Vzhod LEO FROBENIUS; Nemec, ki uvede morfologizem, ki je e ena oblika konkurence evolucionistini teoriji; bil je filozof, sociolog kulture in afrikanist; predlaga opazovanje kulture kot nek organizem (v razvoju); kultura je celovito organska stvar; za kulturno ustvarjanje je znailna intuicija; poleg izraza kultura ponudi tudi izraz paideuma; nadloveka tvorba okolje, v katerem kultura vpliva na posameznika; glavna stvar vsake kulture je, da svoje potomce enkulturira paideuma je povezava med tema dvema ter je matrica, v katero se lovek rodi; bil je tudi pomemben preuevalec prazgodovinske umetnosti navkljub vsemu temu je e vedno najbolj popularna evolucionistina teorija moen konkurent evolucionistine teorije je bil tudi rasizem Um primitivnega loveka, 1911 je delo, ki iznii rasizem iz antropologije FARNZ BOAS; kulturni relativizem; tudi nasprotnik evolucionizma, predvsem pa rasizma teza v rasizmu: ljudje razlinih ras imajo razlino kapaciteto kulture; kultura je smatrana kot sinteza bioloke in psiholoke plasti; ta teza ne doloa niesar, razen da eli legitimirati rasno raznolikost v Evropi; obstajalo je veliko variant rasizma v 19. stoletju GOBINEAU; velik teoretik rasizma; poda sistematiko za rasistino razlago; rajnost fizinega izgleda in psiholoke ter kulturne sposobnosti; poizkus razlage kulture in kulturnih stopenj; rasno kult. civilizacija je po njemu dejstvo, ki se ga ne da spremeniti in se med sabo ne morejo prepletati in se vedno izkljuujeta G. KLEMP: loi lovetvo na moki aktivni in enski pasivni del (pod vplivom Goudineau-a) K. G. KARUS: Sistem fiziologije, 1838; loi dnevne, none in veerne ase; raziskuje meritve moganov (korelacija med inferiornostjo/superiornostjo ter biolokimi lastnostmi); upoteva tudi obliko obraza posledica teh miselnosti je produciranje istih ras evgenika H.S. CHAMBERLAIN: teoretik rasizma; zagovornik nacizma; razlog velike civilizacije je dober genetski materijal; temeljne civilizacijske vsebine (prepisal iz prironika za vzrejo konj) RT WEITZ: teek nasprotnik tradicionalnih rasistinih teorij; razlike so samo v kultivaciji in civiliziranosti; mentalne sposobnosti niso merilo FRANZ BOAS kulturni relativizem; zmaga v ameriki antropologiji in popolnoma unii rasizem v antropologiji; prekorai tudi evolucionistino teoriji The Mind of Primitive Men, 1911; bil je Nemec, 1937 izide revidirana verzija

 posebnost Boasa je ta, da je bil naravoslovec ter da je bil predan empirinemu in natannemu opazovanju; utemelji antropoloko opazovanje; razvije se terenska metoda po 2. svetovni vojni; kritizira shematinost evolucionizma in primerjave med kulturami; nobene kulture ne moremo razumeti z orodji druge merila so vedno nekulturna; ponuja empirino in objektivno opazovanje kulture; zahteva informacije iz prve roke razvoj kulture poizkua razlagati z zgodovinsko podobo historicizem; odklanja tenje po zakonih razvoja, ki jih uporabljajo evolucionisti historini partikularizem daje prednost posameznemu pred obim historicizem opazovanje kulture skozi njena lastna sredstva skozi as imamo ve zgodovin, ki sestavljajo mozaino podobo sveta njegova ola da dobre antropologe, postavi temelje historinemu pristopu z njim se vzpostavi tradicija, ki jo v 60.-ih letih kritizirajo novi arheologi Binford kulturo je treba preuevati preko njue same, saj so zgodovinska kategorija, pravi Boas FUNKCIONALIZEM tretja velika smer, ki se pojavi v antropologiji po prvi svetovni vojni ter prenaa opazovanje na dejansko funkcioniranje drube ter se odmakne od preuevanja razvoja; ne zanima jih razvoj, ampak dejansko delovanje kulture, ki predstavlja kompleksno celoto, ki rabi cel kup funkcij, da lahko deluje; zelo priljubljena v Veliki Britaniji predmet antropologije je bil na zaetku 20. stoletja dokaj jasno definiran, navkljub temu da je bil zelo razlino poimenovan; jedro je predstavljal tudijo primitivnega, divjega ali zgodnjega loveka in do sedemdesetih let 19. stoletja je bilo preuevanje kulture (V Tylorjovem smislu) jasno loeno od biolokega preuevanja loveka formalizacija razlik razlinih podroij leta 1909 in doloitev terminologije ETNOGRAFIJA deskriptivna poroila o pred-literarnih ljudstvih ETNOLOGIJA (oz. predzgodovinska arheologija) hipotetina rekonstrukcija zgodovine teh ljudstev SOCIALNA ANTROPOLOGIJA primerjalne tudije institucij primitivnih drub EMILE DURKHEIM sociolog, razvije idejo o drubenih dejstvih brez abstraktnih vsebin; kultura naj bi bila navkljub temu, da je ne razumemo, dejstvo vsaka kultura si prizadeva, da se ohrani naravno dejstvo bivanje skupaj zahteva, da se ljudje prepoznajo kot so-bivajoi, potrebne so vsebine kolektivne zavesti religija, morala, etika,... mehanizmi kolektivne zavesti: MEHANSKA SOLIDARNOSt: ko med posamezniki ni velikih razlik in obstaja tenja k istemu cilju ORGANSKA SOLIDARNOST: ko je potrebno zagotoviti solidarnost v pestri drubi, kjer je na primer velika razlika v delitvi dela; moralne, etine norme; ko posameznik za doloeno dejanje ne priakuje nagrade, ampak ga opravi ker predstavlja generalno normo bolj kompleksna druba ima bolj kompleksno mehansko solidarnost (in obratno)????? tudija o samomoru; nekaj negativnega v okviru drube Durkheim to obrne; samomorilci izgubijo vezi z drubo in organsko solidarnostjo nizka stopnja zavedanja solidarnosti po njemu je religija ne le produkt drube, ampak tudi divinizacija drube, eden temeljnih virov organske solidarnosti, saj predstavlja idealni lik drube Elementarne strukture sorodstva; s tem delom poizkua dokazati mehanizme za obstoj drube REGINALD RADCLIFFE BROWN (1881 1955)

 nadaljuje Durkheimovo delo; podroje raziskovanja je strukturni vidik drube; Struktura in funkcija v primitivni drubi, 1952 je zbirka njegovih predavanj predmet njegovih tudij je bil drubeni sistem ali drubeni proces; to so bili sistemi dejanskih odnosov povezanosti med posamezniki, ki zasedajo socialne vloge osebami; to tvori socialno strukturo, ki ni abstraktna, saj je vsota vseh drubenih odnosov, ki v danem trenutku povezujejo vse posameznike druba predpostavlja nek moralni red; drijo jo skupaj kolektivni mehanizmi ter trdi, da obstajajo drubena dejstva naklonjen naravoslovnim lastnostim; nova sistematika pojem koaptacija - predstavlja osnovno potrebo vseh drub in je vzajemno prilagajanje interesov posameznikov drube; zahteva doloeno standardizacijo vedenja in na tem mestu nastopi kultura podroje nauenih nainov obutenja, miljenja in vedenja standardiziranje vedenja in miljenja posameznikov v okviru drube preuevanje kulture enai s preuevanjem zbira oz. skupine oseb, ki je povezana s celo vrsto relacij za obstoj drube potrebna minimalna stopnja konsistence oz. minimalni skupni imenovalec drube (pogosto ideja skupnega prednika) kultura se kae navzven kot konkretna praksa za njega so drubene strukture zelo stabilne in naeloma nespremenljive; za obstoj drube je potrebno vzdrevanje teh praks; druba funkcionira skozi prakse in rituale, ki jo vzdrujejo in ji omogoajo nemoteno delovanje strukturalni funkcionalizem konni cilj Radcliffe-Browna je bil izoblikovati generalizacije o skupnih znailnostih vseh lovekih drub; te generalizacije opravljajo nalogo drubenih zakonov meni, da je totemizem mehanizem, ki med lovekom in naravo vzpostavi sistem drubene solidarnosti; na ta nain je naravni red vpeljan v drubeni in moralni red sistem sorodstva in poroke mu je predstavljal zbir vzajemno povezanih drubenih praks, ki temeljijo na prepoznavanju nekih biolokih odnosov v drubene namene BRONISLAV MALINOWSKY (1881 1942) otok Trobriandi; eden od avtorjev metode opazovalca-udeleenca; intenzivno terensko delo v eksotini skupnosti v svojem raziskovanju razlikoval med tremi splonimi tipi podatkov: (1) metodo statine dokumentacije s konkretno evidenco (oris institucij in obiajev), (2) dejanskosti drubenega delovanja, kar je imenoval nepreraunljivost vsakdanjega ivljenja in (3) zbirka etnografskih izjav, znailnih prepovedi, tipinih izrazov, elementov folklore in magijske formule, kar mora biti predstavljeno kot dokument o miselnosti domainov zanima ga bolj enostavna ideja drube kako deluje in kaj jo poganja; potrebno je opazovanje segmentov drube v kratkem asu, t.i. sinhrono opazovanje, eden temeljnih pojmov v antropologiji kultura je pomembna tam, ko pride do temeljnih biolokih potreb loveka to so tista podroja, kjer druba pokae svoje funkcioniranje; tako lahko tudi primerjamo institucije, ki v razlinih drubah opravljajo isto funkcijo tudija o funkcionalistini teoriji drube oba Britanca sta izrazito antihistorina; izrineta zgodovino, saj so osnova univerzalne bioloke potrebe, socialne so nadgradnja le teh Argonavti zahodnega Pacifika, 1922 je temeljno delo Malinowskega; Znanstvena teorija kulture, 1944, Kriminal in obiaj v primitivni drubi, 1926 primer prstan Kule priprave na religiozne dogodke, obiski na otojih, kroenje predmetov,... primer Potlach deke pa te zadeve severnih amerikih indijancev v vseh njegovih monografijah zasledimo tri osrednje teme: (1) aspektov kulture ni mogoe preuevati izolirano, razumeti jih moramo v kontekstu njihove rabe, (2) nikoli se ne smemo

zanaati na pravila ali informatorjeve opise drubene realnosti, (3) e razumemo, kaj dejansko delajo, in to postavimo v pravi kontekst, smo prisiljeni priznati, da morda divjak res ni tako racionalen, kot smo mi, je pa vsaj toliko razumen osnova univerzalne teorije o drubenem loveku razreitev splonih problemov racionalnosti, mo pravil in sledenje lastnim interesov, temeljila na celostnem pogledu na loveka ter na ideji kulture kot integrirane celote oblika koherentnosti po Malinowskem: kulture tvorijo celoto, ker so delujoe enote; vsak obiaj obstaja zato, a bi izpolnil svoj namen; tako imajo vsi obiaji iv, za lane drube priznan pomen v vseh svojih delih o magiji, znanosti in religiji ter tudi o druini se je osredotoil na posameznika in njegove cilje v knjigi Spolno ivljenje divjakov, 1932 je pokazal, da moramo ljubezen in spolnost razumeti v povezavi z dvorjenjem, da to vodi v poroko, ki ustvari druino in da se v druini ustvarjajo ustva, ki so osnove za odnose sorodstva in klanstva vsi ti med seboj tako mono prepleteni elementi tvorijo v resnici en sam velik sorodstveni sistem

jezikovni pol raziskovanja: E. SAPIR (1884-1939): lingvist in antropolog; razvije interdisciplinarni pristop v antropologiji; Language, 1911; osredotoi se na preuevanje posameznika pri tudijah jezika dokae, da je jezik ne le sredstvo komuniciranja ampak tudi sredstvo, do kod see mentalni horizonnt; jezik je zelo kulturno vsajen filozof Lichtenstein izdavi: meje mojega sveta so meje mojega jezika jezik je horizont, do koder see mentalni pogled jezik in kultura niti nista tako povezana; za njega je kultura tisto kar dela in misli, jezik pa kako to dela in misli povezave med kulturnimi in jezikoslovnimi kategorijami Sapir-Worfova teorija jezik je simbolen klju za kulturo pokae, da na svetu ni nerazvitih jezikov jezik vedno uinkuje, vsako stvar se da v vsakem jeziku povedati pokae vrednost lingvistike v kulturnem raziskovanju, jezik kot indeks kulture; vsak jezik je samopreferenen, dva jezika ne moreta na identien nain opisati socialne realnosti jezik kot pogled na svet, v katerega so napisane vrste vrednot WORF; odnos med jezikom in mislijo; pokae, da kategorije pomena varirajo od jezika do jezika; ljudje mislijo v terminih jezika kultura in osebnost: MARGARET MEAD (1901-1978): v tem asu se odpirajo tabu teme o spolnosti, o povezavi spola in drubene vloge dve knjigi: Growing up in New Guinea ter Odraanje na Samoi v sklopu druge knjige pokae, kako kultura pomaga v najhujem obdobju odraanja; kako kot igro prikaejo celo goro drubenih vlog, igra kot vrednota; ugotovi odsotnost adolescenne travme in nizko stopnjo kompetitivnosti v obdobju odraanja; ni velike razlike med igro in delom, vendar pa je koncept asa fragmentiran vidimo, kako je temeljna naloga kulture ukvarjanje z mladostniki RUTH BENEDICT (1887-1948): razvije pristop opazovanja kulture kot posameznika; vsaka kultura ima poseben karakter

 Patterns of Culture; poizkua antropoloko prikazati razlike med kulturami ter model za preuevanje kulture; vsaka kultura na svoj nain doloa posameznika; tirje temeljni kulturni obrazci/patterns: 1. apolonini 2. dionizini 3. paranoidni 4. megalomanski knjiga Obrazci kulture se ukvarja s vpraanjem ki zavzema osrednje mesto v ivljenju R. Benedict odnosom med vsakim lovekim bitjem, s specifinim nasledstvom in posebno ivljenjsko zgodovino ter kulturo v kateri ivi; vsaka druba ima nek svoj obrazec; ima identitaren uinek in slui kot razlika do drugih Krizantema in me, 1946; pokae, od kje mona etinost Japoncev, japonski obrazec spotovanja kolektiva, 1/10000 dolgova; to je knjiga, ki jo je napisala ob koncu vojne je napisala to knjigo z namenom boljega poznavanja japonskih sposobnosti, da bi Amerikanci imeli prednost v povojnih odnosih z Japonsko NEO-EVOLUCIONIZEM v 60.-ih in 70.-ih letih mono zaznamuje antropologijo in arheologijo v ZDA; zaetnik je Leslie White, glavna tema pa je poizkus revitalizacije evolucionizma zaradi mnogih kritik drugih smeri LESLIE WHITE (1900-196?): kritizira materialistinost evolucionistov 19. stoletja; ameriki antropolog, ki v zgodnjih fazah (pred neo-evolucionistinih) svojega raziskovanja predlaga vedo kulturologijo; svoje poglede na tematiko kulturologije poda v knjig The Science of Culture,???? bil je blizu naravoslovnim znanostim in meni, da kultura ni le socialno sredstvo; njegova izhodia znotraj kulturologije so podobna evolucionistinim; v knjigi predstavi tri teme ter poda nastavke za novo evolucionistino teorijo: (1) v kulturi lahko raziskujemo genezo; vsaka kultura je proizvod predhodne kulturne matrike; vsaka kultura je zgodba o kontinuiteti, ki je glavna; (2) kultura je supersocialna kultura je veja od drube, saj nam npr. omogoa vpogled v svet ( Weltanschaft); je najprej kulturni pojav, kultura doloa drubo; (3) sistem adaptacije ima izredno pomembno vlogo v kulturi White s pomojo ostalih doloi sistem raziskovanja razdelitev na stopnje, ki upotevajo tehnoloka merila predpostavi tudi, da je evolucija univerzalen in enolinijski proces nekateri drugi (npr. Julian Stewart) zagovarjajo velinijsko evolucijo, da je partikularna in ni povsod enako prisotna White postavi tehnologijo kot klju za razumevanje kulture; lovek poleg biolokih in fiziolokih prilagoditev sposoben tudi ekstrasomatske adaptacije na okolje, za katero uporablja kulturo sistem kot prilagajanje podsistemi, tenja k ohranjanju ravnoteja podsistemi se kosajo z vplivi iz okolja; najprej naj bi se spremembe zgodile v tehnologiji tehnologija artikulira loveka in naravo (okolje); tehnologija zaenja in konuje kulturo, nobena druba se ne more razviti ez svoje tehnoloke sposobnosti; merilo sposobnosti kulture je koliina vloene energije, tehnoloka inovacija lahko zvia vloek energije kulturna evolucija je proces vse vejega obvladanja energije FxT=C za tehnoloko inovacijo je potrebna tudi drubena sprememba, ki lahko to inovacijo vpelje v obstoj v zvezi s tem izdela periodizacijo, ki temelji na treh merilih: (1) energija vloene energije na prebivalca na leto, (2) ??????????????????, (3) koliina proizvodnje; 1. FAZA obvladovanje tehnologije ognja 2. FAZA izkorianje, ki jo nudi nartno obvladovanje raslin in ivali ----------------------vmesne faze---------------------------------------------3. FAZA industrijska revolucija 4. FAZA elektrika

5. FAZA atomska energija nivo kulture bo rasel z ceanjem vloene energije oz. uinkovitim krotenjem energije nekateri mu oitajo lastnosti marksizma v njegovih teorijah vpliv White-a v arheologiji ideja energije in definicije kulture poda materialistien pogled na kulturo; okolje je neodvisna spremenljivka, ni koncept, kultura pa je ravno obratno; okolje je dokazan spreminjajo materialistien pojem, kultura pa je sekundarna glede na okolje kulturologija: mehanistina, enostranska, v 50.-ih letih v ZDA, ki so tehnoloko iz leta v leto bolje ivela ekologija mono podpira evolucionizem nova arheologija v ZDA se prilima na ta neo-evolucionizem

STRUKTURALNA TEORIJA KULTURE in STRUKTURALNA ANTROPOLOGIJA arheologija ni bila sposobna razviti strukturalizma, le v analizi paleolitske umetnosti strukturalizem pravi, da je prava narava stvari v notranji organizaciji in razmerjih elementov; razvije se v 20. stoletju F. SAUSSARE; eden od utemeljiteljev; vicar, nova teorija jezika; opazovalec se posvea notranjim pravilom, ki omogoajo, da jezik deluje; 2 obliki: 1. jezik 2. govor (zunanja manifestacija jezika, referiranje; pogoje je enaka jezikovna infrastruktura oz. podlaga; obstajajo globje strukture, ki zajemajo odnose med besedami in jim dajejo globji pomen - oznaevalec/oznaenec (oznaenec je lahko beseda); zveza ni naravna, je arbitrarna; sistem pravil uporabe jezika je dogovorjen, pomen besed je arbitraren - pomen besed je relacijski, ne pa v njih samih - kulturni elementi se ravnajo tako kot jezik razumevanje kulture z lingvistinim aparatom CLAUDE LEVI-STRAUSS (1908-baje da e ivi) veliko terensko delo med leti 1934 in 1937 v J Ameriki, znan po treh temeljnih idejah: 1. strukturalna teorija sorodstva 2. koncept divje misli 3. strukturalna analiza mita Race et Histoire (1952), La Pensee Savage (1962), Mithologiques I IV (1964, 1967, 1977), Tristes Tropiques (1955), Le Structure Elementaire de la Porente (1949), Anthropologie Structurale (1985), La Totemisme Ajurdihui (1962) strukture; z njimi lovek klasificira oz. kombinira stvari oz. svet; opazovanje stvari v kontekstu; kultura so relacije elementov; pomena ni v izoliranih elementih poda idejo binarne opozicije; beseda dobi polni pomen, ko razumemo neko nasptrotje; temeljni nainj strukturiranja v lovekovi kulturi z uporabo nasprotij (npr. : topla/mrzla pri tuu); daje videz naravne selekcije kulinarika pri Strauss-u; povezava med kulturo in naravo; kulturna transformacija narave; binarna opozicija v kuhinji pokae, da je klasifikacija ena prvih stvari kulture STRUKTURA SORODSTVA - tudi tu gre za binarne opozicije; prva klasifikacija ljudi je incestni tabu, ki ga doloa kultura (s kom se lovek lahko in s kom se ne sme poroiti); cross-cousine alliance

eden glavnih generatorjev menjave je darovanje oz. menjavanje ljudi oziroma nevest primitivna druba funkcionira na podlagi menjav materiala, ensk in besed za nekoga obstajajo dve vrsti ljudi (sestra in potencialno poroljiva enska) incestni tabu definira skupnost (oje sorodstvo) in je eden prvih pokazateljev kulture; lahko bi bila univerzalna struktura, ki definira osebe kot poroljive oz. neporoljive