CVETOVI VELIKONOČNICE ZA PRAZNiČNE ON.

ŽELIMO VAM MIRNO PRAZNOVANJE VELIKE NOČI,

KI NAJ V VAŠE DOMOVE PRINESE PREDVSEM VELIKO SREČE.
PA VESELO PISANKO VSEM SKUPAJ.

VAŠ ŽUPAN
OBČINSKI SVET
UREDNIŠTVO GLASILA
 "Haloze, pozabljeni biser Slovenije"
Vsakdo, ki perspekti vno ra zmišlja o
razvoju naših kraj cv, ne bi mogel
izpustiti možnosti , ki na tem področju
naj več obetajo, to je ra zvoja turizma
pri nas. Res je, da je na tem bilo doslej
premalo narejenega, torej smo na
začetku , vendar pa ne smemo pozabiti,
da nam kraji , kjer živim o, ponujajo
ve like razvojne možnosti. Res je tudi ,
da tak ra zvoj za hteva veliko mero
sodelovanja, najprej pa seveda začetne
iniciative. Brez dvoma je to naloga
obč i ne na loka lni ra vni.
Zato smo se v obč in i Vide m odločili
organizirati predstavitveni projekt pod
nas lovom "Haloze. pozab ljeni biser
Slovenije". Na m e n proj e kta j e
pred stav itev Haloz širšemu krogu
Slovencev. Povedati želimo, kdo smo.
kje smo, kaj imam o in kaj lahko
pokažemo in ponudimo tudi drugim ,
Prvi delovni sestanek, ki kaže na dobro začeto sodelovanje med videmsko
predstaviti svojo etno loška, kulturno
in kranjskogorsko občino.
d e di šči n o... Po vedati že limo , da
Hal oze že zdavnaj niso več sinonim
od Ptuj a do Jeseni c, od tam pa z Pot bomo nadaljeval i do Jesenic in nato
revščine in da se ljudje tukaj trudimo
avtobusi do Kranj ske Gore. Na vlak u do Kranj ske Gore. kjer bo potekala
tudi sam i poi skati razvojne možnosti ,
bo živahno, odvija le se bodo različne osrednja predsta vitev in nadaljevanje z
ki na področju turi zma pra v goto vo so.
aktiv nosti s konkretnimi predsta- večernim druženj em. Naslednji dan
Potovanje bo poteka lo dne 20. 111 vitvami na postojankah. Prva takšna sledi ogled Kranj ske Gore in vrnitev
2 1.05. 2000. Pribli žno 300 ljudi iz postojanka bo v Ce lju , druga v domov.
območja Haloz se bo posebnim Ljublja ni. kj er se bomo ob ostalih
vla kom Slovenski h železni c odpravi lo a kti vnostih predsta vili širšijavnosti. Tisti , ki na akcij i "Ha loze. poza bljeni
biser S love nij e" dela mo, si želimo, da
akc ija ne bi uspela le kot izlet i;; I''''~
sk upno dru ženje, ampak kot Letet",
s kupni ra zvojn i projekt Haloz, s
kat erim želimo opozoriti nase in na
lepoto in ne i zkori ščen ost Haloz. Tudi
širši Sloveniji moramo pokazati , da ne
ča kam o križem rok , in da se zavedamo,
da bomo naj več morali na red iti sami.

Za to drage občanke in občan i ,

sodelavci in prijatelji , s skupnimi cilji
bomo ve liko dosegli. Prvi tak ci lj je
prav gotovo izpodbiti dej stvo, ki ga
ob likuj e na š na s l ov "I-Ial oze,
pozablj eni biser S lovenije".

Dodatn e informacije v zvez I s

projektom lahko dobite na sedežu
obči n e Videm - kontaktna oseba Ema
Š iREC ali na te lefonu (062) 765 -0900.

Pripravila: Ema ŠiREC

Posebni videmski odbor za še bolj posebni "haloški" vlak, se je pred časom
že oglasil pri prijateljih v Kranjski Gori in pri tamkajšnjemu županu.
~U_V_O_D_N_A__BE_S_E_D_A________________________~ ____~~
Spoštovanil
Stopili srno v drugo leto drugega mandata občine
Videm. Za nami je dokaj razgibano leto delovanja in
napredka. Začetne težave samega delovanja, še
skupnega finansiranja z obči n o Podlehnik so se tekom
leta dokaj normalizirale, urejena je večina aktov.
Program je bil v več ini realiziran na vse h področjih
občine. Z rebalansom smo pridobili nekoliko več
sredstev za posamezna področja, vendar del sredstev
iz posameznih pri hodkovni h postavk ni bil realiziran,
tako da določe n e postavke iz rebalansa ne bodo
uresničene. Tudi v letu 1999 nam neurje ni prizaneslo,
državna sredstva za sanacijo, predvsem za prevozno st
cest, niso zadostovala vsem potrebam.
~
'orač un za leto 2000 je bil sprejet na zadnji seji sveta
v decembru 1999. V njem so zraven obvezne javne
porabe še postavke za razvoj predvsem infrastrukture.
Skupnemu programu in pa programu krajevnih
skupnosti smo namen ili nekoliko več sredstev, vendar
so tudi ta iz obči n skega proračuna, za katere pa
program e zagotovijo krajevne skupnosti. Večje
proraču n ske postavke za leto 2000 so naslednje:
izgradnja šole Leskovec, vrtec, zd ravstveni dom
Videm , vodovod Belavšek, idejne zas no ve za
kanalizacijo v občini, gramoziranje, asfaltiranje vsaj
enega odseka ceste v vsaki krajevni skupnosti, ki se
financira iz krajevnega programa. Seveda pa je tudi
letos je premalo sredstev, da bi lahko ures ničili vse
že lje in potrebe, ki so pred nami, zato tudi v prihodnje
pričakujemo pomoč od vas, občani. Le s skupnimi
močmi bomo lahko naredili več . Dobrega dela,
sode lovanja in strpnosti z vami občani, odbori in
komisijami s i želim tud i v prihodnje. V tem
spomladanskem razcvetu, pa či m boljše počutje ter
vese le velikonočne praznike.
Proračun v številkah, programi krajev nih skupnosti pa
v nada lj evanju.
Vaš župan: Franc KIRBIŠ , ing.
Naredimo prostor svetlobi
Prva velika noč v tem tisočletju se nam daje v radost in praznovanje. Kaj naj
vam rečem , draga sestra in brat, ob tem prazniku, ki presega vse naše
razumevanje? Kakor bi ves svoj narod držal v dlaneh svoje duše, se mi zdi.
Opazujem naše romarje na Golgota in se sprašujem , ali smo hodili za senco
križa ali nemarno ubirali stranpoti. Nekajje bilo med nami zvestih romarjev,
ki so sledil i križu trpinov, ko jih je teža bolečine premagala, dvigali svoj
pogled visoko, tja, od koder neprenehoma zvoni Očetov glas: "To je moj
ljubljeni Sin, Njega poslušajte!"
Drugi smo bili ponaredki plašnih apostolov: hodili smo za Njim, todače so se
sulice sovražno uprle proti nam, smo se tiho umaknili med oljčne gaje udobja
in miru.
Kakor Petersmo glasno vpili : "Ti veš, da te ljubim!" To pa smo počeli le pred
televizijskimi kamerami in v časopisnih stolpcih. Le kaj bi povedala božja
kamera?
Kakor Pilat srno si umivali roke !lad storjeno krivico in kakornesrečnik Juda
smo izdajali Njegovo ime. Ob svojih padcih pod križem smo uporno trgali s
sebe prepotene obleke trpljenja in besno odkrivali kelih grenke pijače z več
nim izgovorom: "Zakaj prav jaz?"
Še največkrat pa smo bili podobni razočaranim in oblastiželjnim Judom.
"Zakaj nimam oblasti, moči , pravice do vladanja, če tebi, ki si kralj , pridem
po krstu , nazivu, povsem svojem glasnem izjavljanju?"
Kakšna škoda, da smo preslišali Njegovo bistveno sporočilo : "Kralj sem,
toda moje kraljestvo ni od tega sveta." Povedal ga je sicer poganom in se
najbržnam, vsem "pravovernim", ni posebnovtisnilo vspomin.
Toda: Če se plaziš po puščavi, z izsušenimi ustnicami, če tipaš skozi dolg
temen prostor, če premočen stiskaš zobe in trepetaš od mraza, o čem
prem išljaš, ko prideš do studenca"
Mar ne potopiš ustnic v njegovo hladno čistost in ne uživaš z vsako poro
svojega telesa?
Če si z negotovim korakom in s solzami, obupanimi očmi iskal svetlobo mar
ji ne planeš vabjem zvso svojo močjo?
Če je tvoja kri že dolgo in tnnasto ledena v žilah, se ne boš predal objemu
odrešujoče toplote? Ne boš pustil, da se po tebi prelije z lat žarek svetlobe, ki
ubija vse ll1 ikrobe strahu in zajedalce sovraštva?
KRISTUSJE VSTAL IN ŽIVI '
Skalaje umaknjena! Ne bodimo prepočasni za razumevanje! Ta mila luč , ki
si mogočno utira pot iz sence groba, je Njegova ljubezen in njegovo
odpuščanje . Ob tej veliki noči si ne nadenimo zopet jekleno močnih oklepov,
stkanih iz napuha in maščevalnosti, iz sebičnosti in malodušja, ki bodo
preprečili vlitju čiste luči v vero in življenje!
Naj bo tokratdrugače!
Ve lika noč! Še ona priložnost, da opazimo, kako smo obdani z Očetovo
ljubeznijo. Ne dvomite o tem ~
Zaneslji vo ste opazili: Ob robu grobov žarijo zlati cvetovi narcis!
Kosi in š krjančki , drobne sinice in nagajivi vrabčki se niti malo ne menijo za
težke oblake na nebu in za to, daje jutro vso hladno in sivo. Z neustavljivo
radostjo izlivajo svojo pesem v naše dni!
Takaje narava! Toda ti injazsva najbolj ljubljeni del narave! S prsti močnega
upanja razpri va sive oblake, z obupom in sovražnostjo prepletenega
mišljenja in z vso močjo bitja ne odpriva novemu življ enju!
Vsaj to smo dolžni Očetu, ob neizmernem daru odrešenja!
Ne iščimo Jezusa v grobu in ne v zaprašen ih arhivih naših onemoglih duš.
Življenjeje daroval za nas. Zajem imo gaz vsem svoj im bitjem!
Vsaj to smo dolžn i sinu Odrešeniku!
Namesto da se utapljamo v sovražnih obračunavanjih , v iskanjih, kaj mije
kdo v živ lj enju napačnega stori l (ali kaj je kdo v vsej zgodov ini človeštva
napačnega storil), se predajmo objemu top le luči , ki vodi k mogočnim
studencem razumevanja in Ijubezni~
Vsaj to liko poslušnosti smo dolžn i Svetemu Duhu! Č isto v dnu svojega srca
(že zdavnaj sem mislil, daje tam pokopana vse hudo, ki sem ga doživel),
čutim močno prem ikanje.
To ne more biti drugo kakor življenje!
Neizmernomočno, vedno znova darovano ŽiVLJ ENJE!
ŽIVLJENJA v izobilju, vam vsem, dragi bralci!
Za letošnjo veliko noč , za vsak dan vašegaživljenja!
Leskovški župnik
 ~
v
4 DELO OBCINSKEGA SVETA
"----- - - - -- - -

Odbor za gospodarstvo
V odboru za gospodarstvo smo v se v prvih mesecih letošnjega leta predvsem posvetili pripravi razpisa za pospeševanje
podjetništva in drobnega gospodarstva. V odboru smo si zadali nalogo, da bomo poskušali nared iti vse, da bi s krediti, ki bodo
razdeljeni, doseg li čim večje zadovo lj stvo naših obrtnikov in podjetnikov.
Seveda pa bomo najbolj zadovoljni, če bo s pomočjo teh kreditov možno v naši občini odpreti kaj no vih delovnih mest. Tako bi
bila s tem rešena marsikatera socialna stiska v naših družinah. V odboru se ukvarjamo tudi s turi zmo m, zato smo storili tudi
nekaj za promocijo naše občine in še pred koncem lanskega leta izdali predstavitveno mapo občine Videm . To je naš prvi
korak pri promociji občine in naših krajev, zato bomo vese li, če jo boste, občan i , kdaj pones li s seboj na potovanja. Mape
dobite na sedežu občine v Vidmu.
V mesecu maju se bo naš odbor vključil v projekt (dela so že v polnem teku) predstavitve občine ši rš i j avnosti, še posebej pa
Haloz pod naslovom "Haloze,pozabljeni biserSlovenije".
Od podjetnikov, obrtnikov in ljubiteljev turizma v odboru pričakujemo kakšne napotke pri nada ljn em delu, zato bomo vese li,
če nam boste kak predlog napisali in poslali na naš odbor.
Predsednik odbora za gospodarstvo:
Stanko Simonič

Proračun občine Videm za leto 2000

PRIHODKI
Dohodnina in drugi lastni prihodki 13 2.530.000 , 00
Prim erna poraba 261.141.000 , 00
Drugi prihodki občine 18.798.757 , 00
Republiški prispevki , sofinanciranje občani 3.000.000 , 00
Prihodki od pokopališča Videm 3.000.000 , 00
Prihodki od pokopali šča Le skovec 1 .000.000 ,00
Prihodki lokalnih sk upno st i 13.600.000 ,00
SKUPAJ PRIHODKI 433.069.757,00
ODHODKI
Občinski organi 27.400 .000 , 00
Materialn i stroški 10.150.000 ,00
Stroški sej sv eta in odborov 6.000 .000 ,00
Izobraževanje 3 1.000 .000 ,00
Socia ln o varstvo 30.000.000,00
Z drav stvo 13.000 .000 ,00
Otroš ko varstvo 38.000.000,00
Kul t ura 4.500.000 ,00
Š p o rt 4.500.000 ,00
Investicije v šport ln kulturo 1 .000.000 ,00
Požarno varstvo 5.000.000,00
Požarna taksa 1 .396.0 00 ,00
Zašč ita in re ševa nje 1 .8 00 .000 ,00
Vzdrževanje lokalnih cest 30.525.000,00
Stanovanjsko področje 2.000.000 ,00
Prostorsko planiranje 1 .500.000,00
Vzdrževanje pokopališča Videm 3.000.000,00
V z drževanje pokopališča Leskovec 1 .000.000 ,00
Rezerve 14. 298.757,00
Odhodk i lokalnih skup n osti 13.600.000,00
Skupni program 123.4 O 0.0 OO , OO
Skupni program krajevn ih sk upno st i 70.000.000 ,00
SKUPAJ ODHODKI 433.069.757,00

Vodja računovodstva Župan občine Videm

Darinka Jagarinec Franc Kirbiš ing.
 I DELO OBČINSKEGA SVETA

Odbor za infrastrukturo
V letošnjem letu j e namenjeno za krajevne programe v KS
(novogradnje v infrastrukturi: vodovod, asfaltiranja lokalnih
cest injavnih poti in vzdrževanje) v Občini Videm skupaj 70
MIO SIT, za vzdrževanje cest pa cca 30,5 MIO SIT. Odbor za
komunalno infrastrukturo in pa svet občine sta v prvi vrsti
prisluhnila željam krajevnih skupnosti po novogradnjah,
sanacijah plazov in pa vzdrževanjem obstoječih cest. To
pomeni, da so KS sami pripravili prioritete, odbor pa je to
predal svetu občine v potrditev.
lerašna demografska sredstva težka okrog 15 MIO SIT, kar je
v posmeh ljudem, ki živijo v teh hribovitih krajih. Po eni
strani država želi, da bi bila tukaj vse večja poseljenost, da ne
bi bi lo sta ln ih migracij, am pak k večjem u Ic dnevnc. Vendar za
prvo finančno ne pomaga, za drugo pa v bližnji okolici ne
omogoča odpiranja novih delovnih mest ali samozaposlitev.
Da paje mera polna, pa še tiste, ki se imajo željo priseliti ali pa
ostati tukaj , preganja z nemogoči mi prostorskimi zakoni, saj
se skorajda ne da dobiti dovoljenja za novogradnje.

Slavko FLAJS, predsednik odbora za infrastrukturo Cesta med Majskim Vrhom in Ljubstavo bo kmalu asfaltirana

Da ima naša občina zelo nerazvito infrastrukturo, kaže Na drugi strani večina občanov živi v ravninskem predelu in ti
podatek, daje od 85 km lokalnih cest asfaltiranih slabih 44 že imajo osnovne infrastrukturne stvari zgrajene (zgradili so
KM in samo 43 km asfaltiranih lokalnih poti od 233 km. jih sami z sal11oprispevki). Ti pa upravičeno zahtevajo hitrejši
Razlaga, da KS vzdržuje javne poti, lokalne ceste pa naj razvoj, saj že krepko zaostajamo za naselji v sosednjih
občina, ne drži, saj smo z potrditvijo KS kot pravne osebe občinah. Potrebno bi bilo zgraditi razsvetljavo, urediti
investicije v infrastrukturi peljali posredno preko KS. To preplastitve, kanalizacijo, zamenjat i azbestne cevi, nepošteno
'---,"'''!Hi, da se morajo v programih KS zaslediti vsi bi bilo od njih zahtevati, da počakajo in svoja sredstva v lagajo
.. Jtrastrukturni projekti . O že omenjenih lokalnih cestah in v haloška področja.
javnih poteh, ki niso asfaltirane, je potrebno poudariti, da je V letu 1999 so se novogradnje cest zavlekle zaradi pritožb pri
njihovo vzdrževanje izredno drago in pa kratkotrajno, saj se razpisu, tako, da sedaj končujemo lanski program asfaltiranja
skoraj 70 odstotkov le teh nahaja v hribovitem območju naše ceste v Ljubstavo do Vrečerja , seveda je ta zamik podmžil
občine. Samo letošnjo pomlad smo izvozili nanje že okrog investicijo, ni potrebno ugibati na č i gavo breme.
5000 1113 gramoza iz lastne gramoznice, ki je locirana v Konec aprila bo končan razpis za letošnje novogradnje.
Lancovi vasi. Čeprav se vsaki KS vrednoti m3 gramoza Načrtujemo, da bi letos dela končali do poletnih dopustov,
300,00 sit, paje največja finančna postavka za obči no prevoz tako, da ne bi prišlo do nepotrebnih podražitev. Po programih
in nakladanje. V najstrmejših predelih pa gramoz ni primeren, KS bomo asfaltirali v letu 2000 naslednje ceste:
zato smo prisiljeni voziti še drobljenec iz Poljčan, ki pa še KS SELA
znatnejše podraži vzdrževanje. Vsi ti posegi, če ni večjega I. cesta transformator - Gojkošek 600m
neurja, pa zdržijo nekje do pomladi, potem pa je potrebno 2. cesta Pal-meja Lancova vas 500m
začeti vse na novo. Tako bi KS, predvsem v hribovitih
KSLANCOVA VAS
predelih, potrebovale več sredstev za vzdrževanje. Najboljša
1. cesta meja Sela - Lancova vas (do mostu) 1200m
rešitev bi bila asfalt. Občina se trudi, da bi zmanjšala ceno
2: preplastitev po programu KS in avtobusna postaja
novih asfaltiranj z pripravami cestišč do polaganja asfalta
I osnovno podlago I v lastni režiji, prav tako KS skupaj z KSrRŽEC
občinskim režijskim obratom same sanirajo manjše manj I. cesta Majski Vrh - Kirbiš - Tržec
zahtevne plazove, vendar je vse to kaplja v morje; glede na KS SOVIČE - VAREJA -DRAVCI
dolžino makadamski cest in število plazov, ki ob vsakem I. odcep Soviče-levo 550111
dežju na novo nastajajo. KS LESKO VEC
Država pozablja, da nerazvita področja niso problem občine I. cesta Berinjak 1000m
same, ampak celotne države . Da to drži, kaže podatek, da so 2. cesta Leskovec - Ljubstava
 6 DELO OBČiNSKEGA SVETA
KS VIDEM
I. cesta Dravinjski Vrh - Mohorič 700m
2. cesta Šturmovci meja - KS Pobrežje 650m
KS POBREŽJE
I. cesta:yrečn a cesta končanje 550m
2. cesta Sturmovci Pobrežje 180m
KS DOLENA
I. cesta v Stari grabi 350m
2.cesta Rakuški Vrh 350m

Plazovi na območju občine so resen problem; eden teh se je

že lani sprožil v Veliki Varnici. Cestaje zaprta, zdaj že ogroža
hišo, denarja za sanacijo pa ni ~ ___ .

Za vse KS obči ni paje svet obč ine namenil še dodatnih 3 mk

za vsako KS, za elementarne nesreče še 5 mio sit ter za
projekt kanalizacije 9 mio sit.
Kot vidimo, je občina Videm v letu 2000 kar velik del
proračuna namenila za komunalno infrastrukturo, vendar se
,- moramo zavedati, da prekoračitve ne bodo možne, razen v
primeru dodatnega finan ciranja države.
Občane, še posebej šoloobvezne otroke bo novo avto-
busno postajališče varovalo pred slabim vremenom. Avtobusno
hiško v dolini Male Varnice in Ložine postavlja Janko Jelen
Osta le investicije v infrastrukturi: KS Leskovec : cesta v
Berinjak , pločnik v centru Leskovca, ostalo po programu KS ,
KS Pobrežje: po programu KS, KS Videm ; Dravinjski Vrh-
Črni l a - po programu KS, KS Lancova vas.: novogradnja
avtobusne postaje, osta lo po po programu KS, KS Tržec: po
programu KS, KS Dolena : po programu KS in novogradnja
športnega igrišča , KS Se la: končanje lanskega programa,
pločnik v centru , ostalo po programu KS, KS Soviče Dravci:
končanje lanskega programa, ostalo po programu KS.
V letošnjem letu načrtuj emo izg radnjo vodovoda Belavšek v
KS Leskovec, za ta projekt je občina še dodatno namenila 6
mio sit, prav tako za izgraditev pločnika v isti KS 500 tisoč Sit.

Makedamska cesta v Berinjaku bo do jeseni dobila asfaltno

prevleko

pred sednik odbora

za kom.infrastrukturo Občine Videm
Flajs Slavko

Tudi podoba ceste ob mostu čez Psičino ni preveč v dobrem

stanju. Luknja ob cestišču se kar povečuje
~1_Z__N_AS_VI_H__K_S______________________________~ ____7~
Programi za KS v letu 2000
PROGRAM KS TRŽEC PROGRAM KS LANCOVA VAS

KSTRZEC PRORACUN KS LANCOVA VAS PRORACUN

delovanje KS 500.000,00 SIT granl0ziranje in zimska služba 450.000,00 SIT
dotacije dnlštvom 250.000,00 SIT dotacije dnuštvom 350.000,00 SIT
ureditev prostorov KS 200.000,00 SIT gradnja prostorov KS 300.000,00 SIT
gramoziranje in zimska služba 1.000.000,00 SIT avtobusna postajališča 1.000.000,00 SIT
javna razsvetljava 3.500.000,00 SIT asfaltiranje cestišč 4.000.000,00 SIT
avtobusna postajal išča 200.000,00 SIT delovlli~e KS 700.000,00 SIT
igrišče in parkirišče ob igrišču v Tržcu 200.000,00 SIT popravilo brvi preko Polskave 140.000,00 SIT
reklamne oglasne deske 147.000,00 SIT rezerva 249.000,00 SIT
asral tiranje cest v Tržcu in Majskem Vrhu 800.000,00 SIT SKUPAJ 7.189.000,00 SIT
izgradnja kabelske TV v Jw"OVcih -vaščani
SKUPAJ 6.797.000,00 SIT PROGRAM KS SOVIČE-VAREJA-DRA VCI

KS SOVICE-VARE1A-DRAva PRORACUN
PROGRAM KS SELA gramoziranje 500.000,00 SIT
zi mska služba 400.000,00 SIT
KS SELA PRORACUN delovlli~e KS 500.000,00 SIT
gramoziranje in zimska služba 1.000.000,00 SIT društva 200.000,00 SIT
dotacije dmštvom 300.000,00 SIT asfalt Soviče-lovski dom 518.000,00 SIT
izgradnja igri šča 500.000,00 SIT asfalt Soviče -levo 900.000,00 SIT
izgradnja pločnika-parkirišča 500.000,00 SIT asfalt Soviče-desno 1.000.000,00 SIT
asraltiranje cesti šča transfom13tor-Gojkošek 1.000.000,00 SIT SKUPAJ 4.018.000,00 SIT
javna razsvetljava 2.200.000,00 SIT
vodovod Sela 500.000,00 SIT PROGRAM KS DOLENA
delovanje KS 573.000,00 SIT
SKUPAJ 6.573.000,00 SIT KSDOLENA PRORAEUN
asftaltiranje krajevnih cest v Doleni 1.500.000,00 SIT
asftaltiranje krajevnih cest v Zgornji pristavi 1.500.000,00 SIT
PROGRAM KS POBREŽJE asfaltiranje športnega igrišea 900.000,00 SIT
vzdr eVlli~e in plul enje krajevnih cest 1.000.000,00 SIT
KSPOBREZJE PRORACUN delovlli~e KS in dnuštev 500.000,00 SIT
gramoziranje in zimska služba 600.000,00 SIT ostala komunala: avtobusna postajališi:a,
dotacije dn1Štvom 351.000,00 SIT vzdr evanje doma krajanov, prostori DU,
delovanje KS 500.000,00 SIT Cišeenje jarkov 515.000,00 SIT
asfaltiranje cestišč 6.000.000,00 SIT SKUPAJ 5.9 15.000,00 SIT
javna razsvetljava 3.000.000,00 SIT
SKUPAJ 10.451.000,00 SIT PROGRAM KS LESKOVEC

PROGRAM KS VIDEM KS LESKOVEC PRORAČUN

gramoziranje in zimska služba 4.000.000,00 SIT
KS VIDEM PRORACUN dotacije društvom 500.000,00 SIT
granlOziranje in zimska služba 2.500.000,00 SIT izgradnja pločnika Leskovec 1.500.000,00 SIT
delovanje KS in dotacije dmštvom 2.000.000,00 SIT izgradnja ceste Beril~ak 1999 2.000.000,00 SIT
avtobusna postajališča 1.300.000,00 SIT izgradnja vodovoda Belavšek 2.000.000,00 SIT
asfalt Dravinjski Vrh-Mohorič8cca 850m) 2.000.000,00 SIT izgradnja ceste Leskovec-Ljubstava 2.000.000,00 SIT
asfaltna povezava Štun11Ovci-Pobrežje 3.000.000,00 SIT delovanje KS 1.000.000,00 SIT
asfaltna prevleka Dravinjski Vrh-Črnila 1.250.000,00 SIT avtobusna postaj ališča 500.000,00 SIT
označitev naselij 711.000,00 SIT lokalne ceste in kJanec 2.796.000,00 SIT
SKUPAJ 12.761.000,00 SIT SKUPAJ 16.296.000,00 SIT
~8____~______________________________IZ__N_A_Š_IH__K~S
Vobčini Videm na obisku minister Bergauer
Minister za promet in zveze mag.
Anton Bergauer je bil februarja na
obisku tudi v obč ini Videm. Na delovni
obisk je prišel na povabi lo občinskega
odbora SLS, ki ga vodi Edvard
Zaranšek, ob tej priložnosti pa se je
minister sreča l z župano m Francem
Kirbišem, z nekaterimi člani iz vrst
občinskega sveta in ostal imi
predstavniki obč in e .
V občini Vidcm so ministru Bcrgaucrju
želeli kar najbolje predstaviti zdajš nje
s tanje na področju komunalne
infrastrukture, predvsem pa težave, s
katerimi se ubadajo pri moderni zaciji
cest v obč ini . Še največ teh težav je na
območju ha loški h naselij, kjer j e še
precej kilometrov cest v slabem stanju,
več kot polovica makadamskih in kjer
se dodatno pojavljajo še težave zaradi
nastalih plazov. Ministra so v
delovnem pogovoru - ta je bil na
sedežu obč in e v Vidmu - zaprosi li tudi
za pomoč pri dodatnem financiranju
Minister Bergauer se je srečal z županom, predsednikom SLS Edvardom
t.i.občinskih projektov na področju
Zaranškom in še nekaterimi predstavniki videmske občine (tudi svetnikom
kom una Ine in frastrukture. Srečkom Svenškom

Predstavljamo KS Videm
Haloški del bodo bolje oZllačili s krajan i so namreč v zad njih letih ostali
kažipoti brez dela, ko seje mars ikaj spremen ilo
v podjetju KK Ptuj in so bile mnoge
Verjamem, da Krajevne skupnosti km etij ske površine o pu ščene in oddane
(KS) Videm ni treba posebej v naj em. In vendarle je precej živo
predstavljati, kajti krajevno središče dru štveno živ ljenje v samem s redišč u
je hkrati tudi center videmske KS, saj je videmska po štev ilu društev
občine. Danes se videmska KS in se kcij najbogatejša v občini.
razprostira na nekoliko manjši Najbolje zastopano je kulturno društvo
površini kot pred leti, zaobsega pa F. P. Videm, ki ima številne sekcije in
naselja Dravinjski Vrh, Majski Vrh, č lani le-teh sode luj ejo na vsaki
Ljubstavo, Šturmovce iII Videm pri obč in sk i in krajevni prireditvi. Od
Ptuju. Največja vas je seveda Videm društev je potrebno omeniti še ŠO
pri Ptuju z okrog 500 prebivalci, Videm in NK Videm, zadnje čase dobro
Dravinjski Vrh s 300 prebivalci je de la PGD Videm, potem je tu še a kt iv
drugi, ostala naselja pa so redkeje že na Videm, mlad in sk i pevski zbor,
poseljena. V KS živi 1039 ljudi, v 325 precej društev pa je bilo ustanovljenih
gospodinjstvih, samo Videm jih ima na ravni občine in imajo prav tako
\37. KS Videm je tudi drllga sedež v Vidmu.
največja KS V občini in zajema 18 "Zelo sem razočaran, da imamo v
odstotkov vsega prebivalstva v samem centru Vidma tako zgrešeno in
občini. nefunkc iona lno kulturno dvorano z
dokaj ne primernim odrom. Rekel bi , da
Pred letom in pol novo izvoljeni je naj s labša v obč ini in tudi
predsednik KS Videm Danilo Skok obiskovalcem raz li č nih prired itev ne
dobro pozna svojo KS inje seznanjen z ponudi nič kaj prij etnega počutja, ko
vsem dogajanjem po posameznih morajo ti sedeti na plastičnih stolih.
nase ljih . Pravi , da v KS živijo pretežno Nad urejenostjo centra Vidma ne bi
ljudje, ki hodijo na delo v mesto in tudi ime l pripomb, lepo je urejen in to
dru gam , maloje pravih kmetovalcev, in večkrat tudi povem. Rad se pohval im ,
na žalost precej brezposelnih. Mnogi da im amo le nekaj metrov vstran da nes
že lepo obnovljeno cerkvico sv. Janeza
Krstnika (sv. Jan ž), kar je seveda naša
n ajvečja znamenitost biser iz druge
polovice 12. stoletja. Znamenitosti je
še kar nekaj in prav te bi morali v
prihodnje bolje predstav ljati , jim da~
večjo veljavo.
Morda bi center Vidma potreboval še
nekaj metrov p l očn ika , dolgoročno
moramo pripraviti projekt kanalizacije
in k temu pritegniti tudi ostale KS v
obči ni . Počasi bomo morali najti še
kakš no rešitev za sam Videm , ki se
vedno bolj širi inje gosto pose lj en, ter si
za boljši pregled omi sliti tudi kakšno
ulico. O tem sedaj le še razmišljamo.
pravega predloga še n amreč nismo dali.
Tudi ha loška področja KS se počasi
razvijajo, predvsem tukaj mislim na
modernizacijo cest, naj večji problem
pa je označeva nje vas i, saj so hiše
precej "raztepene" pohaloški h hribih in
jihje vel ikokrat težko najti. Okrog 800
tisoč tolarjev smo letos namenili za
oz n ačevanje, zato bomo do konca leta
na nekaterih meslih ob vstopu v Haloze
postavili lične table, take, ki sodijo v to
naše okolje. Vesel sem , da smo končno
uspeli narediti nekaj za naše otroke s
haloških naselij , saj smojim omogočili
šolski prevoz v šolo in nazaj ."
 ~IZ__N_AS_VI_H__KS______________________________~ ____9~
HALOŠKA OBMOČJA
"PONUDITI" MLADIM LJUDEM
V zadnjih dveh letih se je v KS Videm
že marsikaj spremenilo, ne samo pri
razvoju ko munalne infrastrukture,
te mveč se prebuja tudi na področju
drobnega gospodarstva. Center Vidma
se sicer ne more primerjati s haloškimi
nase lj i, saj je v Halozah dosti več
možno sti za razvoj vinogradništva,
sadjarstva in še nekaterih drugih
panog. Danilo Skok pravi, da bi morali
prav v Halozah dati več možnosti
mladim -perspektivnejšim ljudem, jim
ponuditi ne samo prostor za bivanje,
temveč jim dati dotacije, nepovratna
sredstva, da bi lahko poskrbeli za
~zvoj. Haloze po njegovem ponujajo
dosti neizkoriščenih predelov, na
žalost propadajo nekdaj urejene in
cenjene vinske kleti, vinogradništvo in
sadjarstv o se prepočasi razvijata.
Haloški del ponuja več možnosti
razvoja drobnice, namensko na dveh
koncih že gojijo divjad, sadjarstvo in
vinogradništvo, predvsem sadjarstvo,
bodo srečevali dijaki in študentje tudi NA CESTI V LJUBSTAVI BO
iz drugih držav. Marsikaj bi se dalo SLOVESNOST6. MAJA
narediti, pravi Skok, možnostije precej V KS Videm pa bo prva večja letošnja
in nekateri so to denimo z ribogojnico slovesnost že 6. maja, ko bodo v
že lepo izkoristi li . Ljubstavi namenu predali prve metre
asfa ltirane ceste, verjetno pa bo potem
V KRAJEVNEM PRORAČUNU manjših slovesnosti v KS še več.
DOBRIH 12 MIO TOLARJEV
"Vodovodno omrežje in telefonija sta
po naši KS že napeljani, zdaj nas
mučijo le še ceste. V letošnji program
smo jih uvrstili kar nekaj, saj želimo,
da se modernizira čim več kilometrov
cest, kajti tudi tako bomo lažje razvijali
naša naselja po Halozah, lažje
razmišljali o kaki boljši turistični
ponudbi. V tem času se že končujejo
dela na cesti Majski Vrh - Ljubstava,
sicer je bila ta cesta že v lanskem
cestnem programu, na vrsto paje prišla
šele letos spomladi. Letos bomo
modernizirali še lokalno cesto od
kapele do Mohoriča, pri tem KS
namenja 2 mil ij ona tolarjev, iz
občinskega proračuna bomo dobili 3

pa bi bilo dobro napeljati tudi na bio
proizvodnjo, tako kot to počnejo že
ponekod pri nas.
Šturmavški park zgodaj spomladi.
V KS so prepričani, da bi lahko imel
dosti večjo veljavo in pomen.
Tudi v Štunnovcih bo treba nekaj
ukreniti, je dejal Skok, in krajinskemu
parku dati več veljave, ga narediti za
s redi šče mednarodnega ranga, kjer se
milijone. Povezovalno asfa ltno cesto
bomo naredili tudi med ŠtumlOvci in
Pobrežjem, uredili bomo nekaj javnih
poti, asfaltno prevleko še na cesti
Dravinjski Vrh - Črnila, kot pa sem že
dejal, bomo korak naprej naredi li tudi
pri označevanju naselij, nekaj sredstev
imamo rezervirani h za redna
gramoziranja in zimsko službo, pa za
redno de lovanje KS in z dotacijami
bomo malce pomagali našim
društvom. V kratkem naj bi v Vidmu
postavili dve novi avtobusni
postajališči, zato so rezervirali 1,3
MIO tolarjev, v letošnjem letu pa
imamo v KS skupaj na razpolago 12,7
milijanov tolarjev sredstev."
Tako kot v ostal ih KS pa se tudi v
videmsk i ubadajo s težavami pri skrbi
za čistejše okolje , kajti divjih
od l aga li šče je dosti preveč, pravi tudi
predsednik KS Skok. Zato so se
krajani že sami odločili in bodo 27.
aprila izpeljali večjo čisti ln o akcijo.
Najprej bodo oklestili vse veje, ki
ov irajo promet na cestah, potem pa
bodo prešli na kosovne odpadke in iz
gozdov potegnili kar največ le-teh.
Dogovori potekajo tudi s Č istim
mestom Ptuj, da bi vsaj v tistih koncih,
kjer še ni urejen reden odvoz
odpadkov, namestili zaboj nike za
smeti in poskrbeli za 14-dnevni redni
odvoz odpadkov.
Danilo Skok, pred. KS Videm
Predsednik KS Danilo Skok je ob
koncu še dejal, da bi rad obvestil vse
obča ne, da je krajevna pisarna na
sedežu občine Videm odprta vsako
sredo od 15. do 17. ure. Tam lahko
oddajo svoje predloge in pobude za
nadaljnje delo v KS, lahko pridejo na
pogovor k predsedniku KS, sicer pa
lahko svoje predloge oddajo tudi pri
Darinki Jagarinec na sedežu občine.
"Vsem občanom in občankam KS
Videm, pa tudi vsem ostalih ljudem v
občini Videm, želim mirne
velikonočne in prvomajske
praznike," je ob koncu pogovora
zaključil predsednik KS Videm
Danilo Skok.
TM
ČLANI SVETA KS VIDEM
Predsednik KS Videme je Danilo
Skok, podpredsednik Andrej
RožIlIan, člani pa Jože Milošič,
Dragica Žumer, Alojz Zajšek,
Milan Šos/erič in Mmjan Si/ar.
Člana sveta iz KS Videm sla
Bernarda Galun in Franc
Os/roško.
~1_0___~ ______________________________IZ__N_A_ŠI_H__KS~
Iz dela in življenja krajevne skupnosti Pobrefje
SPOŠTOVANEPOBREŽANKE ravno zgled za kaj takega. posameznikov,
IN POBREŽAN/! Vse več je sporov med sosedi zaradi Krajevna skupnost Pobrežje bo tudi v
motenja posesti , zaradi motenjajavnega bodoče opravljala svoje naloge v skladu

Uredniški odbor občinskega glasila Naš
Glas nas je pisno obvestil, da je zadnji
rok za oddajo pisnih prispevkov 4. april
2000. Zače l sem razmišljati, kaj
oziroma o čem bi pisal, ko pa je toliko
pomembnih stvari, o katerih bi naši
reda in miru, zaradi namernega s svojim Statutom. Od vas, dragi
onesnaževanja okolja, v katerem krajani, pričakujemo pobude in
živ imo in drugih nesoglasjih. Kar nekaj predloge, ki se nanašajo na razvojne
naših krajanov želi na svoj način programe na področju infrastrukture,
reševati stvari, za katere je natančno oskrbe s pitno vodo, sanaciji divjih
predpisan postopek za rešitev. Epi log odlaga li šč komunalnih o dpadkov,

krajani in občani morali biti obveščeni.
Naš glasje pravzaprav temu namenjen.
Odloči l sem se, da tokrat napišem nekaj
o medsebojnih sosedskih odnosih.
Lepo je ž iveti v soseski, kjer se ljudje
medsebojno razumejo, si drug drugemu
pomagajo in si s skupnimi načrti
ustvarjajo pogoje za lepšo prihodnost
kraja in okolja v katerem živijo in
delajo. Žal pri nas v Pobrežju nismo
takšnega početja pa je najpogosteje
sklenjen na pristojnih organih države.
Mnogi naši krajani, ki so pri takšnih
dejanjih oškodovani, pa tudi
povzročitelji , iščejo rešitve na Krajevni
skupnosti; bodisi pri predsedniku KS ali
katerem izmed članov sveta KS. Žal so
pristojnosti KS omejene v sm islu
reševanja medsebojnih odnosov, ki so
posledica nerazumnega početja
ureditvi in olepševanju kraja, dodatni
prometni ureditvi in drugo. Vse pobude
in predloge oddajte na naslov KS
Pobrežje, Pobrežje 104 a, 2284 Videm
pri Ptuju.
Predsednik sveta KS Pobrežje
Branko MARJNI Č

LAVA VRST Rešitev novoletne križanke

zvo in tje Rešilev nagradne novolelne križanke i~ prejiinje
šlevilke se glasi "CERKEV SVETEGA JANŽA "
DANICA Izmed rešitev, ki so prispele v naše uredništvo,
smo izbrali Iri nagrajence, ki bodo nagrado
ženci 21 b 2251 prejeli po pošli:
Nagrajenci so:
0278830
GSM-0411 Maja MožimI
Videm pri PlItju 67, 228./ Videm pri Pllljll

Suzana Kozel
Pobrežje 1670, 228./ Videm pri PIztjll

Snežana Lesjak
Velika Val'l1ica 78, 2285 Zg. Leskovec

Vsem nagrajencem čestitamo!

VEL/KONOČNA VOŠČ/LN/CA
Pomladno brstenje, ki nežno s pomočjo bož<uočih sončnih pramenov prebuja in v pastelne barve odeva prezeblo naravo,
da bi na novo vzcvetela in nam rodila sadove nam za brezskrbno skupno življenje; naj vam bo v navdih, da tudi vi
preživite bližajočevelikonočne praznike v krogu ljudi, kijih imate radi in ki vas spoštujejo.

OO LDS VIDEM

IZDAJA TEL]: občina Videm , Videm pri Pwju 5~, 228-1 Videm pri PWjll, {eUfax: 062/765 09 OO' GLA I'NIIN ODGOVORNI
UREDNiK· Ta{jana M ohorko • TEHNIČNi UREDNIK: I"an Viličnjak • LEKTOR: France Plan{cu • OBLiKOVANJE iN
TISK: Lorics d.o.o., Ruprava 8, 220-1 Miklavž na Dran-kem polju fi STROKOVNI SODELA VC!: Ancun KOI 'ac";ec, N acaša
Z3.guranski '" Na osnvl'; mnenj,7 urada II/ade za informiranje RS št. 23/90-5-11/ 96- J2 se z a g l:lsilo plačuje 8% promc cni dal'c k '" Gl3 yi/u
NAŠ GLAS jc vpisano l ' evidenco javnih g lasil, kijo I'udi urad vlade z a infurmiranje RS. pod z;lporcdno §rc l'ilku 1332 '" GlasiJo je
brczpJučno "'JzJwja v nakladi 1. BOO izvodov.
 LZA~N~I~M~IV~O~S~T~I~IZ~O~B~C~VI~N=E_____________________~__~l1~
V Vidmu odprt prvi Trgovski center
Zasebno podjetje Družinski raj iz
Vidma pri Ptuju je velik poslovni
objekt pričelo graditi že pred nekaj
leti. Potem so se jim pridružili še
drugi investitorji, tako, da trgovski
center (TC) kupcem danes na ene_m
samem mestu ponuja marsikaj. Ze
lani sejev nove prostoreTC preselila
Nova KBM, Videmčani in okoličani
pa so že nestrpno pričakovali odprtje
tudi ostalih prostorov. Nadvse
bogata in prijetna slovesnost ob
odprtju novih prostorov je bila 25.
marca, v Vidmu pa se je na ta dan
srečalo veliko število povabljenih
gostov, predstavnikov domače in
sosednjih občin ter seveda krajanov
"",..--- iobčanov.

Banki se je pred nekaj tedni pridružila

še velika sodobno urejena živilska
prodajalna Market Žerak ~asebnega
podjetja Meso izdelki Zerak iz
Podlehnika na skupni površini okrog
500 kvadratnih metrov. Ob Marketu
Žerak je podjetie Družinski raj odprlo
cvetličarno Orhideja. Taje bila prej v
zgradbi čez cesto - in prijetno urejen
bar Flori. Videmski TG je tudi sicer
prijetno urejen in nekako "paše" v samo
podobo središča videmske občine, še
toliko bolj zanimiv pa je za kupce in
obiskovalce zaradi lastnega velikega
parkirišča pred sam im objektom. Za
zdaj je v novem objektu izkoriščen ih
okoli tisoč kvadratnih metrov površin,
----"koli 1800 kvadratnih metrov v kletnih
.. rostorih in v nadstropju pa še čaka na
zainteresirane uporabnike. Kot je bilo
s li šati na otvoritveni slovesnosti je
dosedanja investicija v gradbena dela
veljala dobrih 250 milijonov tolarjev.
Trgovski center v Vidmu. Kraj je bogatejši za novo in pestrejšo ponudbo.
Direktor podjetja Meso izde lki Žerak
Anton Zerak je na otvoritveni
slovesnosti na kratko predstavil svoje
podjetie in temu dodal še nadaljno
v izijo podjetja, ki se vse bolj usmerja da bodo že letos poleti od prli turistično­
tudi v malop.odajo.
POLETI TUDI ŽE TURJSTIČNO­
REKREACIJSKI CENTER V
DRAVINJSKEM VRHU
Edvard Zaranšek, direktor zdaj že
družinskega podjetja Družinski raj
(ustanovili so ga v letu 1985), pa na
otvoritvi ni skrival veselja in
zadovoljstva, da je nova v idemska
pridobitev končno predana svojemu
namenu. Podjetje, ki je trgovski
dejavnosti dodalo še gostinstvo in
turizem, bo letos poleti bogatejše za še
eno pridobitev. Direktor Zaranšek je
namreč povedal , da se ta čas zelo
posvečajo nov i investiciji in načrtujejo,
rekreacijski objekt v Dravinjskem
Vrhu (neda l eč vstran od reke Dravinje).
Sicer pa bo to prva prava turistična
ponudba v neposredni bližini centra
občine Videm in ve rjetno tudi prva v
turistični ponudbi občine same.
Novi pridobitvi v Vidmu je nazdravil
tudi videmski župan Franc Kirbiš, ki
je direktorjema obeh podjetij podelil
pisna priznanja in izrazil upanje, da
bodo v obč ini tudi v prihodnje dobro
sodelovali.
TM

Bar FLORI Blagoslov TC Videmje opravil rami župnik p. Emil Križan

 12
Zeleni Vidma in občina Videm pripravili čistilno akcijo
KAKO PRIJAZNI PREBIVALCI SMO DO OKOLJA?
Tudi občina Videm in zeleni Vidma so se 8. februarja
vključili v vseslovensko čistilno akcijo "Pomladansko
urejaJ/je iII čiščenje okolja ". Akcija je potekala skorajda
Ila vseh koncih občine, saj so se v čistilno akcijo vključile
skoraj vse KS , pa tudi OŠ in ohe podružnici.
Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora in
predsednik Zelenih Vidma mag. Ivan Božičko, so
organizatorji zadovo ljni z uspešno zaključeno čistilno akcijo
in tudi z udeležbo po posameznih KS. V akcijo seje vključilo
95 občanov, ti so nabrali 20 kubičnih metrov smeti , o bčina pa
Šturmovačni pod vodstvom Andreja Rožmana so bili dobro
organizirani in v akciji nabrali kar nekaj vreč smeti
Lovci LD Ptuj že četrtič zapored spustili 100 parov
jerebic na naša polja
JEREBICA SE VRAČA NA POLJSKE POVRŠINE
Jerebica se vrača na poljske površine.
ZANIMIVOSTI IZ OBČiNE
---...
Kljub opozorilom, pa naši občani brez odgovornosti do okoUo
in navsezadnje tudi do sebe puščajo svoje dotrajane jeklene konji-
čke kjerkoli se jim to zljubi. Da je škoda še večja, to počenejo tik
ob potoku in urejenem ribniku sredi vasi. (Posnetek iz Pobrežja)
je poskrbela tudi za takojšnji odvoz odpadkov. Med tednom
so se akciji pridruži le tudi šo le, saj so učen ci poči stili
krajin ski park Stunnovci in pobrali smeti tudi ob vodotokih.
Mag. Božičko pravi, da so pri čiščenju oko lja ugotov ili , daje
smeti letos že nekoliko manj kot v preteklosti, ob tem pa
dodaja, da to vendarle naj ne bo zadnja akcija v letošnjem
letu. Pravi, da je treba čistiti in skrbeti za čisto oko lje skozi
ce lo leto, ob tem pa bo ponudi la pomoč tudi občina Videm v
sodelovanju s Čistim mestom Ptuj , ki bo poskrbelo za odvoz
odpadkov.
TM
V prvih aprilskih dneh so člani Lovske družine Ptuj (ti
imajo svoje društvene prostore na Selih) opravili še CliO
pomembno nalogo v skrbi za ohranitev divjadi in vsega
živega naravi. Tokrat že četrto leto zapored so v naravo
izpustili 100 parov jerehic, sicer poznanih tudi pod
imenom poljska ku ra.
Gre za republiški projekt Lovske zveze Slovenije, ki
financira ta projekt in si nekaj zadnj ih let izredno prizadeva
povečati številojerebic v našem okolju. Ponovno naselitev in
vračanje jerebice v naravo pa uresničuje le na nekaterih
posebej za to izbranih krajih po Sloveniji. Č lani zelene
bratovščine so 3. aprila jerebice izpustili na treh različnih
mestih, in sicer na pobreškem , lancovskem in selskem polju.
Dosedanje tri vložitve v naravno okolj e, ki ustrezajerebici, so
se po besedah lovcev pokazale za dobro oprav ljeno nalogo,
saj po zadnjem štetju beležijo bistveno večje število jerebice.
Poleg skrbi za ohranitev poljske kure na naših po ljih pa so se
člani lovskih družin na območju občine Videm 8. aprila
vk lju čili še v vseslovensko č i st ilno akcijo čiščenja gozdov in
 Llz=A~N~IM~IV~O~S~TI~I=Z~O~BC~VI~N_E___________________~____n~
polj. Letošnja akcija je potekala pod naslovom Gozd Ili koš
za smeti. Na tak način so lovci in tudi ostali, ki so sodelova li v
či ščenju ,hoteli znova opozoriti ljudi, da ne bi odlagali smeti
in večjih odpadkov kjerkoli in s tem škodili ne samo
rastlinam in naravi, temveč tudi samemu sebi. Na žalost so v
letošnji akciji znova nabrali veliko vreč smeti, kar nekaj
kupov kosovnih odpadkov, naleteli pa so še na večja divja
odlagali šča v naši okolici. Ta so za zdaj Še zapisana, težko pa
je reči, kdo in kdaj bo zanje poskrbel terjih očistil.
TM

Sežigalnica komunalnih odpadkov v Kidričevem

Zeleni Vidma nasprotujemo
izgradnji sežigalnice komunalnih
odpadkov v Kidričevem , kajti do
sedaj nismo izkoristili vseh ostalih
ekološko manj spornih možnosti pri
ravnanju s komunalnimi odpadki.
N aše na s protovanje gradnji
sežigalnice v Kidričevem na kratko
utemelj ujemo takole :
I.Se ž ig alnica naj bi imela
zmo g ljivo s t 280.000 ton
(rentabilnost) odpadkov na leto,
ozirom a 38 ton na uro (za
polovico prebivalcev Slovenije)
~ ali 100 tovornjakov po 10 ton
odpadkov na dan. Pri sežigu bi
nastalo 78.400 ton pepela na leto,
4.200 tone "letečega"
(imobili ziranega) pepela 1.960
ton filtrirne pogače (mokro
čiščenje dimnih plinov), 1.376
milijarde normalnih m' dimnih
plinov, in bi ob predpisanih
nonnativih onesnažili ozračje z
347.200 kg dušikovih oksidov,
86.800 kg žveplovega dioksida,
86.800 kg ogljikovega
monoksida in 17.360 kg
totalnega organskega ogljika ter
17.360 kg prahu.
Z gradnjo 65 metrov visokega
dimnika bi se ta količina
razporedila na večje področje
Dravskega in Ptujskega polja ter
Halo z in Slovenskih goric ,
predvsem takrat, ko ne bi bilo
inverzije.
Dobra polovica Slovenije bi z
uresničitvijo tega načrta sicer res
navidezno rešila problem svojih
komunalnih odpadkov, največje
breme pa bi prenesla na prebivalce
Kidričevega in okolice.
V zadnjih letih se je človeštvo
soočilo z nevarnostjo dioksinov. Ti
nastanejo pri zgorevanju snovi, ki
vsebujejo organsko vezani klor
(npr. polivinilklorid - PVC - ki ga
najdemo med komunalnimi
odpadki). To je zelo nevaren strup,
ki že v izjemno majhnih
koncentracijah (nekaj ppt - nekaj
delov dioksina na trilijon delov)
zelo škodljivo vpliva na zdravje
ljudi , predvsem pa na razvoj
zarodka. Pomembno je tudi dejstvo,
da ta strup v živa bitja (torej tudi v
ljudi) vstopa preko prehrambene
venge.
Doslej znani učinki dioksina na
zdravje ljudi so zaskrbljujoči:
I. močna kancerogenost;
2. motnje endokrilnega sistema s
posledicami v spolnem razvoju;
3.reprodukcijske motnje z
neplodnostjo pri obeh spolih;
4. motnj e razvoj a zarodka s
posledicami v razvoju živčnega
sistema;
5. motnje v razvoJu imunskega
sistema.
Zaradi teh doslej znanih dejstev o
pogubnih vplivih dioksinov na
zdravje živih bitij , se za njihovo
vsebnost v živilih zanje
predpisujejo vse strožje omejitve.
Se posebej zato, ker j ih je v majimih
koncentracijah zelo zahtevno
meriti. Z raziskavami so ugotovili ,
da več kot 80% dioksinov
proizvajajo prav sežigalnice
odpadkov , ki dolgoročno
kontaminirajo zem l jišča in
življenjsko okolje vseh živih bitij.
Znanstven iki odkrivajo škodljivost
dioksinov v vse manjših
koncentracijah .
Več kot očitno je, da bi postavitev
sežigalnice komunalnih odpadkov
v Kidričevem ogrozila zdravje tam
živečih ljudi (in ostalih živih bitij)
in njihovih (še nerojenih)
potomcev. Prav tako bi z njeno
postavitvijo to kmetijsko
pomembno področje na Dravskem
polju dolgoročno zapravilo
možnost pridelovanja biološko
neoporečne in zdrave hrane, kar bo
v bližnji prihodnosti tudi
ekonomsko neprecenljivo
pomembno.
Za Zelene Vidma
Mag.Ivan Božičko
 14 ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM

Planinsko društvo Haloze vabi

Planinsko društvo Haloze, vabi vse ljubitelje narave in pohodništva, da se včlanite v planinsko društvo, ki deluje na področju
Haloz.
Vse infonnacije dobite pri gospe Nadi Golob naobčini Videm, telefo n (02) 765-09-00.

Koledar prireditev v letu 2000

mesec/dan smer pohoda vodja
Februar/5 Sela-Ptujska Gora mag. Božičko
April/28 in 29 Triglavski narodni park mag. Božičko in OGTO Videm
Maj127 Bori-Cirkulane PD Ptuj
Junij/ lO praznik obč in e Videm-Dravci g. Cafuta in g. Kirbiš-župan
Avgust/IS srečanje v Halozah PD Planika Maribor
September/ 18 družinsk i pohod Podlehnik-VV/ Dolgo g. Mauzer, g. Pernek in g. Brač ič
Oktoberl7 po Halozah s trgatvijo Repišče-Dravci MDO Ljubljana
November/4 Leskovec-sv. Avguštin g. Kozel

* Upravni odbor PD Haloze si pridržuje pravico do eventualne spremembe programa pohodov.

Članarina za leto 2000

član cena markice

članstvo A 6.000,00 SIT

članstvo B 1.500,00 SIT
članstvo C 600,00 SIT

Frispevki učencev OŠ

PLAVALNI TEČAJ
POMLAD OKROG MOJEGA DOMA
V ponedeljek smo začeli s plavalnim tečajem.
Zjutraj smo im eli dve uri pouka in malico, nato pa smo se
Tudi okrog mojega doma je že pomlad. Zjutraj me prebudijo
odpeljal i v toplice. Ko smo oblekli kopalke, se stuširali, smo
ptički in sonce. Zacvetele so češnje. Imajo bele in dišeče
poskakali v ,mali bazen. Tam smo najprej telovadili. Nato
cvetove. Pred hišo že cveti grm fors itije. Tudi lastovice so se
smo se še igrali. Prišli so plavalni učitelji. Z njimi smo vadili
vrnile iz toplih krajev. Na trati pred hi šo cvetijo marjetice.
razne vaje . Najprej smo se privajali na vodo. Potem SmO se
Tudi metulje in čebele obiskujejo prve cvetove . Iz gozda se
potapljali in skakali ter plavali. Določena sem bila v prvo
og laša kukavica. Pom lad je moj najlepši letni čas .
skupino.
Bi lo je super. Osvojila sem bronastega delfinčka.
Snežana LESJAK, I.R. Leskovec
Katarina ŠMIGOC, 3.R. Leskovec
~1_Z_N_A_Š_IH__O_S_N_O_V_N_IH__Š_O_l___________________ I~ ____15~
Spomlad se meni lušno zdi,
ker ptički lepo pojejo

~.S
I!.~
·e~
",
g~
~..'!:

"o'"t"
.~
~N ~
SOllja St I ] "i ~
ener ~ E~

Spomladi vse cveti. d('htl i.

Rož, .,".
J
vse e lepo
.:"e"Jo ID \Ise je lepo lI:ot jotro. .
Zato ml)e ta lepa (vetola pomlad ri
srcu, pa čeprav je zelo .kratka. P
Adrljll.nll Narat

Učenci OŠ Sela
~1_6___~___________________I_Z_N_A_Š_IH__O_S_N_O_V_N_IH__ŠO_l~1

Ob dnevu šole na OŠ Videm

Pekovski mojstri iz OŠ Videm

Ful-kul šola
Ne pretiravaj z učenjem, ker pride do posledic, postaneš odvisen od knjig.
Delaj domače naloge, ampak ne pozabi na druženje s prijatelji.
Šolsko leto bo prijetno, če boš prijazen.
Če hočeš imeti dobro oceno pri kontrolki, moraš imeti pod klopjo zvezek.
Če se hočeš prikupiti učitelju, se mu moraš lepo smehljati.
Uči se sproti ne bo ti žal.
Nauči se, potem lenari.
V letošnjem šolskem letu si želim, da bi imel kakšno punco, lahko tudi več.
Če nošeš dobiti slabe ocene, te mora začeti boleti trebuh.

Učenci OŠ Videm

S proslave ob materinskem prazniku v kulturni dvorani Sela

Selski malčki za mamice

l iz NAŠiH OSNOVNIH ŠOL ~ 17 1

STARŠEVSTVO JE NAJTEŽJA IN NAJLJUBEZNIVEJŠA

NALOGA V ŽiVLJENJU ......... .

5tMšev si Vle izbiramo sami)

ampak so Vlam daVli.
Vse p v •
Jmejl1~o jih t'adi iVI jim bod imo ac 111 fak k
hvaležVli) ker so I'Iam da li ;11 . , o; of sfa 1" v b' v
ja2 fak k
I1lse/tJ sa I 2elela
živijeVIje. 'j- .; of 011 b' I 'J
Tl,\di mi bomo Vlekoč stMši loda dob a I 110fela
1"0 lJe/tJ eJ. 'J
iVI bomo st'ečVli) I"ada ' 'J a
če bomo čl,\tili Ijl,\bezeVl svojih otrok. l1a l1a v, k /tJe l/tJafa
CII1; of! I 'J
10 le lA. '
,,,Ola s~ v
} al"sa 2'" !
Mateja K" ajl\c, 7. a "a ,a,
Pefel' k.Q/,fcevič
• 7
1 .Q

Včasih razmišljam) kako je tistim otrokom,

ki so V Vlesreči a li pa v vojVIi iZ9l,\bili starše.
To mora biti hl,\do, še posebej tistim,
ki so izgl,\bili kar oba starša.

Kom", se boš potožil, ko im aš slab daVI?

T eiefo VIski li'~ij i za mladoletVle?
NE) samo starši so tisti pravi
iVI le OVli I'Iam zl'lajo dati I'Iajboljši I'Iasvet.

Deja~\ R i hta r-ič, B.b

~1~8___~__________________~I=Z_N_A_Š_I_H_O__SN_O_V_N_I_H__ŠO~
L
NAŠ KULTURNI PRAZNIK
V soboto, 5. februarja, je bila v dvorani gasilskega doma v
Zg. Leskovcu proslava ob kulturnem dnevu Slovencev,
Prešernovem dnevu.
Učenci smo se že prej pripravljali na ta dan v šoli . Nekateri
smo se že prej pripravljali na ta dan v šoli. Nekateri smo se
pri zboru učili pesmi, ki smo jih na proslavi predstavili.
Osta li pa so pri literarno-dramskem krožku pripravili
recital. V goste smo povabili še mešani pevski zbor iz
Leskovca pod vodstvom g. Srečka ZAVCA in tamburaše z
Vidma pod vodstvom g. Jožeta ŠMJGOCA.
Že pred začetkom proslave smo se zbrali vsi nastopajoči. Ko
se je proslava pričela, smo bi li najprej vsi razočarani , saj
dvorana še zdaleč ni bila polna; prej bi lahko rekli, daje bila
prazna. Toda to nam ni pokvarilo razpoloženja. Nastopje bil
ze lo pester in zanimiv, še posebej recital, kije potekal samo
ob svetlobi sveč, deklamatorji pa so bi li razporejeni med
gledalci v dvorani in na odru. Tisti , ki so si prišli proslavo
ogledat, so vse nastopajoče hvalili in so domov odšli zelo
zadovoljni. Graja pa velja tistim, ki na našo proslavo niso
prišli.
Tako seje končal še en ku lturni dan ob obletnici Prešernove
smrti. Upamo, da bo še več podobnih dnevom z več
obiskovalci.
VesnaPOLANEC, 8. r., Leskovec
MAMA
Mamica, rodila si se 25.1 O.. Imaš enega brata in dve sestri. V
šo lo si hodila na Sela inna Videm. Ker nisi vedela, kaj bi bila
po poklicu, si se odločila za delo. Za tem si se poročila in
rod il a sem sejaz. Na svet sta privekala še mlajša brata.
Rada bi se ti zahvalila, da si me rodila in mi dala brata.
Rada bi ti povedala, da si najboljša mama na svetu .
Hči Anja
Anja MOHORKO, 3.R. Sela
MOJA MAMA
Moji mamici je ime Marija. Ima temno rjave in skodrane
lase. Njena barva očije rjava. Rada se smeji in govori. Moja
mamica se včasih našm inka. Moja mamica cepi in
predpisuje zdravila. Doma lika, umiva posodo in pere perilo.
Tudi zabava se rada. Igra košarko in rokomet. Mamico imam
rada zato, ker zame lepo skrbi .
Sanja KOZEL, 2,r. Sela
MOJA MAMA
Moji mamicije ime Jožica. Moja mami ima rdeče lase. Ima
temno rjave oči. Se rada smeji in govori. Moja mamica je
srednje velika in suha. Moja mamica uči otroke. Moja
mamicadelana vrtu in doma lika, pomiva posodo, sesa, pere
perilo, pometa. Moja mamica se rada zabava na vese licah, se
igra in rada gleda televizijo. Mamica me ima rada, ker ji
dosti pomagam.
Anja KOZEL, 2.R. Sela
Utrinek s proslave ob prazniku žena v dvorani v Leskovcu
MOJA MAMICA
Moji mamicije ime Jožica. Moja mamica ima temno rdeL ------
lase. Moja mamica ima temno rjave oči. Moja m3micaje v
službi v Ljudskem vrtu. Je učiteljica in uči otroke. Moja
mamica sesa, pometa, pomiva posodo in kuha.
Moja mamica najraje nosi hlače. Včasih tudi nosi krilo.
Najboljji pristaja kri lo. Staraje 30 let. Zelojo imam rada.
Blanka KOZEL, I.R. Sela
NADALJEVANJE ŠOLSKEGA LETA V
LETO 2000
Komaj se je poleglo novoletno vzdušje, že se je za nas
učence šole Leskovec, nadaljevalo mučno "guljenje"
šolsk ih klopi. Nekaj dni pa SmO vendarle imeli zabavo.
Ob kulturnem prazniku Slovencev smo 5. februarja
priredili v gasilskem domu v Leskovcu proslavo v spomin
Franceta Prešerna. Proslavaje že kar tradiciona lna, vendar
je bila, letos nekaj posebnega. Bolj kot kdaj koli je bila
bogata, saj smo pripravili recital ob svetlobi sveč, v
katerem smo sodelova li recitatorji in šo lski pevski zbr ~
Nastopala je tudi tamburaška skupina z Vidma in mešan.
pevsk i zbor iz Leskovca.
12. februarja smo si v ptujski kinodvorani ogledali film
Doktors srcem. Toje bil naš kulturi dan.
I.marca smo izvedli naravoslovni dan. Uče nci 5., 6. ln 7.
razreda so si na ptujskem gradu ogledali zbirko Moj
najljubši muzejski predmet. Na to temo so potem v šoli
ri sa li predmete, da bodo risbe potem na gradu razstavili.
Učenci 8. Razredov centralne in naše šole smo si ogledali
zb irko fosilov v Slovenski Bistrici in Gumarni v Ptuju.
6. marca smo bili pustno razpoloženi. Izdelovali smo
maske. Maskirali smo se skup insko, po razredih. Vsak
razred je nato predstavil svojo masko, najprej v Leskovcu,
nato pa še na Vidmu, kjer smo se udeleži lipovorke.
3.marca smo se udeležili športnega dne na Rogli. Nekateri
so šli smučat, drugi plavat, tretji pa na pohod. Potrošili smo
precej energije, zato smo bili ob vrnitvi domov kar precej
utrujen i.
18. marca smo pripravili proslavo ob dnevu žensk in
materinskem dnevu. Ta prireditev je bila zelo dobro
obiskana.
Ob vseh teh dejavnosti h pa vendarle nismo pozabili na šolo
in učenje .
Martina ZAVRATNIK ,S.R. Leskovec
 KULTURA 19

Uspešna predstava videmske gledališke skupine

ČAROBNICE so MOŠKIM
DOBRO ZGODILE

Lepo je bilo spremljati novo

gledališko predstavo gledališke
skupine KD Videm, ki se v letošnji
sezoni predstavlja z igro domačega
avtorja Mirka Zupančiča z
zanimivim naslovom ČAROBNICE.
Premiera je bila 19. februarja v
domači videmski občinski dvorani, z
navdušenjem jo je spremljalo
številno občinstvo, dobro pa so bile
obiskane še ponovitve predstave na
~osednjih gledaliških odrih.
,adovoljstvo je še toliko večje, ker so
se videmski gledališčniki uvrstili na
medobmočno srečanje gledaliških
skupin, priznanje in pohvala pa gre
t"udi videmski režiserki Mariji
Cern ila, ki je znova izbrala primerno
Uspešni videmski gledališčniki z režiserka Marijo Černila
odrsko delo in še bolj odlično
pripravila pretežno mlade igralce za
odrsko ustvarjanje.
PRIŠEL JE TISTI DAN boljše, bolj uslužne in poslušne. Tako se
Igra se je godi la, se godi , pa se ne bo več LJUBEZNI ... resda zgodi , vendarle pa bi bilo vse
dolgo godi la. Ta ko j e namreč pisalo v drugače , če se zgodba ne bi zapletla
gledališkem listu, in bila je zares dobra In že na začetku igre so žene rekle, da zaradi ljubezni dveh, ki si nista želela
igra, ki je morda mnogi v občinstvu nadutost njihovih mož presega vse biti v tem krogu. Obrne se potem
nismo pričakovali. Lahko bi dejali, daje meje. Naredile so načrt, kako se jim nekol iko drugače , da možje dobijo
vnesla nekaj novega na naše gledališke bodo uprle in kako bodo vendarle namesto drugih boljših žensk ... No, to
odre, še vedno paje bila to tista ta-prava dosegle tisto svoje. Tudi možje pa je že skoraj konec zgodbe, ki je
komedija, ki spravlja v smeh in dobro razmislijo, se pogovorijo, sklenejo in seveda srečen in tak, ko si ga gledalec
,.-"0 Ijo. odločijo, da si po tihem pripeljejo druge lahko samo želeli. Treba je le pozorno

,,
.,::':.. )1 ~ -
JI. ....: ... ~

'. ", -
'"
,
,
\'

~ "
t i.. .

Tale je le ena od čarobnic ... Utrinki s predstave na domačem odru

~2_0___ ~___________________________________KU_L_T_U_R_A~
gledati, poslušati in hkrati tudi uživati, Vse čestitke gledališki skupini KD Videm Z rdiserko Marijo Černila
kajti predstava je resn ično nekaj
in še veliko dobrih ter uspešnih predstav jim želimo!
posebnega. Tisti , ki smo jo že videli, jo
lahko le priporočamo vsem vam, da sija TM
ogledate.
Kljub temu, da videmski oder ni tisti
pravi g ledališki oder, pa so ga domači V Čarobnicah igrajo:
ljubiteljski g ledališki ustvarjalci znali
narediti vsaj tako dobrega, kot je bil Joži Gajser, Srečko Bedrač, Andrej Forstnerič, Dejan Krajnc, Miran
potreben za tokratno predstavo. Tudi pri Drevenšek, Tomaž Galun, Matej Črnila, Anton Sedlašek, Biserka Selak,
scenografiji so se dobro z našli , Ančka Selak, Milena Gabrovec, Vesna Voglw; Metka Letič, Sandra Skuk
posebnost predstave pa so bili še in Mateja Purg.
zan imivi kostumi ig ralk. Dobra
predstava, ni kaj, polna mladostne
Za maskoje poskrbela Majda Štra!ela, šepetalkaje bila Tamara Črnila,
svezme in pomladi, ki so jo na oder
vnesli mladi igralci, sicer pa je bila tehnična sodelavca Mirko Černila in Boris Novak, režiserka pa
ljubezen glavna nit cele predstave 10 domačinka Marija Černila.
dan ljubezni srečen konec.
v

Nadvse zadovoljna režiserka Marija Cernila

"Letos smo se od l oči l i za igro Mirka
Z upančiča Čarobnice. Lanski skupini
igralcev se je letos priključila nekaj
mlad ih, zato smo morali izbrati delo z
večjim številom nast opajočih in
vse bin o, ki je prim e rn a za vse
ge nerac ije g ledalcev. Postavitev
predstave nam je uspela v vseh
pogledih, saj je bila se lektorica Romana
Ercego vič, ki si je igro ogledala,
navdu š ena. Zbrani so bili za
medobrnoč no srečanje v Lenartu (bilo
je 16. aprila). Poleg igralcev v predstavi
naj omenim še druge sode lujoč e.
Maskerka je bila Majda Štrafela,
nepogrešljiva šepeta ika Tamara Črni la,
za sceno sta po navod il ih režiserke
poskrbela Mirko Če rnila in Bori s
Novak, za lu č in glasbo je skrbe l Mirko
Če rni la. Kostumi so bili skupinsko
delo.
Rada b i povedala , da se m zelo
zadovo ljna z delom naše g leda liške
skupine in se vsem, ki so sodelovali v
predstavi iskreno za hvaljujem. Seveda
ne smem pozabiti pohva liti čudovitega
d o mačega obč in stva, ki je trikrat
napolnilo v idem sko dvo ra no in nas
nagradila z navdušenim ploskanjem.
Vsem še enkrat iskrena HVALA," je
zaključ il a svoje misli (p)o predstav i
režiserka Marija Černila.

Iz življenja SDS - občinski odbor Videm

Č lani SDS OO Videm smo se v petek, 7. vseh naši h č lan ov
v posameznih
apri la ob 19. OO uri, z brali v prostorih obči n s kih odbor ih. Pr i tem SI11 ~

V~
vaškega doma v Pobrežju na redni letni
konferenci. Podana so bila poročila
predsednika Stanka Simoniča, tajnice
Vanje Rop ič in blagajnika Dušana
ugotov ili resničnost starega reka, kI
prav i, daje izkušnja najbo ljši učite lj!
Radi bi še dodali, da odbor nadaljuje s
eripravami na državnozborske vo litve.

SDS Perneka. V preteklem letu smo si

soc ialdemokrati zadali bogat p lan dela,
zato smo na konferenci pregledali, če
smo naredili, kar smo obljubi li .
Zelimo si namreč, da s trdim in
poštenim delom na vol itvah zmaga
Slovenska pomlad!

Analizirali smo tudi delo naših Petra Krajnc

svetnikov v lanskem obdobju in delo

SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA in SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINE VIDEM

Bližajo se velikonočni prazniki, zato bo napisanih veliko dobrih želja.
Politični stranki SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA in SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI občine
Videm, želimo vsem občankam in občanom,
MIRNE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
Ob tej priložnosti pa poklanjamo namesto voščilnic v humanitarne namene in sicer KARlTAS SV. ANDRAŽA v
Leskovcu 10.000,00 SIT, kakor tudi KARlTAS SV. VIDA 10.000,00 SIT.

Podružnica SLS Videm in Občinski odbor SKD VIDEM

 ~1:. . .:.N~T:.:.-.:A: . :. :M=_ _ _ _ __
L 0=-..:B=-------::.-T-=-U ________ I~--2-----l
1I
Program odbora za socialna vprašanja pri občini Videm
Odbor za socialna vprašanja občine Videm, je na svoji 7. obiska in skromnih daril občine Videm ter Župnijske Karitas.
redni seji pripravil plan dela za leto 2000. Med drugim smo Darilo muje izročil p. Emil KRIŽAN.
sprejeli nekaj SKLEPOV, ki so jih svetniki občine Videm na
14. redni seji potrdili. Ti sklepi so:
1. V letu 2000 bomo obiskovali vse občane, ki bodo v
letošnjem letu dopolnili 90 let in več na predvečer ali na sam
rojstni dan injih razveselili z obiskom in skromnim darilom.
Darilo bi izročili: predsednik KS, iz katere je občan,
predsednik odbora za socialna vprašanja pri KS in
predsednica odbora za socialna vprašanja občine Videm.
Srečni smo, da smo do nedavnega imeli 17 občanov starih 90
let in več. Žal nam je umrla Antonija OROVIČ, ki bi 25.
marca dopolnila 92 let in Ana SIMONiČ , ki bi prav tako
25.7. dopolnila 92 let. Zanimiv je tudi podatek, da je med
~ mi občani samo en moški. Še na mnoga leta g. Franc JUS.
;. januarja smo obiskali prvo občanko , ki je tega dne
dopolnila častitih 95 let, gospo. Frančiško BENČiNA iz
Vidma pri Ptuju 25. Jesen življenjaji lepša hči ga. Marija in
razveseljujetajo dva vnuka ter trije pravnuki.
Na obisku pri Urušu Gabrovcu

3. Da ne bo ostalo samo pri enem sklepu, smo sklenili, da

pred veliko nočjo in božičem obdarujem o še 140 občanov,
ostarel ih bolnih in oskrbovancev doma upokojencev Ptuj in
Muretinci.
4. Tradicionalno se bi na BINKOŠTI (1 '-junija) srečali vsi
občani stari 70 let in več , ne glede na KS v sodelovanju
Župnije Sv. Vida. V KS Leskovec organizirajo prireditev v
okviru svoje župnije.

Benčina Frančiška

Go. Frančko BENČiNA so obiskali inji prisrčnovoščili:

predsednik KS Videm, Danilo SKOK
članica odbora za soc. vprašGI?ja občine Videm, Jožica
SKUK in predsednica odbora za socialna vprašanja Občine
Videm, Bernarda GALUN
Dne 4.2.2000 smo obiskali Gero MLAKAR, kije 5.2.2000
dopolnila 90 let še zdrava in zadovoljna. Z možem živita v
Berinjaku II. Svojih otrok nista imela, pridno pa jima
pomaga nečakinja Gerčka. Mlakar Gera (stojijo od leve proti desni. Štefka Zagoranski, Ber-
Go. Julijano TURK iz Velike Vamice 54 smo obiskali v narda Galun, Jerica Kozel in Jože Zavec; sedijo Gera in Janez
Mariboru, ker čez zimo ž ivi pri hčerki Slavici . Rodilaje 3 Mlakar)
otroke , razveseljuje pajo 9 vnukov in 13 pravnukov. Čeprav
ji je pri hčerki prijetno, pa vseeno pravi, da je v Halozah
najlepše. 5. Najbolj bogat mesec je december, ko bo že na Miklavževo
2. Odbor se je tudi odločil , da bomo obiskali še invalide, ki so izvedena tradicionalna prireditev za otroke v KS Leskovec.
na vozičku. Tudi to odločitev je svet potrdil. Ostale KS pa bodo naprosile dobra moža BOŽiČKA in
Tako smo 16. marca obiskali Uroša GRABROVCA, ki je DEDKA MRAZA, da bosta obiskala in obdarila predšolske
dopolnil 5 let in je bil z mamo in očkom zelo vesel našega otroke naše občine nekje okrog 17. decembra 2000.
L-2_2__ e________ O_D_T_U_IN_T_A_M-'-
; _P_IS_M
_O_ B
_R_A_L_K-----'
E

6. Med drugim bo odbor skrbel za stike s socialnima

delavkama Centra za socialno delo Ptuj , ki pokrivata
območje občine Videm.
Vsem obča n om pa priporočamo, da skrbimo za ostarele,
bolne, posebno pa še za osam ljene sosede, sorodnike in
vašča n e, da jim lepšamo jesen ž iv ljenja.

KO SI NALOŽIM TEŽO DRUGIH KRIŽEV,

OPAZIM, DA JE MOJ POSTAL LAŽJI.
NAJ BO BLAGOSLOVLJENA VAŠA
VELIKA NOČ!

Predsednica odbora za socialna vprašanj a obči n e Videm:

Bernarda GALUN Turk Julijana (z leve hčerka Slavica, Franc Stopajnik, Bernarda
Galun)

Pismo naše občanke

Spoštovani gospod župan!
Če pomislimo na občino, se obrnemo na
župana, ker je osrednja osebnost
ustanove.
Dovoli mi, da se prav zato tudi jaz
obračam nate, z željo, da se zahvalim za
darilo in pozornost, kijoje bila deležna
s strani občine in KS moja mama za 95.
rojstni dan.
Moram reči , da sem bila ganjenajaz in
ona spr ičo posluha in pozornosti, ki jo
ima za soc ialo naša obči n a. Vem , da je
pobudnica za to lepo č l oveško gesto
gospa Bernarda Galun, ki ji je dodeljen
resor za socialo, a če ne bi dobila
podpore v dobrem od Tebe in ostalih
svetnikov, bi bi l trud in prizadevanja
zaman. Posluh za soč l oveka je svetla
luč in vzgled za generacije, ki so v dobi
doraščanja. S tem čulom pa
posameznik, kraj in obč i na osla ne ali
pade. Torej smo nadobri poti!
Kaj pomeni taka gesta osamljen im
ljudem, katerim je dan enak dnevu injih
v osamelost hote al i nehote potiska
okolje (de lno pa se č utij o nepomembni
in odpisani sami), si lahko le mislim o.
Zato mi dovoli, gospod župan , da se
zahvalim vsem, ki ste za to zas lužni, nc
le za pozornost izkazano moji mami,
ampak tudi v imenu vseh tistih, ki bodo
te lepe geste še deležni pa nimaj o
nikogar, ki bi se v njihovem imenu
zahvalil, sarn i pa tega ne zmorejo več.
S spoštovanjem ,
Marija Šo ........, ič

Občni zbor PGD Leskovec

29.1.2000 je bil v prostorih gasilskega
doma Leskovec že 72. redni letni občni
zbor Prostovoljnega gasilskega društva
Leskovec, ki so se ga zraven domačinov
in predstavnikov Gasilske zveze Videm
ter njihovih društev še udeležili: PGD
Ptuj , Turnišče, Obrež, Desternik, ter
pobratena gasi lska društva iz sosednje
republike Hrvaške: DVD Lepoglava,
DVD Kaz. zavod Lepoglava, DVD
Cveti in, DVD Bednja. Prav tako so bili
prisotni predstavniki drugih organizacij
in društev v samem kraju in občin i
Videm. Poveljnik društva g. Kozel je
podal poročilo nadzornega in
upravnega odbora, iz katerega je bilo
razvidno da je društvo v preteklem
obdobju dobro delalo in kar je
najpomembnejše, nudilo je pomoč in
sode lovalo s krajani. Prav tako je bilo
realizirano veliko del in nalog:
operativna sposobnost v vsakem
trenutku, brezhibnost vozil in opreme,
vaje in sodelovanje ekip na različnih
tekmovanjih, preventivno delovanje,
gospodarsko poslovanje, sode lovanje z
različnimi društvi in organizacijami ter
pozitivno finančno poslovanje.
Vse te naloge so tudi izloč nica za delo
društva v tem letu. Beseda gostov je
zmeraj bila na dejavnosti društva v svoji
in širši okolici. Skupna ocena pa je, da
PGD Leskovec , društvo ki ima
zgodovino , sedanjost in tudi
prihodnost. Posebej za prihodnost se ni
bati, saj je veliko mlad ine v vrstah
gasilcev.
V tem letu je pred gasilci Leskovca
nova pridobitev. Meseca julija bo
predaja novega avtomob ila za prevoz
gasilcev. Priprave za ta dogodek so že v
teku. Torej dela in skrbi ne bo manjkalo
za tiste, ki so se zapisali gasilstvu v
Leskovcu.
Andrej Kmetec
 OD Tl) IN TAM g 2J

Občni zbor Turističnega društva Klopotec

V januarju j e bi l redni občni zbor Turi st ičnega društva kmetijske službe pripravljajo v mesecu aprilu tudi
Klopotec . Analizirali so dosedanje delo in ugotovili, da so ocenjevanje vin.
veči no nalog in projektov, ki so si jih zadali v lanskem letu,
reali zirali. Tudi za letošnjo leto so s i zadali ve liko nalog in
projektov. V februarju so organ izira li v okviru aktiva žena s
po močj o Kmetijske svetovalne službe kuharski tečaj pod
vodstvom gos poda Vlada Pignarj a. Poleg dvan aj st žensk sta
so late in so latne prelive pripravlja la tudi dva moška.
Predsednica Ida Vindiš Belšak je bila z udeležbo tečaja
zadovo ljna. V pustnem času so se udeleži li pustne povorke na
Ptuju, Vidmu, Ljublj ani in v svojem domačem krajem.
Tur ist ičn o društvo bo tud i letos organiz iralo ocenjevanje
najlepših domov v Obči ni Videm v okvi ru tradicionalnega
kmečkega prazn ika, ki ga bodo pripravi li v avgustu. V mesecu
novembru pa bodo v okv iru martinovanja krstil i mošt.
.J...etos prv i č priprav ljaj o razstavo pi sanic, ve liko n oč nih jed i in
osmecev. Razstava bo na ogled na ve l ikonočno soboto v
prostorih Gasi lskega doma. V sodelovanj u Svetoval ne
Udeleženci tečaja

VLeskovcu pripravili šahovski turnir

V soboto 12. februarja je v Leskovcu v
organizaciji Šport ne ga društva
Leskovec poteka l odprti šahovski
turnir, ki se ga je udeležilo 13
posameznikov od bli zu in daleč .
Udeleženci so prikazali zav id lji vo
šahovsko znanje, kar se je odrazilo v
ze lo kva li tetnih in do konca
d r a m at i č nih ša hovsk ih part ijah.
Najbo lj ši so prejel i pokale in diplome,
vs i tek movalci pa priznanja in praktične
nagrade.
Glede na uspešno izvedbo turnirja in
zadovolj stvo, tako tekmovalcev kot
organizatorjev, so se oboji strinj ali, da
bi bilo potrebno taki h in podobn ih
turnirjev organ iz irati č i m več. Obljubili
so si, da se naj kasneje čez leto dni spet
srečajo.
Rezultati: 1. Igor ILJAŽ, 2. Kristjan
BREZNIK, 3. Franjo LAZAR, 4.
Viktor ŠLAMBERGER, 5. Branko
ROT, sledijo Bojan Lubaj , Janez
Vrbančič, Bogomi,· Toplak, Jože
Zavec, Franc Vidovič, Tone Milošič
, Slavko Mlakar in Janez Krajnc,
Vinko Mlakar, ŠD LESKOVEC

Liga malega nogometa za pokal občine Videm

Na pobudo športn ih društev ln v od l oč i tev
zna l ohra niti avtoriteto ln pokale.
organi zacij i Športne zveze Občine pripeljati vse h 36 tekem do mirnega Končni vrstni red-lestvica:
Videm je v zi msk ih mesec ih tega leta zaklj učka. Enaka zahva la ve lja Zavod u
poteka la rek reacijska liga malega OŠ Videm in rav nate lj ici gos.Mariji I. Majoika 8 7 O 45: 19 21
nogometa v telovadnici OŠ Videm. Šmigočevi, ki nam je o m ogoči l a igrati v 2. Maj Ski vrh 8 5 O 2 28: 27 15
Sodelovalo Je devet (9) ekip naše primernem terminu. 3. Št urm ovc i 841 3 29:23 13
O bči n e. Sistem tekmovanja predvideva Splošna ugotovitev vseh sodel uj oč ih 4. Lancova vas 841 3 38:39 13
igranje vsake e kipe z vsako, vrstn i red ekip je, daje liga bi la organizacijsko in 5. Tržec 8 4 O 4 42:40 12
na lestvici pa do l oča štev ilo priigranih tehnično, za prvič , dobro izpeljana, da si 6. Leskovec 8 3 I 4 34:28 10
točk in razlika med danimi in prejetimi podobnih tekmovanj v okv iru Obči n e še 7. Pobrežje 8 3 O 5 29:30 9
go li. Takšen dogovor je bil sk lenjen že limo in upamo, da na'1' bodo Odbor za 8. Zg. Pristava 82 1 5 29:40 7
med vodji ekip nekaj tednov pred družbene dejavnost i, ŠZ Obč ine Videm 9. Videm 8 I 2 5 27:35 5
zače tk o m li ge in je v s kladu s in Šo la Videm stopili še korak bliže in
pravilnikom NZS. nam omogoč ili izpeljati dvokrožno Naj u speš n ejš i strelec: Brane
Te kme so poteka le v tekm ovalnem , ligaško tekm ovanj e s kakšno ekipo več . KOLEDNIK, član ekipe Tržec.
predvsem pa v prij atelj skem vzdušju, za Ob koncu sestavka naj za pi šem, da so
kar se moramo zahva liti predvsem najuspe š nejše tri ekipe in
g. Petru MAR[N[ČU , ki je z ve liko najučinkovitej š i strelec preje li iz rok Boris NOVAK
mero znanja in prav iln ih sodniških preds.ŠZ Občine Videm zasluže ne predsednik ŠZ Občine Videm
24 ZA RAZVEDRILO

•
na 2. vsesfovensl(g srečanje
1
EjufjiteEjev veteransl(jli vozil
po meu KJJ.-rentov

'Videm, 20. maj 2000 ob 10.30 un•

t~ovs~ center 'Videm

= dolžina trase'" 50 km

Sp. Hajdina

Gorišnica

"
_ ""·...e , Markovci
Turnišče .......",."" "
o

10.00 ŠTART - Kidričevo

Zg. Hajdina Videm pri Ptuju
Turnišče
Pobrežje 12.10 grad Bori - postanek
10.30 Videm pri Ptuju - postanek Muretinci
Šturmovci Gajevci
Markovci Gorišnica 13.40 Ptuj - postanek
Bukovci Moškajnci Sp. Hajdina
Stojnci Dornava 15.00 CILJ - Kidričevo

Člani kluba bodo dne 20.maja 2000 ob

JO.30 uri pripeljali pred trgovski center
Videm pravo zbirko starih motorjev in
avtomobilov. Zato prosimo vse občane
občine Videm, da si ogledajo ta potujoči
muzej. Ker je precej članov kluba iz vaše
občine zagotavlja, da bodo priredili
presenečenje za vse prisotne tega dne.
Za obisk in ogled se vam že v naprej
zahvaljujem.

Predsednik kluba
Stanko Kores
 LZA~N~I~M~IY~O~S~T~I~O~D~T~O~D~IN__T_A_M_________________Q1V___2_5~
Fašenk V Lancovi vasi
V Lancovi vasi delujejo tri društva, v
katera so vključeni vaščani Lancove
vasi in okoliških vasi, in sicer
Etnografsko društvo, Športno društvo in
Folklorno društvo Lancova vas.
Etnografsko društvo, ki vključuje v
svoje vrste male in velike orače, na ta
način ohranja in predstavlja značilno
pu stno izročilo Lancove vasi v
domačem kraju in tudi na gostovanjih.
Prvi nastop oračev iz Lancove vasi s
plesalci - Gostija - je bil leta 1938 na
karnevalu v Mariboru in od takrat
naprej je možno najti zapise o delovanju
'--3čev v več virih. Od pričetka
.. ;jskega Kurentovanja leta 1960 so
bili orač i staln i udeleženci ptujskega
karnevala in pustno poslanstvo, da
zaorjejo za debelo repo, opravljajo še
danes.
Športno društvo je najm lajše v naši vasi,
zato so njihovi listi v društveni kroniki Iz prireditve v Lancovi vasi
še nepopisani in se bo o njih čez nekaj
časa lahko pisalo največ.
Folk lorno društvo Lancova vas, ki je po Istega leta je bil cilj občinske povorke tega področja, zato smo vabili k nam (v
številu č lan ov trenutno najbo lj fašenka občine Videm v šotoru v šotor) etnografske skupine, ki to pustno
številčno, saj šteje blizu 130 članov Lancov i vasi. i zroči l o negujejo in ohranjajo. Vsa ta
(pevke, pevci, muzikanti, plesalci, Rezultati trdega dela članov leta smo lahko občudovali veliko
koranti , otroška folklorna skupina), je Folklornega društva Lancova vas in štev ilo korantov, oračev, obiskovali so
bilo ustanovljeno leta 1983. V svojih vseh ostalih Lancovljanov ter še veliko nas kopjaši iz Markovcev, ploharji iz
vrstah imamo Lancovljane in veliko drugih ljudi, ki so nam pomagali pri Cirkovc, zeleni Jurek iz Dolene, plesači
č l anov iz drugih vas i. Na nastopih naši pripravah na te prireditve in pri sami iz Pobrežja, medvedi in v il e iz
člani predstavljajo pevsko, plesno, izvedb i prireditve, so danes že vidni saj Zabovcev, cigani iz Lancove vasi in še
~ .,sbe no in pustno kulturno izročilo smo po prvem fašenku '97 uspeli mn oge druge maske, ki smo j ih ob
_ancove vasi in okolice. V letih našega odkupiti zemljišče, na katerem so se večerih tudi nagrajeval i.
delovanja smo nastopali v domačem prireditve odvijale. Prireditve '98, '99 in V veliko pomoč so nam vsako leto bili
kraju, po Sloven iji in na gostovanjih po 2000 so si bile podobne, s to razliko, da zvesti sponzOlj i, ki so našim prošnjam
svetu (Avstrij a, Hrvaška, Madžarska, smo iz leta v leto poskušali prireditve vedno ugodili, zato se jim organizatOlji
Ita Iija , Švica. Nemčija , Francija, izboljševati. Prireditvi Fašenk '99 in prired itev FAŠENK V LANCOVI
Danska, Češka, Poljska, Singapur). Na Fašenk 2000 sta že bili na asfaltni VASI iskreno za hvaljuje mo za njihov
vse h teh gost9vanjih smo z ve li kim podlagi v lepšem in neko liko večjem prispevek in jih vabimo k nadaljnjemu
veseljem predstavljali Lancovo vas, šotoru kot predhodni. Organ izatorji sode lovanju. Zahvaljujemo se tudi
obč ino Videm in Slovenijo. Ker v vasi, Krajevna sku pnost Lancova vas in vsem tist im. ki so trdo delali pri samih
ki je sicer vsestransko zelo aktivna, Folklorna društvo Lancova vas si pripravah ob postavljanju šotora,
nimamo svojih prostorov, ki bi bili na želimo, da bi lahko čimprej "zapičili" okraševanju prireditvenega prostora,
razpolago društvom, je v naših vrstah lopate in da bi že končno v Lancovi vasi strežnemu osebju, posebno zahvalo si
prišlo do pobude, da v vasi prišlo do prostorov, ki jih potrebujejo zaslužijo ti sti , ki so v teh letih bili
organiziramo večdnevne prireditve ob vsa društva v vasi in seveda naša odgovorne osebe prireditev in je tako
fašenku , katerih čisti dohodek bi Krajevna skupnost Lancova vas. največ bremena padlo na nj ihova pleča.
namenili za izgradnjo večnamenskega Obiskovalci naših fašenkov v Lancovi
doma v Lancovi vasi. In tako se je v vas i so posebej poudaljali in znali ISKRENA HVALA!
Lancovi vasi leta 1997 zače lo s pohvaliti domačnost na prireditvah, Janko JERENKO
Fašenkom pod šotorom. Petdnevne lepo okrašeni šotor in še mnogo
prireditve so obiskovalcem nudile obi lo drugega, kar je potrebno, da prireditev
zabave, lepih mask in nastope dobi dober glas. Vedno smo želeli našim
etnografsko folklornih skupin. gostom prikazati tudi pustno izročilo
~2_6___ ~. _________________Z_A_N_IM_I_V_O_S_TI__O_D__TO__D_I_N__TA_M~

Norčavo in zabavno na 5. fašenku v Vidmu

V POVORKlOKROG TISOČ mornarico letalonos ilko, KS Pobrežjeje razgias ila naj lepše in naji zv irnejše
NASTOPAJOČIH predstavila domačo bio pekarno in pu stne sku pine. Enotnaje bila odloči te v
c igane. Zanimiva j e bila tudi skupina komis ije, da si prvo mesto zas luži KTO
Pust širokih in mastnih ust je zdaj že rožic iz Lancove vasi, pa Snegu lj č ica in Klopo tec, drugo KS Pobrežje in tretje
za nami, spomin na letošnje pustne in sedem palčkov iz Bukovcev, zanim ivi mesto KS Se la. Nagrade za najbo lj še tri
norčave dni pa še precej živ. Zabave so še bili mnogi drugi, ki so nastopili v so tokrat prispevali: občina Videm, KS
in veseljačenja je bilo kar za nekaj povorki, prav tako tudi gostje iz Videm in Kmetijska zadruga Ptuj. In še
pustnih dni, mnogi so si dali duška in sosednje Hrvaške Maškare iz Ivanca. posebnost letošnjega fašenka v Vidmu.
si nadeli masko svojih želja, v pravem Letos se jim je pridružila še g lasbena Posebnost je bila vse kakor ra zstava z
pustnem vzdušju pa je potekal tudi show skupina Delem delem s kam kam degustacijo pustnih j edi z nas lovom
letošnji že peti videmski fašenk. Sedaj plesalkami . Pust mastil ih list, kijoje pripravi la OŠ
že tradicionalno pustno prireditve s Videm v svoji šo lskijedilnici.
V ŠOLI RAZSTAVA I N
povorko je letos na pustni ponedeljek
popoldan organiziral odbor za DEGUSTACJJA PUSTNIH JEDI
prireditev pod vodstvom Mirana
Mariniča, v priprave pa so se vključili
Videmski fašenk se je na kon c u Dobrodošli prihodnjt-'"
zak ljučil za bav no in z z veselim
tudi ostali svetniki in občinska druženjem, še pred tem pa je posebna leto, na 6. FAŠENKU
uprava. Veliko število nastopajočih, kom isija v sestavi: Srečko Primožič
domiselnih pustnih skupin in mnogo (predsednik), Miran Marinič , Anton
VVIDMUJ
obiskovalcev od blizu in daleč je .lu s, Danilo Skok in Branko Marinič
videmskemu fašenku dalo pečat
uspešne prireditve.
Povorka n astopajočih skupin, letos jih
jc bilo že bliz u 40 in skoraj 1000
na s topajočih je leto s nekolik o
spremenila svojo predstavitveno pot.
Začetek j e bil pri zgornjem koncu
\~1
Vidma pri stanovanjskem blo ku , potem
se je povorka počasi odv ijala proti t
s red i šču in osrednjemu prireditvenemu
prostoru pred gas ilskim domom, kjer so
se skupine tudi posebej predstavile.
Letošnje pustno rajanj e so pričel i
muzikanti FD Lancova vas, pridružile
so se jim Lucije iz Lancove vasi, plesali
so folkloristi FD Rožmarin Dolena in
ha loškijU re k, ploharji iz Cirkovc, mali
orač i iz Pobrežja, pokači iz Tržca, orač i
iz Leskovca, pobrešk i pl esač i ro
Pobrežje, kmečka gostija iz Leskovca,
mali orači iz Lancove vas i, rusa, pokači
in orači iz Podlehnika, o rači iz
Majskega Vrha, števi l čna skupina \
korantov iz Podlehnika, Lancove vasi ,
Hajdine, Ptuja, Šturmovcev, Pobrežja,
Turnišča, Sovič, Dravcev in Vareje,
pustne šeme OŠ Videm in Leskovec,
medvedi iz Markovcev, vinogradniki
KTO Soviče Dravci , s kupina
MCDonald S iz Vidma, domiseina j e
bila predstavitev kabelske televizije
Videm, pa skupina iz Ljubstave in
Majskega Vrha, KS Sela, odkoder j e
prišel kar cel obči nski svet z županom ,
zraven p a še tesarji , KS Sovič
-Dravci-Vareja je pokazala "domačo"
-• •
V"'I ~
-
2
::
:' -
~< ~
••• ~
-
O
O
d
O
-
2
,
>
::
 . ... .- ".... . / ,~-...- .- .

. .. - -,... . ..
•. ~ .
..
O•
•
•

.....
•
..-.
•

Občina Videm ima $vojo

promocij$ko mapo
(pred9favljamo prvo 9fran mape)

"iilSlovenllo

Občina Videm