PREGLED ATZ III.

KARTOGRAFIJA, DOMOZNANSTVO IN HOSTORINA GEOGRAFIJA ITALIJA: Kirik iz Ancone, Flavio Biondo, Leon Batista Alberti, Rafael, Pirro Ligorio, Bellarmento, del Volpario GB: W.Camden, O.Worm (Vrelius) GEOLOGI: Lyell, Worsae ANTROPOGEOGRAFIJA HUMBOLT: Kozmos / tandence in zmonosti krajine HOLISTIEN interdisciplinaren koncept RITTER: Teloloki sistem, smoter RATZEL: geo.deterministini koncept ljudstva> ekspanzionistina, Migracije: pol geografija, karakter naroda, Karta razprostranjenosti, nagon v naciji, adaptacija loveka na okolje- karakter naroda, Volksgeist LA BLANNCHE: koncept in drubena geografija, posibilizem, razmerje lovek okolje, civilizacija, krajina, regija, nain ivljenja, razline entitete Francija, SEMPLE: Sredozemlje, poselitev, nain ivljenja > zgodovinski kategoriji, posibilizem, geografski determinizem Sredozemlje je velikanska zbirka ekosistemov; heterogenost> neenakost> razline ekonomije>specializacije zaradi veliko regij na kratkih krajih> ljudje ves as komunicirajo z drugimi ekosistemi HETTNER: opusti geografski determinizem, preuevanje naina ivljenja, poselitev in nain ivljenja sta odziva na lov.ivljenje, ie univerzalne zakone ARHEOLOGIJA IN ANTROPOLOGIJA 1.paradigma TUDIJ STARIH KRAJIN GRADMANN: teorija stepske krajine, stara in nova poselitev SCHUTTER zaviralni uinki gozdov v zg.poljedeljski kolonizaciji WAHLE infrastrukturne spremembe e v Fe dobi- kako je do tega prilo SIEDLUNGSARCHEOLOGIE SCHUCHHARDT: Cilj; rekonstrukcija poselitve in naina bivanja, naselbine kot naravna enota opazovanja, bolj kontekstualiziran in teoretsko utemeljen pristop KIEKEBUSH: dokonna definicija poselitvene arheologije, elaboriranje (obdelovanje) kulturno zgodovinskih trditev o

lovekovem ivljenju v preteklosti, nivo rekonstrukcije in nivo kulturno zgodovinske interpretacije. Tri ravni organizacije metodologije arh.raziskav: 1.pridobivanje in inventariziranje primarnih virov v regionalnem kontekstu, 2.prouevanje poselitve in strukture naselbin v regionalnem kontekstu, 3.interpretacija kulturnih vsebin opazovalnih pojavov in kontekstov. Rekonstrukcija poselitve in naina bivanja KOSSINA : patriotizem, nacionalizem, aktivizem, karte razprostranjenosti tipinih form za doloena plemena, kulturna provinca- teritorij, ki ga doloa regionalna razporeditev vodilnih tipov elementov, uvaja historine koncepte, BRITANSKA GEOGRAFSK A ARHEOLOGIJA GUEST, MACKINDER CRAWFORD: field archeology (opazovanje> interpretiranje> dokumentiranje), geografski koncepti, rekognosciranje in dokumentiranje, analiza geografske razporeditve najdi v primerjavi z znailnostmi naravnega okolja FOX: primarna, sekundarna poselitev, zgodovinska razlaga, posibilizem, poteze in osebnosti Britanije (lega in interakcije med viavjem in niavjem in delitev na obmoja primarne in sekundarne poselitve) ALTERNATIVE ANTROPOGEOGRAFIJE CHILDE; funcionalistino razumevanje kulture, artefakte deli: 1.bolj izraajo identiteto in 2.bolj funkcionalni MERHART; navezuje se na Reineckerjev pozitivistini koncept G.CLARKE: teorija sistemov, prostor je ekoloka/ekonomska kategorija; ideja splone teorije sistemov: kulturo in njene zveze z naravnim okoljem je mo opazovati samo, e ju opazujemo kot dva vidika neloljive celote. Habitat in biomasa, pretoni diagrami 3nivojski 1.ponazoritev sistemskih zvez in organizacije kolektivnega ivljenja v preteklosti. Naselbino razume kot sistemsko sintezo, teorija sistemov: ekonomska in kulturna stabilnost sta normalno stanje sistema, razlike z antropogeografsko tradicijo: v razumevanju prostora ne obravnava ga historino ampak ekoloko ekonomsko in iz arh.zapisa ne poskua rekonstruirat historinih situacij mentalitete in karakternih potez preteklih ljudstev. Vpliva na Higgsa in D.Clarka. W.HOSKINS; krajina je artefakt (produkt lov.kulture), krajina je predmet opazovanja, krajina je simfonija, hermanevtika,

empatija, krajina kot polimpest. e je krajina produkt historinih okoliin ni univerzalnih zakonov po katerih bi jo lahko razumeli. lovek ni ve prepuen okolju ampak ga sam ustvarja!!! POST-ANTROPOGEOGRAFI V NEMIJI SIEDLUNGSARHEOLOGI Siedlungsarheologija prouuje nain poselitve na podlagi naselbinskih virov. To je del ire zgod- razvojne vede o poselitvi JANKUHN; izboljana metodologija in koncepti podr., arh.karta, geogr.+hist.spoznanje. poselitvena arh. je sestavljena iz prouevanja: naravnih dejavnikov okolja, razvoja poselitve in posameznih naselbin in naina ivljenja v njih. Arh karta: primerjava razporeditve najdi z razporeditvijo naravnih dejavnikov. Ve ravni opazovanja. LUNNING: ekoloki sistem teor., 4 ravni sistema poselitve: hia, naselbina, poselitvena hia/mikroregija, ire poselitveno obmoje, 3perspektive opazovanja, poprocesni pristop EGGERS MACHMAN SOCIOEKOLOGIJA IN ANTROPOLOGIJA PROSTORA NASELBINSKA ARH: - G.WILLY; konceptualizacija metod, problemska usmerjenost raziskovanja (Peru), Seetlement patterns 1951 logika poselitve (zanjo stoji antropoloka ola), ne prouuje ivljenja na konkretni naselbini - CHANG KWA CHI; socialna kategorija je enaka arheoloki kategoriji. Domaija, razprena vas, urejena planirana vas. skupnost - TRIGGER; podroje sistematizacije, 3 ravni opazovanja: posamezen objekt, posamezna naselbina, ve naselbin. Vpraanje interpretacij - SEARS; teorije drave kot superstrukture, ki doloa naselbinski vzorec, sveenika in vojaka drava NOVA ARHEOLOGIJA- ekoloki determinizem, nihistorini in kulturnih kon. BINFORD; artefakt, neoevolucionizem, funkcionalizem, sistemska definicija kulture, metodologija vzorenja, ekoloki determinizem, kulturna geografija (kako skupnosti dojemajo

prostor); homebase, nabiralniki radij, podroje logistinega polmera, razirjeni doumet, visiting cone. Kako vzoriti Koncept nostilnosti krajine: povezuje ekologijo in sistemsko teorijo, 2 predpostavki: 1.da obstaja samoregulacija v opazovanem prostoru in 2. Konstantno obnavljanje uravnoteenosti. Izraunavanje BIOMASE (skupen imenovalec za naravne vire krajine). Koncept o optimalni nabiralniki strategiji: lov.vedenje strmi k najbolj ekonomizujoim strategijam. Razumljen kot optimalno ravnoteje med: optimalno prehrano, velikostjo skupine in lokcijskim vendenjem K.FLANNER: elektinost PROSTORSKA ARHOLOGIJA D.CLARKE; predpostavka, da je lovek racionalno bitje, 3.nivoji opazovanja: semi makro, mikro, makro. 7 elementov, objekti in poti, 4 teorije o prostoru (antropoloka, soc-fizikalna in ekonomska teorija, statistino-matematina teorija), reforma arheologije od znotraj, nielna teorija, polietetino razumevanje kulture, racionalnost lovekovega vedenja: distribujcije: razdalje in hirearhija, prostorska organizacija je popolnoma drubeni pojav. Kritike: ekonomski determinizem, pozitivistina usmeritev, redukcionalizem, neupotevanje historinih vidikov HODDER ORTON RENFREW RAZDALJA: THIESSNOVI POLIGONI: Odnosi med najdii: vpliv nekega najdia se bo prenehal na pol poti do drugega. Predpogoj: enakovredna in istoasna najdia. Ideja temelji na pomenu razdalje. OBTEENI T.P.: vsako naselje dobi matematino teo. Predpostavka; veje kot je najdie veji je njegov pomen. ANALIZA EKONOMSKEGA ZAJETJA Postopki utemeljeni pod vodstvom E.Higgsa, Jarmana (paleoekonomska ola). najceneja subsitenna ekonomija; poljedelci 1uro hoda, lovci-nabiralci 2uri hoda. strokovne karte. Lahko izdelamo tipologijo najdi: mejni teritorij, glede na specializacijo ekonomskih zajetij, ki sodijo k isti skupnosti. Obstaja neka kritina razdalja do koder se splaa.

 DISTRIBUCIJE 1. uniformne 2. nakljune 3. klasterske s spremembo perspektive se spremeni pomen distribucije, velikost kvadrata odvisna od naega razumevanja, potrebno tudi kontekstualno razumevanje METODA NAJBLIJEGA SOSEDA Eden od nainov kako ugotovimo logiko v distribuciji. Izmerimo vse razdalje do najblijih sosedov za vse toke v distribuciji in izraunamo povpreno razdaljo do najblijega soseda (vsota vseh imer/t.imer): uniformna razdalje =2km, klasterska razdalje manj kot 2km, nakljuna manj kot 2km toda ve kot v klasterski HIREARHIJA: ANALIZE RANGA Pravilo ranga; krivulja pod kotom 45 primatni vzorec; krivulja, ki izrazito pada; centralna druba; demografska rast polinarna krivulja; nekaj zelo velikih mest, ni srednje velikih mest, ampak zelo velika mesta, ki imajo manj kot 100000 prebivalcev; federalna struktura- ni centralne koordinacije TEORIJA CENTRALNIH KRAJEV Christaller, vsaka organizacija tei k temu, da ima im manj strokov in imve dobika, poselitev v obliki heksagonov, nikoli ne bo zraven enega centra nastal drug center. Ta teorija govori o ekonomizujoih uinkih krajev, glavni je ponavadi e center religije- velikokrat gre za kombinacijo z religiozno mojo