Anda di halaman 1dari 130

Knjilnica J. sl.

Bistrica
Slovenska Bistrica
94(497.4)
L J V ~ A.
skrita
0098750
To knjigo posvecam vsem tistim imenovanim in
neimenovanim obveScevalcem, ki so v letih 1990 in 1991
s podatki omogoCili ustvariti realno sliko 0 dogodkih v
JLA in stem pomagali slovenskemu politicnemu vodsevu
do sprejetja pravih odlocitev.
Vsem velika hvala.
I
I
i
'j
"
I
,I
~
SKRITAVOJNA
SPOPAD
v v
VARNOSTNO-OBVESCEVALNIH
v
SLUZB
1990-1991
ANDREJ LOYSIN
LJUBLJANA, 25. 6. 2001
CIP - Katalozni zapis 0 publikaciji
Narodna in univerzitetna knjiznica, Ljubljana
94(497.4)"1990/1991 "
355.40(497.4)" 1990/1991"
LOVSIN, Andrej
Skrita vojna : spopad varnostno-obvescevalnih sluzb : 1990-1991
1 Andrej Lovsin. - Ljubljana: Alpe avro : Mladinska knjiga, 2001
113191424
ISBN 86-11-16159-9
'J4(ffgf4)

SLO. -. ,_." . __ ., .
ge,., 'tSO
SKRITA VOJNA
SPOPAD VARNOSTNO-OBVESCEVALNIH SLUZB 1990-1991
Avtor: Andrej Lovsin
Lektorica: Tanja Debeljak, pro
Oblika, racunalniski prelom in fotoliti: Nova Orbita, d.o.o., Ljubljana
Izdal in zalozil: Alpe avto, d.o.o. v sodelovanju z Zalozbo Mladinska knjiga, d.d.
Tisk: Delo tiskarna, d.d.
Ljubljana, junij 2001
Prepovedano je kopiranje ali kakrsnokoli razmnoievanje dela brez dovoljenja avrorja.
I
'I' i,
SKRITA VOJNA
SPOPAD
v v
VARNOSTNO-OBVESCEVALNIH
SLUZB
1990-1991
SEKTOR 9 (14), VOMO
Vsebina
VSEBINA
UVOD 9
ISKANJE ODGOVOROV 13
LETO ODLOCITVE 83
VOJNA NAPOVED IN VOJNA 181
MOJE DOZIVLJANJE VOJNE ZA SLOVENI]O 217
UMIK JUGOSLOVANSKE ARMADE 229
ZAKLJUCEK 233
Uvod
UVOD
V letu 2001 praznuje slovenska drtava dne 25.6. deseto obletnico razglasitve drtav-
nosti. Ob tej obletnici sem se odlocil, resda na prigovarjanje mnogih tedanjih sopotni-
kov, da podrobneje opisem obveSCevalno, protiobveScevaino in varnostno dejavnost pro-
jekta osamosvajanja slovenske drfuve na podrocju pristojnosti takratnega Republiskega
sekretariata za Ijudsko obrambo (v nadaljevanju RSLO). Najteije mi je bilo izbrati me-
todo dela, saj sem bil do sedaj naucen samo navajanja podatkov oz. analize zbranih
podatkov, ne pa publicisticnega razlaganja; slednjega pa taksna knjiga mora imeti, saj
se samo tako lahko vdahne knjigi osebni pecat. Za popolno sliko dogodkov za sirse
bralstvo pa so potrebni pri tako zastavljeni knjigi vsi elementi. Knjigo sem napisal s
pomocjo takratnih zapisov v osebni dnevnik. Osnutkov, ki so mi sluiili, kot podlaga za
izdelavo dokumentov ali nastopov na kolegiju republiskega sekretarja za Ijudsko obram-
bo, ter na osnovi pridobljenih dokumentov JLA, ki so ze bili objavljeni v medijih.
Za vsemi podatki, ki smo jih dobili, so stali Ijudje, eni z nase, drugi z nasptotne
strani. Oboji v strahu za jutrisnji dan. Zase, za svoje najblizje. In za veliko akterjev iz
te knjige se je zaeetek in nadaljevanje devetdesetih let minulega tisoCletja slabo koncalo.
Velikokrat premisljujem, ali smo bili takrat res tako dobri ali pa je slo za splet zgodo-
vinskih okolisCin in sreco.
Vsekakor je bilo v igri hkrati vee elementov, ki so bili v medsebojni zvezi in so se
med seboj prepletali. Na eni strani razpad socializma kot svetovnega procesa in z njim
zaton razrednega boja ter vzpon nacionalnega elementa ter razpadanje Sovjetske zveze
konecdeveidesetihna drugi strani, vse to je oslabilo idejo jugoslovanstva, ki je bila po
smrtiJosipa Broza Tita ze dodobra omajana. V tistem obdobju federaciji ni vee mogla
pomagati ne politicna reforma v smislu razgovOtov in dogovora Predsednikov predsedstev
federalnih enot ne gospodarska reforma takratnega predsednika zvezne vlade Anteja
Markoviea. Vendar pa ni bil toliko problem sam konec SFRJ, do katerega bi prej ali slej
prislo in kar sploh ne bi bilo tragicno, kot naCin, kako se je to zgodilo.
Nesporni glavni igralec je bila takrarna JLA, ki se je namesto branika pred zunan-
..
jim sovraznikom aktivno vkljucila v resevanje politicnih konfliktov in kot taka odigrala
ne samo tragicno, ampak tudi zelo umazano vlogo. Kolileo tukaj za opravicilo steje in-
doktrinacija s strani ZKJ v JLA oz. pozneje ZKJ - Gibanja za Jugoslavijo, naivnost in
preiivelo razmisljanje iz podrocja politicne vzgoje, ne steje v opraviCilo, da je bil proti
lastnemu natodu izstreljen en sam strel. To zaslepljenost in indoktrinacijo born poskusal
predstaviti s posebnim poudarkom. Ta je bila pri marsikaterem visokem oficirju in
generalu JLA slovenske narodnosti veliko pred slovensko zavestjo. Slednje lahko, kat
zadeva prestopov v takratno TO, preStejemo na prste ene roke, precej drugace pa je bilo z
oficirji in podoficirji slovenske narodnosti, ki so z veliko naklonjenostjo sprejeli naS projekt
in nam pomagali tako v pripravljalnih, kot v zakljucni fazi.
Nezaustavljivi vzpon najmocnejsega med vsemi nacionalizmi, ki mu je veter v
jadra dajal takratni mitingaski duh predsednika srbskega Predsedstva, in predsednik
. SPS Slobodan Milosevic, ki se je upehal po dobrih desetih letih vladavine in je, kjer je
Ie mogel, prizgal viigalico, ki se je razplamtela v poiar. Ta nacionalizem je imel za cilj
formirati Veliko Srbijo. Na drugi strani je Milosevicu poskliSai slediti predsednik hrva-
skega predsedstva in predsednik HOZ dr. Franjo Tuciman, ki je sicer za njim zaostajal
ter se napajal kot protiutei njegove politike. In ce ga ze ni mogel prehiteti, mu je zelel
biti vsaj enak - z zeljo po formiranju Velike Hrvaske. Te dye federalni enoti, se posebej
prva, . sta . nedvomno . imelinatem-prostoru-najveejo-teio-in-odgovornost-v-smislu
spreminjanja in nastajanja novih razmerij. Vendar pa svet in svetovna politika, razen
redkih izjem, se posebej v zacetku devetdesetih, niso zeleli sprejemati novih dejstev in
so odgovornost za ureditev razmer delili linearno. Najverjetneje je bil svet takrat bolj
zagledan v razpad Sovjetske zveze, Jugoslavija pa je Ie pomenila neko stabilnost na Bal-
kanu.MogoCepatudizato;kersose dogodki v njej odvijali razmeroma hitro in veliko-
krat v nasprotju z nekim razumskim predvidevanjem. Zato si zahodni politiki, kljub
nekim verjetnostnim analizam posameznih obvescevalnih sluzb, se v snu niso predsta-
vljali vojne na pragu centralne Evrope. Kljub vsemu razcvetu, ki ga je bila deleina Evropa
devetdesetih let prejsnjega tisocletja, je bilo to desedetje iaI tudi desedetje jugoslovanskih
vojn. Zacelo se je s slovensko vojno za osamosvojitev, nadaljevalo s hrvaSko-srbsko,
zatem pa prdlo v vsesplosno bosansko-hercegovsko, ki je posredno povlekla v vojno
tudi HrvaSko in Srbijo, ter se koncalo s kosovsko-srbsko, preraslo v vojno med preo-
stankom Jugoslavije, ki jo je na koncu poosebljala sarno se Srbija, in zvezo NATO. Slo
je za vojaSki spoad, ki ga je izzvala srbska politika na celu z Milosevicem. Zveza NATO
je posredovala zaradi nevarnosti genocida nad albanskim narodom.
Vse stiri vojne, posebno zadnje tri, je Evropa k1jub relativno veliki politicni moCi,
skoncentrirani v EU in zametkih lastne vojaSke zveze, teiko brzdala, zaustavila jih je
lahko samo s pomocjo ZOA oz. posredovanja NATA. V vseh vojaSkih spopadih je poleg
te omenjenih akterjev enG glavnih vlog odigrala JLA, ki pa se je v vseh teh vojnah
spreminjala in preoblikovala iz vecnacionalne armade v armado preteino enega naroda
in ene politike. JLA, ki je proti koncu druge svetovne vojne pomagala tako zavezniskim .
silam kot pri formiranju novo nastale driave, se je v devetdesetih letih z vojaSkim spo-
Uvod
..
padom postavila proti zavezniskim silam in se prikljucila tisti politiki, ki je zelela za-
vladati s prevlado in silo.
Na zacetku devetdesetih let je armadni vrh rad iskal vzore in napotke v takratnem
sovjetskem vojaSkem vrhu, pozneje pa pri ruskem. Vendar pa je bila ta nekoc za
jugoslovanski vrh pomembna drtava okupirana sarna s seboj ter v vseh pogledih
neprimer/jiva z relativno majhno Jugoslavijo. V desedetju vojaSkih spopadov se Rusija
razen simbolicno ni aktivno vmdala v dogajanja na deh nekdanje SFRJ. Yes cas vojn .
je Beograd potihoma racunal in celo iskal njeno pomoc oz. vsaj potuho. Rusija ni
pokazala Zelje, da bi se aktivno vpleda v balkanske vojne, razen z diplomacijo in zasto-
panostjo v kontingentih mirovnih sil v Bosni in na Kosovu ter z teljo, da tako vpliva na
razvoj dogodkov.
ZOA so bile v zacetnem obdobju razvoja jugoslovanske krize zelo zadriane, na-
sprotovale so samostojnosti posameznih federalnih enot in tudi Slovenije. To svoje sta-
lisce so veckrat jasno povedale. Izhod iz krize so videle v gospodarskih reformah, v
demokratizaciji in novemu dogovoru med posameznimi federalnimi enotami. V taksni
prenovljeni Jugoslaviji so ZOA videle motnost reSevanja vseh notranjih problemov in
nasprotij, navzven pa kot garanta stabilnosti na tern delu Balkana. Taksna staiisCa je
na zacetku spretno izkoristila zvezna oblast, pozneje pa tudi vrh srbske politike. Na nek
naCin pa so ustrezala tudi takratnemu vrhu JLA. V razplamtevanju krize pa so ZOA
kljub zacrtani globalni politiki znale prisluhniti tudi jasno predstavljenim in
podkrepljenim drugacnim konceptom resevanja jugoslovanske krize. Tako teza, da je
bil Zahod na celu z ZOA v ozadju razbijanja nekdanje Jugoslavije, nikakor ne drti.
Nesporno pa je, da so ZOA kot svetovna velesila in kot vodilna drtava zveze NATO
na prostoru nekdanje Jugoslavije in kompletnega Balkana odigrale veliko vlogo.
Evropa kot celota v tern obdobju se ni imela skupne in kolikor toliko poenotene
politike do dogodkov na svojih deh, pac pa so bila to politicna stalisca posameznih
drtav, in so se med seboj dokaj razlikovala. $e najbolj jasno sliko, pa tudi naklonjenost,
so imeli v Avstriji, ZR NemCiji, Vatikanu, temu pa je sicer z zamikom pa tudi z zadrtki
sledila Italija. Ostale drtave so dogodkom, ki so bili dalec pred njihovimi staiiSCi, bolj
sledile, vendar pa so se naknadno vodilni evropski drtavi Anglija in Franciji z teljo, da
nadoknadita zamujeno, dokaj odlocno-tako politicno kot vojaSko-stopili v resevanje
problemov vtemdelu_Evrope.
OZN so dogodki ravno tako prehiteli, vendar pa je vpraSanje, ali bi lahko kot sku-
pni imenovalec svetovne politike v tistem Casu in prostoru svetovna organizacija naredila
vee, kot je. Najbrt so bile naloge prezahtevne, organizacijska struktura zelo kompli-
cirana, projekt pa financno tetko obvladljiv. Vendar pa kljub vsem njenim napakam
in neuCinkovitosti boljsega modela svetovne organizacije ni na razpolago in se tudi ne
kate na obzorju.
Siovenija je v taksnih razmerah prva stopila na pot osamosvojitve. Siovenski narod
je to teljo skozi rodove prenaSai tako na nove generacije kot na nove case in se skozi
stoletja spraSeval, kateri cas je zanjo primeren. Nedvomno je bil zgodovinski trenutek
pravi. T u gre zasluga vsem ristim Siovencem, ki so skozi stoletja prenaSaii idejo slovenstva
in jo utrjevali, kot tudi vsem driavljanom Siovenije, ki smo se za ta korak odlocili in
na plebiscitu 23. decembra 1990 glasovali za samostojnost. Kljub mnozicno izraieni
volji na plebiscitu pa pot do lastne drtave ni bila lahka. Tako kot so poskusale zvezne
oblasti in JLA narediti vse, da do plebiscita sploh ne bi prislo (to so izvajale predvsem z
zastraSevanjem in propagando), so vse moCi usmerile, da se plebiscitna volja po lastni
driavi ne bi dejansko realizirala s sestmesecnim zamikom. V takratni prvi na demo-
kraticnih volitvah izvoljeni slovenski vladi OEMOSA, pod vodstvom predsednika
izvrSnega sveta Lojzeta Peterleta, so tako v vladi, posebej pa v njenih driavotvornih
sekretariatih, notranjemu (pod vodstvom republiskega sekretarja Igorja Bavearja) in ob-
rambnemu (pod vodstvom republiskega sekretarja Janeza Janse) zacele teCi priprave
za zavarovanje procesa osamosvajanja. Priprave so se tako rekoc zacele te, ko sta prevzela
svojo funkcijo, potekale so postopno in sistematicno, njihov strateSki cilj je bil realizacija
plebiscitne odioCitve v praksi in vzpostavitev efektivne oblasti nad celotnim ozemljem
R Siovenije - njenim kopnim, morskim in zracnim delom. S doloceno stopnjo priprav
se je zelelo ne sarno zaSCititi realizacijo operativnega nacrta osamosvajanja, ampak
tudi s to
vojaSkega posega s silo. Operativni cilj priprav pa je bil zagotoviti in zavarovati pro-
glasitev dneva "0".
V drugi polovici leta 1990, se bolj pa v prvi polovici 1991, so zvezne oblasti oce-
njevale polozaj predvsem z gledisca vojaSko-politicne strukture JLA, zlasti pa so se
zanaSaie na informacije takratne Varnostne sluzbe JLA ter na njihovo mreo in ocene.
Kot protiudarec tej sluzbi, njenemu naCinu de!a, metodam in sredstvom, ter da bi,
tako zavarovli in zaSCitili podatke, objekte ustanove ter vse dejavnike osamosvajanja,
vkljucene v sistem RSLO, je prislo do formiranja varnostne sluzbe v okviru RSLO.
Od vsega zacetka de!a je zaradi specificnosti razmer sluzba de!ovala tako rekoc na
"zacasno zasedenem ozemlju". Zato je bila primorana de!ovati ne sarno protiobvesce-
valno in varnostno, ampak tudi obveScevalno, njen cilj je bil pridobiti Cimvec podatkov
o namerah zveznih oblasti, s poudarkom na JLA; stalno spremljati bojno pripravljenost
JLA, njeno strukturo, organizacijo, moralo, nacrte intervencije ter na osnovi teh
podatkov pripravljati porocila in analize za drtavno vodstvo R Siovenije.
j
I
I
i
Iskanje odgovorov
ISKAN]E ODGOVOROV
Po zmagi OEMOSA na parlamentarnih volitvah spomladi 1990 sem kot preda-
vatelj in samostojni inspektor milice v tedanji Kadetski soli za milicnike (predaval sem
strokovne vojaSke predmete in predmet Varnostni sistem) ve!iko razmisljal 0 novih
izzivih, novih razmerah in prihodnosti porajajoce se slovenske driave. Okolje, v katerem
sem delal, takratniIC ONZ, je bilo najbrt proti pricakovanjem marsikoga naklonjeno
spremembam in svobodomise!nemu razmisljanju. S staro ideologijo, ki pa ni bila prevec
zakoreninjena, smo opravili dokaj hitro in se posvetili stroki, usposabljanju kadetov
ter tako poskusali prispevati k trdnosti nove, na prvih demokraticnih volitvah izvoljene
slovenske oblasti.
V svojih razmiSljanjih sem si drznil narediti se korak naprej in osebno, preko dalj-
nega sorodnika, duhovnika Janeza Oberstarja, vzpostaviti stik s takratnim predsedni-
kom Izvrsnega sveta Lojzetom Peterletom. Pred najinim sreeanjem sem pripravil
"OSNOVNO ZAMISEL OBRAMBNEGA KONCEPTA R SLOVENIJE"; to za-
mise! sem mu na tern srecanju podrobneje predstavil.
1. UVOD
OSNOVNA ZAMISEL OBRAMBNEGA
KONCEPTA R SLOVENIJE
Siovenije bo takoj po nastopu mandata soocen s politicnimi,
gospodarskimi in obrambno - varnostnimi problemi. Vsa tri podrocja problemov so
izredno zapletena in medsebojno prepletena, tako da ni mogoce relievati en ega
od omenjenih podrocij, ne da bi upostevali tudi ostali dye.
K obrambnemu podrocju uvrscamo vprasanja obrambe drzave v vojaskem in
politicnem smislu. Resevanje teh problemov in izdelava nove, danasnjim razmeram
prilagojene koncepcije obrambe, bo glavna naloga sekretarja za Ijudsko obrambo.
Pod varnostno podrocje uvrscamo vprasanja notranje varnosti drzave v poli-
cijskem in politicnem smislu. Podobno nalogo kot sekretar za Ijudsko obrambo bo
imel tudi sekretar za notranje zadeve. Obe izdelani koncepciji se morata med
seboj v dolocenih elementih prepletati in dopolnjevati, saj gre za izredno kompleksno
podrocje. '
Dejstvo pa je, da je na varnostnem podrocju (to je podrocje notranjih zadev),
ze dalj casa v veljavi decentralizirani koncept (milica in kriminalisticna sluzba),
razen podrocja SDV - Sluzbe drzavne varnosti, ki pa je se vedno dokaj centra-
lizirana.
2. JLA IN Z NJO POVEZANA PROBLEMATIKA
Armada je vsaj za zdaj v vsaki drzavi eden od elementov njene suverenosti.
Prvenstvena naloga armade je obramba drzavnega ozemlja pred vojskami drugih
drzav - pred zunanjim sovraznikom. Hkrati pa naj bi s svojo mocjo, organiziranostjo
in izurjenostjo odvracala eventualnega napadalca.
Posebnost JLA je nedvomno njen zgodovinski izvor in mocan vpliv KPJ na
njeno-notranjo-strukturo-inzaradi--tega--tudi-vpliv-na-civilno-podrocje;-V-povojnem
obdobju je JLA nedvomno predstavljala najmocnejso opora oblasti in dolocene
elemente tega kaze se danes. Razen posameznih afer v casu informbiroja in
liberalizma v 70. letih je niso pretresali veeji notranji pretresi.
Sstagniranjemv-razvojunasedruzbe in padanjem v akutno gospodarsko
krizo 80. let je ostro oko javnosti pogledalo ludi za kasarnisko ograjo. Ta kriticnost je
bila prisotna predvsem pri mlajsi populaciji v R Sioveniji, v veliko manjsi meri pa
tudi v drugih republikah. Za to obdobje je znacilen proces kontrolirane de-
mokratizacije, ki pa se mu izredno tog armijski aparat, zaverovan v vecnost povojnih
koncepcij, ni mogel ali pa ni hotel prilagoditi. Zaradi armadne nefleksibilnosti so
se v druzbi pojavila naslednja neresena vprasanja:
a) financiranje JLA
b) politicna vloga JLA in depolitizacija
c) eksteritorialno sluzenje vojaskega roka
d) odnos do oporecnikov
e) odnos do vernih
odnos do slovenskega jezika
g) posredovanje ob izrednih razmerah
h) reorganizacija JLA
Iskanje Odl'{ov'OrGlv
Ad a) Financiranje JLA
V svetu (mislim na zahodne razvite drzave) je financiranje armad odvisno
predvsem od dveh elementov:
od zunanje nevarnosti (ogrozenosti drzavnega ozemlja),
- od nacionalnega dohodka drzave.
Sredstva, ki se odvajajo, se na osnovi pozitivnih studij strateskih razmerij lahko
tudi zmanjsajo in, ce je drzava v akutni gospodarski krizi, postavijo na nivo golega
prezivetja armadnega aparata.
Popolnoma jasno je, da bi se v pravni drzavi armadni vrh brez izsiljevanja
odpovedal dolocenim projektom in racionalno porabil sredstva ter obcutno zmanjsal
aparat (skrajsanje vojaskega roka, ukinjanje dolocenih delovnih mest in podobno).
V letosnjem letu naj bi se delez v armadnem proracunu, ce je verjeti casni-
karjem, povecal za cetrtino v primerjavi z lanskim letom. Armada zeli izpeljati nekaj
novih razvojnih projektov, predvsem mislim na izdelavo novega letala. Ze laiku se
poraja vprasanje 0 realnosti takih projektov, strokovnjaku pa, ali ne gre tudi v tem
primeru za prefinjeno pretakanje v industrijo na jugu drzave. Popolnoma jasno je,
da te obremenitve gospodarstvo Siovenije ne bo zmoglo. Ce se bodo zahtevana
sredstva kljub temu podvojila, bodo tudi banke ostale brez denarja. Iz politicnega
v glavnem pa iz ekonomskega vidika tako visok proracun ne zdrzi kritike. Za armado
gre v sedanji situaciji obcutno prevec sredstev, pa tudi vOjaska industrija celo v
svetu ni vee tisto, kar je bila nekdaj. -
Ad b) Politicna vloga JLA in depolitizacija
V vecstrankarski parlamentarni ureditvi mora biti armada, tako kot policija in
vsa ostala drzavna uprava, apoliticna. Mora biti v popolni sluzbi naroda. V koncni
fazi se mora v njej videti vsak drzavljan ne glede na politicno in versko pripadnost.
Armada prepocasi pristaja na nove politicne pogoje in ne bi bilo dobro, da bi
prevec zaostala. Obcasno naredi celo viden korak nazaj (mislim na predlog 0
formiranju ZKJ v JLA).Vec kot 90% staresinskega sestava in nekaj procentov vojakov
je vclqnjEmih\cZKLSupravo politiko "pa se ukvarja predvsem armijski vrh. Armada
ima se vedno svojo organizacijo ZKJ (mislim na 9. organizacijo ZKJ, ceprav najbrz
stevilka vee ne ustreza).
Prvi korak k depolitizaciji je v armadi narejen s spremembo pravil sluzbe, gre
namrec za ukinitev vodilne vloge ZKJ v obrambi. Vendar pa je sprememba dolocenih
pravil dokaj malo v primerjavi s spremembo toge armijske miselnosti na tem podrocju.
Mislim, da bo armada sama kaj kmalu spoznala, da v njenih vrstah ne samo partija,
pac pa tudi druge stranke nimajo kaj iskati. To spoznanje pa bo vsaj v zacetnem
obdobju prizadelo oFicirja in tako vplivalo no bojno pripravljenost
enot. Armada nima realno izdelanega koncepta domovinske vzgoje in se je vsaj
do sedaj zanasala no ideologijo, ki po je, kot vidimo, propadla.
Vsa navedena dejstva bodo povzroeila rlotranjo neenotnost, trenja in razliene
poglede, taksno stanje v armadi po nedvomno ustreza tudi R Sioveniji.
Ad c) Eksteritorialno sluzenje vojaskega roka
Taksen naCin sluzenja je pogojen s politieno platformo, no kateri je zgrajena
Jugoslavija. Gre za prakso stare jugoslovanske vojske po sovjetskem vzoru in za
sirjenje povojnega jugoslovanstva oz. tako imenovanega bratstva in enotnosti. Gre
nedvomno bolj za politieno kot strokovno odloeitev. Ze dalj eo so je to naein
izpostavljen ostrim kritikam, posebno po se v zadnjem easu, ko se je odstotek Stevila
Siovencev, ki je ostajal v Sioveniji, izredno zmanjsal.
Tudi, kar se nanasa no bojno usposabljanje vodenja boja, bi se npr. v Triglav-
skem pogorju dosti bolje znasli Gorenjci kot po Vojvodinci. In do navedem se bolj
praktieno dejstvo oz. vprasanje: je mar vredno izpostavljati zivljenje slovenskih fan-
tOY v drug ih deli hdrzave, zatuje
ad d) Odnos do oporeenikov
Veliko fantov je bilo obsojenih tudi no daljse zaporne kazni zaradi odklanjanja
orozja oz., ker enostavno niso hoteli vstopiti v vojno organizacijo. Razlogov za
taka stalisea je najbrz vee: od osebnih po vse do tistih, pri katerih nosi dobrsen del
odgovornosti tudi armada zaradi svoje togosti.
Nekaj korakov no tem podroeju je armada ze naredila, po vendor bi se lahko
pozanimala, kako je to reseno no zahodu, v praksi po izpeljala se bolj domiselno.
ad e) Odnos do vernih
Ceprav je v Ustavi SFRJ vera zagotovljena in prepuseena svobodni volji vsakega
posameznika, ni armada no tem podroeju storila nieesar. To vprasanje se je v praksi
izredno zaostrovalo. Kot oficir vem, do je ob pokopu vojakov prihajplo do tragienih
seen glede samega naeina pokopa. V zadnjem easu prihaja do manjse liberalizacije,
ki po se v praksi se ne udejanja ravno zaradi izredno toge armijske miselnosti in
prisotnega strahu.
Z depolitizacijo armade, 5 popolnim umikom ateistiene ZKJ in spostovanjem
ustave se to odnos do vernih lahko popravi.
Iskanje odgovorov
ad f) Odnos do slovenskega jezika
To odnos je resen samo povrsinsko, in sicer tako, do no proeeljih vojasnic visijo table
v slovenskem jeziku. V notranjosti po je v prednosti srbohrvaski jezik. Pouk se izvaja v
srbohrvasCini, ravno tako poveljevanje in celo sojenje no vojaskih sodiseih. Iz vsega tega
je jasen zakljueek, do se no ozemlju Siovenije v armadi govori pretezno srbohrvasko. Ce
sprejmemo neke strokovne razloge za to, po vendor ostajajo naslednja dejstva:
oficirji, ki ze vee let opravljajo sluzbo v R Sioveniji, ne obvladajo slovenskega
jezika,
vojaski delovni dan ne sestavljata samo pouk in poveljevanje, ampak tudi
se vse kaj drugega. "
Zgledno so te probleme resili v Svici in celo Nemci in Francozi 5 formiranjem
simbolienezdruzene vojaske enote. Jasno je, do mi nismo no tem nivoju, kjlub temu
po bi armada vendarle morala imeti za to problem vee posluha in za njegovo
resevanje vloziti vee truda.
ad g) Posredovanje ob izrednih razmerah
To problem se je odprl predvsem ob vprasanju Kosova, po tudi pravno v nasi
drzavi sevedno ni resen spor glede slovenskih amandmajev, ki govorijo 0 tem pod-
roeju. Za razliko od vojske ima milica izdelan koncept ravnanja, ki strogo uposte-
vajo cele palete pooblastil. Zal se v praksi tudi od tega odstopa. Vojska po ima ob
takem posredovanju samo dye moznosti :
paradiranje in razkazovanje moei,
- uporabo tankov in strelnega orozja.
Jasno je, do je to strokovno in politieno vprasanje, ki po ni doreeeno.
ad h) Reorganizacija JLA
Konec 80. let, predvsem po v letih 87 in 88, se je v Jugoslaviji zaeela reorga-
nizacija JLA. To je imela za vzor pregrupiranje vojaskih sil no Zahodu. Divizije so
se ukinile, iz brigad in polkov so se formirali korpusi. Ravno tako je prislo do ukinitve
9. J>.rrnadnElgCJC'-bmocja; v Sioveniji se formirajo trije korpusi: 14. K - Ljubljanski
korpus, 31. K - Mariborski korpus in 13. K - Reski korpus (samo garnizija lIirska
Bistrica), ki spadajo pod 5. Vojasko obmoeje 5 poveljstvom v Zagrebu.
TO oz. RSTO je podrejen Vrhovnemu vojaskemu poveljstvu v Beogradu oz. 5.
VO v Zagrebu in ni vee pod neposredno pristojnostjo R Siovenije. Ce lahko ukinjanje
divizij strokovno utemeljimo, po je v veenacionalni drzavi taksna reorganizacija
tudi politicno vprasljiva. Siovenska politika se v to ni vkljueevala, ravno tako ni
protestirala ob ukinjanju Sole za rezervne oficirje pehote v Sentvidu.
Zakljucek
Najbrz bi nasli se kaksno nereseno podroeje. Kar zadeva zunanjo nevarnost,
so se razmere v zelo kratkem easu izredno spremenile. Vendar pa se zdi, da nas
vojaski vrh teh novih zunanjih in notranjih r'azmerij ni se objektivno analiziral.
Klasiene zaostritve ni vee, ravno tako na nasih mejah ni rozljanja z orozjem. Bitka
se je popolnoma prenesla na podroeje ekonomije. Moderno civil no slero ekonomije
pa lahko kaj hitro, seveda, ee je to potrebno, preusmerimo v ekonomijo za vojaske
potrebe in obratno.
Mislim, da so, vsaj kar se nanasa na Jugoslavijo meje 5 sosednimi drzavami
dokonene in medsebojno priznane, problemi pa so znotraj same drzave.
3. VPRASANJE OBRAMBE DANES IN JUTRI
Zasnova nasih oborozenih sil (JLA in TO ) temelji na:
enotnem in nedeljivem bojiseu, ki zavzema celotno ozemlje SFRJ,
enotnem poveljevanju,
enotnem sistemu zvez,
eksteritorialnemsluzenju-vojaskego-roka,--------- ----- - - ---------
Na osnovi omenjenih temeljev je bila izdelana jugoslovanska koncepcija SlO
in DS, ki pa poleg omenjenega izhaja se iz marksistiene teorije 0 oborozenem Ijudstvu.
Iznavedenegaodstavka seda jasnorazbrati, da je obrambna koncepcija
popolnoma centralizirana.
Taksna koncepcija je nedvomno ustrezala dosedanji Jugoslaviji. V relativno
kratkem easu je prislo do velikih sprememb znotraj drzave in tako zasnovan obrambni
koncept R Sioveniji vee ne ustreza. Zato bo potrebno na novo delinirati obrambno
- varnostno koncepcijo v dveh variantah:
A. KONFEDERAlNA OBRAMBNO - VARNOSTNA KONCEPCUA,
B. SAMOSTOJNA OBRAMBNO-VARNOSTNA KONCEPCUA.
Koncepciji naj bi bili izdelani tako, da bi se lahko iz variante A z manjsimi
spremembami izpeljala varianta B.
Iskanje odgovorov
PODAJANJE OSNOVNE ZAMISLI
A. KONFEDERALNO OBRAMBNO - VARNOSTNA KONCEPCUA
1. TO - Teritorialna abramba
Vrniti se je potrebno k osnovni zamisli TO. Po strokovni, linaneni in materialni
plati je potrebno TO povezati z RSlO. V smislu poveljevanja mora biti poveljnik TO
predsednik Predsedstva R Siovenije.
V vrhu TO je potrebno zaradi miselnosti, togosti, vezanosti na Beograd
zamenjati operativnega poveljnika in naeelnika staba.
2. Formiranje inspekcijske sluzbe za podraeje obrambe in varnos!i
R Siovenija lormira svojo inspekcijsko sluzbo, podrejeno sekretarju za lO. Ta
sluzba prevzame vse pristojnosti Glavne inspekcije ZSlO.
Sluzba opravlja nadzor nad TO, nad obrambnimi pripravami v podjetjih,
obeinah, republiki in v slovenskih vojaskih enotah - vojski R Siovenije.
Podobno inspekcijsko sluzbo lormira tudi RSNZ za svoje podroeje del in nalog.
Resitve tocke 1 in 2 in izpeljava omenjenega so bolj organizacijske kot politi-
cne narave, zato menim, da se zamisellahko realizira v roku tridesetih dni po prey
zemu mandata.
3. Formiranje slovenskih vojaskih enol
V tem primeru moramo jasno povedati, da bo slo za lormiranje vojske R Slo-
venije. Med strankami, ki so danes zastopane v parlamentu, je glede tega vprasanja
ze dosezen konsenz, vsaj tako je bilo razbrati iz volilnih programov. Zato menim,
da bo to zamisel podprla celotna skupseina.
VojClskiQbyezniki bodo sluzili vojaski rok po koncu solanja, najkasneje do
28. leta starosti. Sluzenje bo trajalo 6 mesecev na obmocju R Siovenije. Pri razpo-
rejanju v enote se bo upoSteval regionalni prislop. Zaeasno bi zadrzali vojasko
strukluro (Iudi oborozilev in opremo) v obeh korpusih. Povabili bi vse slovenske
olicirje, da se vrnejo v domovino. Olicirji iz drugih republik bi imeli moznosloslali
na svojih meslih, kolikor bi se v krajsem casu nauCili slovenskega jezika.
Na kljucna poveljniska mesla bi poslavili slovenske olicirje, ki se slrinjajo z
omenjeno koncepcijo.
Potrebno_bi bilo izdelati koncept solanja oficirskega kadra:
srednja sola - podoficirji oz. Vojaska gimnazija,
visoka sola - oficirji, zacasno v okviru FSPN, s ciljem formiranja Vojaske
akademije R Siovenije,
za potrebe mornarice se odpre obcdsna smer v okviru Pomorske sole v
Piranu,
za potrebe letalstva se sklene pogodba z ze obstojecimi solami v okviru
konfederativne Jugoslavije,
na novo se definira obrambno usposabljanje v sklopu solstva.
Glede materialne oskrbe in opreme na podrocju oborozitve in opreme drzave
konfederacije tezijo k enotnim standardom. Kupovanje omenjenih sredstev poteka di-
rektno preko proizvajalca. Problem oporeenistva resimo z organiziranjem posebnih enot,
ki bi delale na podrocju zdravstva, gasilstva in ekologije. Cas sluzenja traja 6 mesecev.
3. Poveljevanje
Drzave jugoslovanske konfederacije bi na podrocju obrambe podpisale jasno
definiran pakt (po fleksibilnosti podoben paktu Nato). Na nivoju konfederacije se
formira-svetobrambnih-ministrov-kot-politieni-organ-in-svet-poveljnikov-konfederativnih
armad kot vojaski organ vodenja in poveljevanja. Predsedovanje v teh svetih je
izmenicno. Za pristojnost obeh svetov se soglasno dogovorijo ministri in poveljnik. Po
potrebi se lahko formira konfederativno telo za delovanje obeh svetov.
. B.SAMOSTOJNAOBRAMBNO VARNOSTNAKONCEPCIJA
Koncepcija temelji na popolnoma samostojni slovenski drzavi. Z ostalimi deli
nekdanje drzave ni vee nobene povezave. Obrambni koncept se popolnoma zakljuci
na nivoju R Siovenije, ki tudi ni vkljucena v vojasko zvezo. Kolikor proizvodnja ni
ekonomicna, kupuje opremo in orozje na svetovnem trgu. Sama strategija in doktrina
boja ne glede na varianto bi temeljila na:
strogo obrambnem namenu
partizanskem - gverilskem bojevanju
na lahki oborozitvi, raketnem PA in PT orozju, helikopterjih ...
Ob meji se form ira demilitarizirani pas (sirine okoli 20 km). Iz sredisca mest
se vojska umakne na obrobje. Iz sredstev od prodaje kasarn bi se naredile nove
kasarne na obrobju mest (ce bi bilo potrebnoj. ki bi se lahko po potrebi spremenile
v studentske domove.
Iskanje odgovorov
Zakljucek
Ce bi bila osnovna zamisel sprejeta, bi jo morala sirsa skupina strokovnjakov
temeljito razdelati. Ne glede na to, katero varianto izberemo, menim, da bo potrebno
prej sprejeti novo slovensko ustavo ali pa k ze obstojeci amandma z zeleno varianto.
Za realizacijo bo potrebnih najmanj 12 mesecev (toliko traja sluzenje vojaskega
roka). Ako bi se to izvedlo v krajsem casu, bi si vsi glavni nosilci projekta ter funk-
cionarji zasluzili najvisja vojaska odlikovanja.
Do tedaj pa naj R Siovenija prispeva samo toliko denarja v zvezno blagajno,
kolikor stane njen vojak, ki sluzi vojaski rok. K temu pa naj doda se tista sredstva,
ki se iz Beograda vracajo v slovensko gospodarstvo.
Do resitve vseh teh problemov je potrebno s predsedstvom SFRJ in ZSLO skleniti
dogovor 0:
moratoriju nad vsemi premiki vojaskih enot (premik iz ene republike v drugo
s kompletno opremo in orozjem)
sluzenju drzavljanov Siovenije na obmocju 5. Vojaskega obmocja.
Osebno menim, da je potrebno formirati slovensko vojsko, ce ne zaradi dru-
gega, zaradi zgodovinskega pomena za narod. Stem se bi tudi odnos do vojascine
izboljsal. 0 tem, kaksna bo ta vojska (moc, oborozitev, oprema), bo nedvomno od-
locala slovenska skupscina. 0 obstoju oz. ukinitvi pa naj podobno kot v Svici od-
locajo volivci na referendumu .
v L;ubl;ani, 9.5. 1990
KONCEPT SESTAVIL: ANDREJ LOV51N
Andrej Lovsin, diplomant Vojaske Akademije KoV,
rezervni porocnik, samostojni inspektor milice,
rojen 11.10.1960 v Ribnici,
leta 1979 koncal Vojasko gimnazijo v Ljubljani,
leta 1983 Vojasko akademijo kopenske vojske v Beogradu,
.doleja..1285zaposlen v JLA
od leta 1985 do sedaj zaposlen v RSNZ,
trenutno opravlja dolznost predavatelja strokovnih predmetov v
Kadetski soli za milicnike.
Se sveti predsednik izvrsnega sveta R Slovenije Lojze Petede se je tistega majskega
nedeljskega popoldneva 1990, ko sva se srecala, posteno zamislil, ko je prebral moj
tekst, 0 katerem sva v nadaljevanju sprosceno pogovarjala. Najbri mu je bila zamisel
I
vsec, zavedal se je velikih problemov na tem zelo obcudjivem podrocju. Podrocju, kot
se je tudi kasneje pokazalo, na katerem se bodo lomila kopja. VpraSal me je, ce bi bil
pripravljen prevzeti mesto republiskega sekretarja za obrambo. Seveda clovek mojega
kova, po osnovni izobrazbi oficir, v takem trenutku in ob takSni priloznosti, ponudbe
ne more zavrniti. Ob najinem drugem sreeanju ini je dejal, da bo ta resor najverjetneje
prevzel politikJanez Jansa, ter da naj vzpostavim stik z njim. Janezu Jansi bom najver-
jetneje dodeljen kot pomocnik sekretarja za eno od podroCij. Ravno tako mi je narocil,
da naj se Cimprej dobim in pogovorim z Igorjem Bavcarjem. V naslednjih dneh so se
dogodki odvijali zelo hirro. Najprej sem prisel v stik z Igorjem Bavearjem; srecala sva se
pri njem doma v Mostah. Beseda je tekla 0 slovenski milici in njeni pripravljenosti, stati
za odioCirvami novega izvrsnega sveta, ki je bil tik pred izvolirvijo in razmerah ter gle-
discih takratnih federalnih oblasti. Govorili smo tudi 0 JLA in 0 njenem pogledu na razvoj
dogodkov v Sloveniji. Z Janezom Janso pa sem se srecal, ko je Ze nastopil funkcijo repu-
bliskega sekretarja na ZupanCicevi ul. 3. Obiskal sem ga kot eden prvih, saj je komaj
prevzel resor od Janka Kusarja. Na razgovor sem se odpravil v letni milicniski uniformi
naravnost iz razreda, tako da sva zacela najprej temo 0 pouku obrambe in zaSCite, saj ju
je tudi on Ze predaval. Od teorije pa je hitro preSel na prakso in mi ponudil mesto po-
mocnika republiskega sekretarja za podrocje varnosti. Z mojimi stiki in konceptom je
bil ze seznanjen.
-
Ohranil bi status pooblaScene uradne osebe in bil se naprej na spisku v Republi-
skem sekretariatu za notranje zadeve. Stem smo tudi pravnoformalno resili podrocje
zakonitosti mojega dela. Kot pripadnik SDV sem imel vsa pooblastila v skladu s takratno
zakonodajo. Ze najino prvo srecanje je bilo zelo operativno, a Casovno omejeno, saj je
ravno nekjev tern Casirsepotekala akcija ZSLO in JLA zaplembe orozja slovenski TO. Z
Zupanciceve sem se odpravil na Stefanovo 2, k republiskemu sekretarju za notranje
zadeve. Pred pisarno sem srecal skoraj celotno garnituro nekdanjega kabineta bivsega
sekretarja Tomaza Erda, ki mi je morala dati prednost pri republiskem sekretarju za
notranje zadeve Igorju Bavcarju. Z njihovih obrazov sem razbral, da jim ni prevec
jasno, kaj bo z njimi, se manj pa, kaj pocne inspektor iz Kadetske sole pri republiskem
sekretarju za NZ. Ta me je zelo prijazno sprejel.
Z republiskim sekretarjem zaljudsko obrambo Janezom Janso sta bila Ze nastopu
funkcije zelo dober in neverjetno miselno uigran par. Nosila sta rudi enake kariraste
suknjice, ki so bili takrat moderni, in hodila na kosila v Sestico. Bavear je vedel za
JanSevo zamisel 0 moji vlogi, ki jo je takoj dopolnil tako, da me je logisticno povezal
z enim od vodij SDV; Milanom Kogojem in njegovo ekipo. Ceprav smo imeli ze na
zacetku poti dolocene medsebojne zadrike, je sodelovanje vsaj na nekaterih podrocjih
potekalo korektno. Ta ekipa mi je dala nekaj napotkov in me oborozila s cohom 38
spec. ter napravami za snemanje pogovorov in mi zagotovila menjavanje osebnih avto-
mobilov. V tem obdobju in najbri tudi se malo kasneje me SDV ni obravnavala resno
in morda je bilo tako tudi bolje, vsaj zame. Na novo delavno mesto, ki ga pa pravzaprav
nisem dobro poznal, sem prisel21.junija. Sprejel me je republiski sekretar, ki mi je .ele
....
Iskanje odgovorov
-
na tem sestanku predstavil moje nove delovne naloge. Slo je za prevzem dela in nalog
vodje sektorja 09.
PRILOGA:
- odlocba 0 imenovanju za pomocnika republiskega sekretarja za Ijudsko
obrambo
" odlocba 0 razporedilvi V nacelslvo Uprave sluzbe drzavne varnosti
SKUPSCINA
REPueUKE SLOVeNIJE
IZVRSNI SVET
Na podlagi 15. in 19. elena zakona 0 delavcih v d.1"Zavnih
orqanih list Repub,like Slovenije t st. 15/90) in na
predloq republiskeqa sekretarja Ijudsko obrambo je
Izvrsni svet SkUpscine Repuhlike Slovenije na 6. seji dne
21. junij a 1990
Andrej LOVSIN. samostojni inspektor milice v Republiskem
sekretariatu za notranje zadeve, je z 21. junijern 1990
imenovan za pomocnika republi.skega sekretarja Za Ijlldsko
obrambo.
stevi1ka, 111-02/90-27/6-8
Ljublj.ana. cine 21. junija 1990
(i SOCIAU&TINA REPU8l.IK.\ Sl.0VEN1JA
SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
61001 LJUBWAN.... klDRIEVA 2
TtIGfon (0111) 325361, polltll predaI iI. 840, &12
... ,." 0433-11-C-17814/90
Dalllm: 19/7-1990
Na podlagi 6. elena Zakona 0 delavcih v drzavnih organih (Ur. list RS, st.
15/90) izdajam
o D L 0 C B 0
Andreja, raj. 11/10-1960, pomocnika republiskega sekretarja za
Ij udsko obramho,
z 12/7-1990 razporedim na dela v nacelstvo Uprave sluzbe drzavne varnasti.
Mesecna akontacija osebnega dohodka mu je dolocena na podlagi odlocbe
Izvrsnega sveta Skupscine Republike Slovenije.
OBVESCENI:
Andrej
2. Odsek za rac.-tu
3. Evidenca-tu

Igor Bavcar
PUBLISKI SEKRETAR
Iskanje odgovorov
ORGANIZACIJA IN DELO VARNOSTNE SLUZBE V RSLO IN
TO - VARNOSTNIH ORGANOV RSLO
PRILOGA:
ORGANIZACIJA RSLO L. 1990
.............. '.
REPUBUSKI SEKRETAR
.... '.' ..
oinClka 01
, .....
.. '.
NAMESTNIK REP. SEKRETARJA
oz"aka 02
SVETOVALEC ZA SPLOSNE ZADEVE
oz"aka 03
I SEKTOR ZA VOJASKE ZADEVE - oznoko 04
l-
I SEKTOR ZA OBRAMBNE PRIPRAVE IN OPERATIVNE ZADEVE - oznoko 05
l-
I SEKTOR ZA OBRAMBNO USPOSABUANJE - oznoko 06
l-
I SEKTOR ZA CIVllNO ZASCITO - oznoko 07
l-
I SEKTOR ZA FINANCE IN PIANIRANJE - oznoko 08
I-
ISEKTORZAVARN.QSRNEZADEVE - oznoka 09
l-
I SEKTOR ZA ORGANIZACUO IN INFORMATIKO - oznoko 10
l-
I SEKTOR ZA UPRAVNE ZVEZE - oznoko 11
I-
.
.....
O.p. V zaeetku I. 1991 je prislo do delne reorganizacije RSLO in spremembe oznak. Sektor
za varnostne zadeve je dobil oznako 14.
NALOGE SEKTORJA - 09
- Protiobveseevalna zaSeita RSLO, tako oseb in objektov ter vseh organov v
njegovi vertikalni strukturi (Obcinskih upravni organi za LO),
- varnostno preverjanje prosilcev za zaposlitev kot tudi (po potrebi) preverjanje
ze zaposlenih v strukturah za LO,
- preverjanje nabornikov za elitne enote JLA (vojaSka policija, diverzanti, padalci,
gardisti, vezisti, itd.).
Delo v sektorju opravljajo aktivni oficirji in podoficirji Varnostne sluzbe JLA,
napoteni na delo iz Varnostne sluzbe JLA 14. K. Pri svojem delu sodelujejo s centralo
Varnostne sluzbe JLA na nivoju korpusa in s SDY. Vodja sektorja, po rangu pomocnik
republiskega sekretarja, je za naloge, vezane na RSLO, odgovoren republiskemu
sekretarju za ljudsko obrambo, za strokovne operativne zadeve pa nacelniku Varnostne
sluzbe JLA - a, 14. K.
Republiski sekretar za ljudsko obrambo Janez Jansa mi je opisal situacijo v tern
sektorju ter njegovo specificnost. Po koncu njegove razlage sem se sele zavedel, kam
sem padel. Odgovor na moje vpraSanje (ce misli, da born jaz vse to zmogel), mi je
nakazal z nasmeskom -in odgovorom;-da-bom-to-nalogozagotovo sposobenrealizirati.
V tern casu je sektor 9 vodil podpolkovnik Varnostne sluzbe JLA Ivan Bizjak, za
pomocnike pa je imel nekaj podoficirjev Varnostne sluzbe JLA.Ysi navedeni so bili
zacasno napoteni iz JLA na delo v RSLO, stem da so bili za svoje delo po hierarhiji
odgovorni republiskemusekretarjuza ljudsko obrambo, po strokovnih operativnih
zadevah pa vezani na Varnostno sluzbo JLA. Skupaj sva krenila iz sekretarjeve pisarne
v tretjem nadstropju ZupanCiceve do najvisjih pisarn na nivoju podstresja v petem
nadstropju. Sekretar je stopal hitro in z dolgimi koraki in v trenutku sva se znasla v
prostorih sektorja 09. Predstavil me je podpolkovniku Ivanu Bizjaku ter mu dejal, naj
mi preda vodenje sektorja in prostore. Podpolkovnik Ivan Bizjak ni mogel verjeti, da
si je novi republiski sekretar, ki je bil ze prej trn v oceh JLA, dovolil ga zamenjati in
mu pripeljati mene pred oCi ter zahtevati, da se to izpelje takoj. Tisti dan in se nekaj
naslednjih dni sva bila v pisarni kar oba - jaz in podpolkovnik Ivan Bizjak. Tello bi
rekel, da sva sodelovala. Gledala sva se kot pes in macka. Prislo je do ostrega protesta
JLA pri predsedniku IzvrSnega sveta in do zahteve, da se moja postavitev ter razresitev
podpolkovnika Bizjaka prekliCeta. V tern casu se je zelo zaostrilo vpraSanje naborniskih
evidenc. Del teh evidenc, ki so bile v prostorih sektorja 09, (slo je za varnostne ob-
delave za dolocene vojasko evidencne specialnosti), so uspeli odnesti, dostop do novih
podatkov iz nabornih evidenc pa sem jim zelel onemogoCiti. Obvestil sem republiskega
sekretarja Janeza Janso, da s predajo funkcije in dokumentov ne bo nic ravno tako me
ostali podoficirji Varnostne sluzbe niso priznali za nadrejenega. Skupaj sva prisla do
odloCitve, da jim enostavno prepovemo vstop v ptostore RSLO. Se istega dne-sem na-
pisal seznam in ga dostavil vratarski sluzbi, ki je navodilo striktno izvajala. Sam objekt
Iskanje odgovorov
RSLO in vstop vanj pa je pricela operativno varovati tudi milica. Kolegi iz SDV, ki so
poznali razmere in s katerimi je podpolkovnik Bizjak se nekaj easa ohranjal stik, so
bili preseneeeni in zaeudeni nad tern, kaj se gremo v RSLO. V tistem casu je bilo
taksno ravnanje edino mozno, pomenilp pa je zaeetek spopada na protiobveScevalnem
in obvescevalnem podroeju med RSLO ter njegovo nastajajoeo varnostno sluzbo in
Varnostno sluzbo JLA. Zame je to dogajanje pomenilo zacetek dela v izrednih razmerah
in zavedal sem se, da nikoli ne bo vee tako, kot je bilo.
Oficir Varnostne sluzbe JLA podpolkovnik Ivan Bizjak, Slovenec, doma iz Pri-
morske, si je takrat, trdno prepriean v pravilnost svoje odlocitve, sam izbral pot, po
kateri je hodil se nekaj let. Bil je zvest svojemu preprieanju in tudi med slovensko
vojno ni prestopil v vrste TO. Po njegovem odhodu smo ga poskusali (kolikor je bilo
Ie mozno), operativno spremljati preko naSih pozicij v JLA, informacij s terena in z
VIS. S taksnim operativnim protiobveseevalnim delom smo zeleli prepreCiti odtok
informacij oz. odkriti njegove eventualne informatorje v RSLO. Predpostavljali smo,
da je, izhajajoe iz prakse dela Varnostne sluzbe JLA, podpolkovnik Ivan Bizjak v RSLO
naredil mrclo virov oz. sodelavcev (taksno terminologijo je namree uporabljala Var-
nostna sluzba JLA, uporabljajo pa jo tudi druge varnostno-obveseevalne sluzbe, zato
smo jo prevzeli tudi v Sektorju za varnostne zadeve RSLO), ki mu je poleg uradnega
pristopa do podatkov 0 ljudeh in dogodkih dostavljala informacije. Tega problema
smo se v RSLO lotili preventivno tako, da smo na odgovorna mesta in poloZaje postavili
ljudi, ki smo jim zaupali. Stike z Bizjakom so najverjetneje zaradi njegovih trdih stalise
prekinili tudi kolegi iz SDV oz. VIS. To sklepam po tern, ker za reSevanje njegovih
statusnih zadev VIS ni nikoli intetvenirala. Po umiku JLA je Bizjak veekrat potoval v
Beograd. PoskilSal je vzpostaviti stik z zaposlenimi na RSLO, posebej z nclnejsim spolom,
saj je bil zaradi poklanjanja bonbonier pri nekaterih dobro zapisan, vendar pa so se
zaposleni zavedali resnosti dogodkov.
S postavitvijo novih ljudi, z doloeenimi kadrovskimi prerazporeditvami, vzpo-
stavitvijo kadrovskega preverjanja, ki ga je zacela izvajati Varnostna sluzba RSLO, in
informiranjem zaposlenih po stopnjah 0 varnostni situaciji, smo poskusali prepreCiti
odtekanje zaupnih podatkov iz RSLO. V nas prid pa je bil velik dvig nacionalne zavesti
v zaeetku devetdesetih let. Vse to je pripomoglo k onemogoeanju delovanja sodelavcev
Varnostne sluzbe JLA v sistemu RSLO.
Zal pa se je usoda eez nekaj let zelo kruto poigrala z neeakom podpolkovnika
JLA Ivana Bizjaka, ki je kot vojak slovenske vojske opravljal straiarsko sluzbo. Pri
obhodu je stopil korak ali dva s strazarske steze in naletel na potezno odskoeno mino,
ki jo je pred odhodom iz Slovenije tam nastavila JLA. Vojak je za posledicami eksplozije
umrl na kraju dogodka. Preiskava je pokazala, da je slo za nesreeen splet okolisCin,
nasa sluzba pa je takrat zaznala, da je Ivan Bizjak siril tudi drugacne interpretacije tega
nesreenega dogodka.
Nacelnik varnosrne slul.be 14. K, polkovnik Emin Malkoc, je bil besen in kar ni
mogel verjeti, da se je kaj takega sploh lahko zgodilo in da prakticno nima vec izpostave
v RSLO. Po nakljucju sva se srecala v zacetku septembra 1990 na ribniskem sejmu,
kjer se je sprehajal z oficirjem Varnostne slul.be JLA, kapetanom Sefkecom Suljevicem.
Polkovnik Emin Malkoc, s katerim sva se oseb'no poznala, saj je del Casa slul.boval v
Ribnici in Postojni, nazadnje pa v Ljubljani, od koder je spremljal moj odhod iz JLA
leta 1985. Ob tern sreeanju v blil.ini ribniskega DomaJLAmi je prvic zagrozil, da me
bo skrajsal za glavo. Bil je co majhen mol. po rasci, a visok po cinu, saj je bil polkovnik
v Varnostni slul.bi JLA, redek ein, po narodnosci musliman, skoraj vedoo v civilni oble-
ki in z majhno torbico, vkateri je imel skrito snemalno napravo. Veljal je za velikega
Jugoslovana, komunista, odlicnega operativca in nacelnika Varnostne slul.be 14. K.
Med tistimi stojnicami s suho robo bi dovek se najmanj pricakoval pray njega, pred
katerim je veliko oficirjev trepetalo. Rekel sem mu, da ne jaz in ne on nimava moei, da
bi zaustavila nekatere dogodke. Grol.njo, izreceno iz njegovih USIC, pa sem preslisal. Od
takrat se nisva videla in ne slisala nikoli vec, Ie posredno mi je se enkrat prenesel
grol.njo eden njegovih oficirjev.
Pozneje so mi njegovi najol.ji sodelavci povedali, kako se je jezil name, me prekli-
njal in razlagal, da je vedno mislil, da bo njegov nasprotnik kakSen nemski polkovnik,
.... .. .. .. .. ....
Tako sem ostal sam v pisarni na vrhu Zupanciceve ulice 3. Ostal mi je sarno lep
razgled na Tivoli in malo manj lep pogled na poveljsrvo RSTO, sarno streljaj prot na
Prclihovi ulici, ki je bilo takrat se trdoo v rokah generalpodpolkovnika Ivana Hocevarja.
Zaceiose jezelotoplopoletje ififia vrhllstavbe jebilo pray posteno vroce, easa za
dopust pa malo. Republiski sekretar Janez Jansa je v takratni sekretariat vnesel veliko
delovno vnemo, in jo prenaSal cudi na podrejene. Kolesje drfavnoupravnega aparata,
se je zacelo zaradi novih nalog premikati hitreje. Imeli smo redne kolegije, posvete,.z
vsemi svojimi pomocniki pa je delal tudi individualno. Pri enem od takih srecanj mi
je narocil, naj izdelam zamisel 0 tihem preoblikovanju sekcorja 09 v vojaSko varnostno-
obvescevalno slul.bo.
Iskanje odgovorov
PRILOGA:
- Formiranje vojaske obvescevalne in protiobvescevalne sluzbe - (zamisel)
Datum: Ljubljana, 2.7.1990
ZADEVA:
FORMIRANJE VOJASKE OBVESCEVALNE IN
PROTIOBVESCEVALNE SLUZBE - (ZAMISEL)
SHEMA VARNOSTNEGA SISTEMA RS
NADZO R'
I . .SVEtZA NACIONAlNOVARNoST l 1 SVET ZA VARSTVO
USTAVNE UREDITVE
PRI PREDSEDSTVU RS
I
VARNOSTNI ODBOR
2 KOMI SUA ZA NADZOR
NAD DElOM OS IN KOS
I
OS IN KOS RS
i
RS PRI SKUPSCINI RS
...
KOORDINACUA
I
------,
I
I
OS IN KOS OS IN KOS
CIVllNI SEKTOR VOJASKI SEKTOR
RSNZ RSlO
SE RAZVUE IZ SDV SE RAZVUE V 09
SVET ZA NACIONALNO VARNOST
SESTAVA:
predsednik IS (predsednik sveta)
IS (podpredsednik sveta)
sekretarji za: - notranje zadeve
Ijudsko obrambo
zunanje zadeve
pravosodje in upravo
finance
direktor OS in KOS RSNZ (v vlogi svetovalca, brez pravic odlocanja)
nacelnik vojaske OS in KOS RSLO
OP. : Varnostni odbor in njegovi posamezni ciani se na seje vkljucujejo po
potrebi.
NALOGE:
predstavlja vrhovni organ, odgovoren za varnost in obrambo drzave,
u ".--,-" H.m' ______ n_ ._nna'osnovr6ovesfil sprelema oalC5CiWe 0 delovanju
t
mefoaah--j'n---jzvaja-nju
varnostno-obrambne politike.
I
VARNOSTNI ODBOR
.. . ............. - ..... -.. __ ........ __ ................................. ---_---1
SESTAVA:
direktor OS in KOS RSNZ (predsednik odbora)
nacelnik vojaske OS in KOS RSLO
nacelnik policije RSNZ
nacelnik kriminalisticne policije
nacelnik financne policije (SDK)
direktor kriminoloskega instituta
nacelnik RSTO
NALOGE:
koordinacija med vsemi sluzbami Varnostnega sistema R Siovenije
usklajevanje stalise na osnovi situacijskih obvestil
izdelava varnostne ocene R Siovenije
porocanje Svetu za nacionalno varnost
.

r ...........
;'."
I ..
.
Iskanje odgovor, ov
; .. '.
'.'; .';. . ........
... ;; ; ...; .. /.
I SEKTORzA;vARNOSTNE ZADM 09 .;;.
'. ...... ....;..";- .. :; ..
.. ' ..J.' . ; ............... ; : ';
lERITORIAlNA OBRAMBA V ARMADI RS SE FORMIRAJO:
110S - teritorialno izvidnisko
obvescevalna sluiba - OS IN KOS V ENOTAH
- ENOTE VOJASKE POLICUE
- IZVIDNISKE ENOTE
.. ' ' ..... ..
VOJASKA OS IN KOS .
(vrazvoju)
SEKTORZA
VARNOSTNEZADEVE 09
'.
.
ANALITICNI ODDElEK 09/1
OBVESCEVAlNI ODDElEK 09/2
........
KONIRAOBVESCEVAlNI ODDElEK 09/3
lEHNICNI ODDElEK 09/4
sektor 09 predstavlja vrhovno vojasko obvescevalno telo vojaske OS, KOS
in varnostne sluzbe (VP), oborozenih sil (SA in TO),
v 09 se stekajo podatki iz SA, TO, OUO za LO,
podatke dobiva sekretar, vlada, predsedstvo in Svet za varstvo ustavne ureditve
sektor 09 ima koordinativno, strokov'no in nadzorno vlogo.
ANALITICNI ODDELEK 09/1
OPIS DEL:
obdelava dostavljenih podatkov, pomembnih za varnost drzave v obvesce-
valnem, protiobvescevalnem, varnostnem ali obrambnem smislu,
izdelava varnostne ocene,
pregled po drzavah,
planiranje,
obvescevalne raziskave.
SESTAVA:
1/6DJA:i:
REFERENTI:
2.
3.
4.
5.
OBVESCEVALNI ODDELEK 09/2
OPIS DEL: - zbiranje podatkov 0 tUjih armadah
1. vojaski potencial
2. vojaska doktrina in strategija
3. organizacijska struktura armad
4. lokacija enot in premiki enot
5. podatki 0 poveljniskem kadru
6. podatki 0 usposabljanju, vojaskem solstvu
7. bojna pripravljenost
8. oborozitev in oprema
9. vojaske industrijske kapacitete
10. topografskost
11. in ostali interesantni podatki s podrocja industrije in znanosti
SESTAVA:
VODJA:
l.
REFERENTI:
2.
3.
4.
OBVESCEVALNI CENTRI IN PODCENTRI
Iskanje odgovorov
v prespektivi se razvijajo v vecjih krajih: Maribor, Koper, Novo mesto,
Kranj, Celje in Murska Sobota
profesionalni in neprofesionalni kader
Ob formiranju SA se form ira oddelek za obvescevalno-izvidniske naloge, ki
deluje v sklopu enot na podrocju usposabljanja izvidniskih enol.
KONTRAOBVESCEVALNI ODDELEK 09/3
OPIS DEL:
Skrbi za zascito v smislu odtekanja podatkov iz enot in ustanov (RSLO,
OUOLO ..... ).
Nadzoruje usluzbence, oficirje, vojake ....
Opravlja preverke.
Nadzoruje tujce, DKP, vojaske predstavnike ....
SESTAVA:
VODJA:
l.
REFERENTI:
3.
4.
5.
TEHNICNI ODDELEK 09/4
OPIS DEL: - Skrbi za nabavo in preizkus tehnicne opreme - tehnicne
09/4 a
09/4 b
SESTAYA:
YODJA:
1.
izbol j save... '
- Zagotavlja tehnicno podporo.
- Skrbi za izdelavo sifre oz. aparatov.
- Dela na podrocju desifriranja.
REFERENTI:
2.
3.
4.
ZACASNO LAHKO PREYZAMETA YLOGO SEKTOR lOin 11.
Datum: 27.8.1990
ZADEVA:
AKCIJA "NABOR - VARNOSTNI UKREPI" - PREDLOG
Y mesecu septembru 1990 se bo R Siovenija znasla pod velikimi pritiski
zveznih oblasti. Predpostavljam, da bodo ti pritiski predvsem medijske narave,
kljub temu pa vseeno teoreticno obstaja moznost posega zveznih oblasti, ceprav je
ta moznost trenutno procentualno izredno majhna. Dobrsnemu delu Jugoslavije je
ze jasno, da se s silo nastalih problemov ne da resevati. Postavlja se vprasanje, ali
se tega dejstva zaveda tudi "vojaski vrh" in ali ne precenjuje svojih sposobnosti. Y
tem skrajnem primeru se lahko zgodi, da Zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo
oz. Generalstab JLA z vednostjo ali brez vednosti zveznega Predsedstva poskusa
na tak ali drugacen nacin uporabiti argument moci. Zato yam dajem v razmislek
dye predpostavki in osnutek ukrepov, ki izhajajo iz predpostavk.
Iskanje odgovorov
Varianta A):
Takticna predpostavka "September I.":
Zvezni organi - Zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo izbere taktiko
psiholoskega pritiska:
izjave v medijih, podkrepljene z zvezno zakonodajo
izrabljanje moznega vojaskega konflikta na Srednjem vzhodu
izrabljanje zaostrenih politicnih razmer v Kninski krajini in na Kosovu
posiljanje inspekcij Zveznega sekretariata za Ijudsko obrambo v Republiski
sekretariat za Ijudsko obrambo, v obcine in delovne organizacije (ugoto-
vitve 0 slabem stanju; zahteve po zamenjavi vodilnih Ijudi...)
vojaske vaje, vpoklici rezervistov, preleti avionov
iskanje sibkih tock pri vodilnih delavcih v RSLO ("razmisljanje polk.
Malkoca")
onemogocanje vodilnih funkcionarjev (obrekovanje po casopisnih, predvsem
v armadnem tisku, groznje z zacetkom pregona za kaznivo dejanje,
neizvajanje zakona 0 vojaski obveznosti; v skrajnem primeru fizicno
onemogocanje - prometne nesrece ipd.)
Ukrep I :
1. Republiski sekretariat za Ijudsko obrambo
Na vhod se od 3. septembra 1990 pa do preklica v delovnem casu razpo-
redi pooblascena uradna oseba Republiskega sekretariata za notranje za-
deve v civilu, ki ima naslednje naloge:
pri identifikaciji oseb sodeluje z vratarjem,
zaustavlja vse sumljive osebe, jih odvraca oz. se 0 njihovem vstopu posvetuje
s pomocnikom Lovsinom,
posebej je pozoren na prtljago,
ob prihodu aktivnih vojaskih oseb se 0 njihovem vstopu posvetuje s pomo-
cnikom Lovsinom. .
2. Republiski sekretar
PriJ>reYCl!'lJ_rlgclelo in z del a sekretar izkljucno uporablja sluzbeno vozilo
s soferjem,
voznik sekretarja opravi krajse urjenje (plan urjenja in izvedbo pripravita
Lovsin in Predanic (RSNZ-SDY)
vozilo sekretarja Renault 21 se preko noci hrani v garazi RSNZ na Trdinovi
ulici.
Nad objektom, v katerem prebiva sekretar, izvaja operativni nadzor PM
Grosuplje - pod nevi po potrebi, ponoCi pa najmanj dvakrat.
Za ostale delavce se varnostni ukrepi izvajajo po potrebi.
Varianta b):
Takticna predpostavka "September 11.":
Zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo p'oskusa na vsak nacin izvajati zvezno
zakonodajo in izpeljati nabor. S posegom vojaskih varnostnih organov se odloci
za zamenjavo kljucnih Ijudi v Republiskem sekretariatu za Ijudsko obrambo, saj
meni, da tukaj nosilci ideje v lastni republiki sluzenja vojaskega roka (razmisljanje
polk. Malkoca). Vojaski varnostni organi dobijo nalogo zavzeti RSLO, zapreti vodilne
funkcionarje in izpeljati nabor. Dogodki se tako zapletejo, da zvezno Predsedstvo
proglasi izredne razmere, ki po jih SkupsCina R Siovenije ne potrdi.
Ukrep I:
1. Na osnovi te predpostavke se izdela naert ukrepov za celotno Republiko
Siovenijo.
Poseben poudarek je na nadzoru enot vojaske policije, diverzantov in tankistov.
Razdela se tudi nacrt onemogoeenja in blokiranja teh enot. .
2. Republiski sekretariat za Ijudsko obrambo
iiVede[Osevslukrepi ;krTznajajoizvarianle(o);sferiiao saY RSLO-j u
namesti v pripravljenost oddelek zaseitne enote milice RSNZ,
pripravi se zapora Zupancieeve uliee.
1. Republiski sekretar
v terenskem vozilu z obveznim spremstvom milieniske
patrole,
stalno varovanje objekta, v katerem stanuje,
za ostale delavce se izvajajo varnostni ukrepi po potrebi.
Med Republiskim sekretariatom za Ijudsko obrambo in Republiskim sekretari-
atom za notranje zadeve se vzpostavi koordinacija, ki omenjene ukrepe preuci ter
preide na izvajanje nalog.
Nedvomno pa je bila ena glavnih nalog Sektorja za varnostne zadeve zbrati cim
vee podatkov 0 ]LA. Da sem se sploh lahko lotil takSne naloge, sem lahko na nek
nacin hvale:ten ]LA, saj me je izSolala. Moja solska pot me je iz Vojaske gimnazije v
Ljubljani vodila na VojaSko akademijo kopenske vojske v Beogradu, pehorno smer
sem specializiral v Sarajevu. Po diplomi 1983 sem zavrnil sluzbovanje v Nisu, od tam
so me nameravali poslati v Pristinski korpus. Vztrajal sem za sluzbovanje v Sioveniji,
ces da so nam tako obljubili Ze pred odhodom na VojaSko akademijo. No, Cisto tako
Ze ni bilo, pa vendar so ugodili mojemu vztrajanju. Nastopil sem slutbo kot poveljnik
alpsko-izvidniskega voda v Bohinjski Beli. Samostojni alpsko-izvidniski vod je bil za
I
1
mladega podporocnika najbrt res idealno delovno mesto, poveljnik voda je bil v rangu
poveljnika cete. V sestavi voda, ki je lahko deloval popolnoma avtonomno, sem imel
tri oddelke vojakov s slovenskimi desetarji - poveljniki oddelkov. Vsak oddelek je imel
za prevoz terensko vozilo. Koncal sem se dodatno usposabljanje izvidnistva in alpi-
nizma, kar mi je bilo takrat v posebno veselje. Z vodom sem sodeloval v raznih de-
monstraeijskih prikazih na steni v Bohinjski Beli in ostalih vajah. Kot poveljnik voda
sem bil podrejen poveljniku planinskega bataljona majorju Miodragu Vukasovicu,
n::ajor}u ': tistih l'asih bil p.laninski batalI()n podrejen
plamnski bngadl v KranJu, ki J1 Je povelJeval polkovmk Spiro Nikovic. Ze po ptvem
letu sluzbovanja me je cedalje bolj privlacilo delo v takratni slovenski milici. Z vodjem
Centra za usposabljanje PEM in VEM ]asnica, nacelnikom Andrejem Sturmom, sem
navezal prijateljski stik. Veliko mi je pomagal, da sem sploh lahko na relativno miren
naCin odsel iz ]LA. Po letu dni nasprotovanj me je]LA leta 1985 demobilizirala. lz
]LA sem odsel degradiran in z najvisjimi moznimi partijskimi opomini. Ze naslednji
dan me je na RSNZ sprejel eden od vodilnih, nacelnik Tomaz Cas. Zacel sem se
usposabljati za pooblasceno uradno osebo na Soli za milicnike na Kotnikovi. Pozneje
pa sem spoznaval delo milicnika v razlicnih vlogah na Postaji milice Siska pri koman-
dirju Emeriku Peterki. Delo Inspektorata miliee pa pri nacelniku Pavletu Celiku in
njegovih inspektorjih. Po koncu tega usposabljanja sem nastopil delo predavatelja
strokovnih predmetov v Kadetski soli za milil'nike, z nazivom inspektor ptvega razreda.
Takratno skupino inspektorjev je vodil samostojni inspektor Brane Zlobko, soli pa je
naceloval ravnatelj, visji inspektor prvega razreda, Andrej Anzic. Po njegovem odhodu
z mesta ravnatelja pa je postal moj predstojnik, novi ravnatelj kadetske sole, visji in-
spektor Bojan Potocnik. Z obema svojima predpostavljenima sem navezal dobre odno-
se, ravno tako s takratnim direktorjem IC ONZ Nikom Sebartom.
Vsa dotakratna ptofesionalna pot me je pripeljala do veliko poznanstev, moj
prestop v milieo pa mi je v marsicem rmiril obzorje. Proti koneu predavateljske kariere
sem se poleg vojaSkih predmetov lotil tudi predavanja predmeta Varnostni sistem. Tukaj
sem poskusal povezati na novo pridobljena polieijska znanja s svojimi predhodnimi
vojaSkimi. Prebral oz. videl pa sem najbrt ravno pray knjig in filmov, da je vse to za-
dostovalo za vzpostavitev samostojnega slovenskega obrambnega varnostno-obve-
sCevalnega sistema. Zato sem se naloge lotil samozavestno, z veliko mero delovne vneme
in optimizma. Poleg vsega tega pa sem verjel v zmago, ceprav je se nikjer ni bilo. Vse
______J()semposklls_aLpgnasatina sodelavee pa tudi na tiste z nasprotne strani, ki so zaceli
z nami sodelovati. Naredil sem seznam vseh oficirjev in podofieirjev, ki sem jih poznal.
za vsakega po dolocenih kriterijih izdelal oeeno moznosti za sodelovanje z
naml. Pn tern sem zasledoval eilj pokritosti vseh poveljstev in pomembnih enot, s
posebnim poudarkom na nasprotni Varnostni sluzbi. ]LA.
Pri svojem delu, ceprav je slo zares in za dye strani, nisem bil sovraino razpolozen
do nikogar. Tudi ne do tistih, ki so zaradi kakrsnega koli razloga odklonili sodelovanje.
Na spopad, ki je tekel na varnostno-obveSCevalnem podrocju od mojega prihoda naprej,
sem gledal popolnoma profesionalno. Zavedal sem se, da custva ne smejo prevladati
in da bo siroko zastavljeno delo slej ko prej prineslo rezultate. Edina metoda dela, ki
smo jo te od vsega zacetka uporabljali, je bila metoda operativnega razgovora, ki smo
ga vcasih, vendar ne vedno, posneli na miniaturno snemalno napravo. To metodo smo
nadgrajevali z zbiranjem dokumentov. Svoje sodelavce smo v dolocenih oblikah se-
znanjali s slovensko politicno realnostjo in usmerjali njihovo zbiranje podatkov. Sreeanja
smo pazljivo pripravljali vec dni zapored, s ciljem, da se dogovorimo za pravi cas in
kraj srecanja, ob upostevanju relativno visoke stopnje varnosti, anonimnosti in po
potrebi motnosti umika.
Na osnovi zbranih informacij, ki smo jih takoj po srecanjih dokumentirali v
pisni obliki, smo zaceli z izdelavo poroCi!' Ceprav smo obcasno uporabljali snemalno
tehniko, predvsem iz varnostnih razlogov, ta oblika dela ni prerasla v prakso. Vedno je
obstajala bojazen, da nas bodo pri vohunstvu (pravno gledano bi lahko slo za rusenje
ustavnega reda SFRJ) dobili oz. prestregli pri vraeanju v baw. Ce bi se to zgodilo, bi nas
Varnostna slutba JLA pri prici aretirala in najverjetneje odpeljala v Zagreb, ce ne celo
v Beograd, od.koder bi se tetko vrnili. Bolj kot zase in svoje sodelavce, sem se bal za
nase sodelavce iz vrst JLA. Bili smo odgovorni tako za njih kot za njihove drutine. Z
vsemi pooblastili, ki sem jih imel, sem jim jamcil, da bo, ce se kaj zgodi, posledice
prevzela nastajajocasloverrska-drtava:-Ravrro-takoie-obstajalo-pravilo,da-si-na-samem
srecanju ni nihce nicesar zapisoval. Se najvecja bojazen je obojestransko obstajala pri. ,
predaji posarneznih zaupnih dokumentov 0 JLA. Pray pri dokumentih strogozaupne'-
narave je obstajala najvecja nevarnost, da se odkrije naS sodelavec v vrstah JLA. Ko se
je zgodba koncala, sem se posteno oddahni!. Lahko se mi je oCitalo, da bi veliko stvari
lahko naredil oz. izpeljal bolje ali pa jih sploh ne bi izpeljal, toda nobeden mi ni mogel
oCitati, da je kdo zaradi mojih oz. naSih napak izgubil glavo.
Vse pisne aktivnosti so se opravljale v prostorih Sektorja za varnostne zadeve v
petem nadstropju ZupanCiceve 3. Prostori so bili zavarovani z alarmom, vsa doku-
mentacija pa je bila v manjsi telezni blagajni, ki smo jo po uporabi shranjevali v vecjo
blagajno v moji pisarni. Pred prostori pa smo ob vseh zaostritvah imeli stratarja iz
sestava zaSCitne brigade TO. V blagajni je bil tudi seznarn pokritosti enot s sodelavci.
Porocila so se na zacetku izdelovala v dveh primerkih, za arhiv in za republiskega
sekretarja za Ijudsko obrambo. Pozneje, med letom 1991, pa se je odrocje upora-
bnikov razSiriio na Predsedstvo, SkupsCino, Izvrsni svet, RSNZ in RSTO.
Za sodelavce v vrstah JLA smo te od vsega zacetka uvedli kodna imena, vendar
pa teh imen v porocilih nismo navajali. Pri delu smo posamezne pridobljene podatke
po potrebi veckrat preverili oz. verjetnostno ocenili. Istovetnost podatkov smo iz raz-
licnih nivojev, od koder je podatek izhajal, primerjali z drugimi podatki, vse s ciljem,
da bi dobili objektivno sliko 0 posarneznih nacrtih, dogodkih ali pojavih. Pri poroeanju
smo sledili objektivnosti, na osnovi podatkov pa smo poskusali tudi s predvidevanjem
verjetnosti opredeliti potek bodoCih dogodkov. Pomembne pridobljene dokumente
Iskanje odgovorov
pa smo predstavili v avtentieni obliki. Vse tako pridobljene informacije, porocila,
analize in avtenticni dokumenti so pomagali slovenskemu politicnemu vodstvu, ki je
vodilo proces osarnosvojitve, da je imelo pred sabo realno sliko 0 dogodkih, stanju in
namerah JLA oz. zveznih oblasti. Vsa ta dokumentacija je danes ohranjena v arhivih
naslednic Sektorja za varnostne zadeve in predstavlja eno od dejavnosti v okviru
formiranja novo nastajajoce slovenske drtave.
RSTO je v poletnih mesecih 1990 postajal za razliko od ostalih stabov in enot
TO vse manj slovenski. K sreCi to ni veljalo pray za vse zaposlene. Poveljnik RSTO
generalpolkovnik Ivan Hocevar in nacelnik staba generalmajor Drago Otbolt sta slepo
sledila navodilom iz GS JLA, ZSLO in Predsedstva SFRJ. S slovenskimi oblastmi sta
pretrgala skoraj vse stike. Ob zahtevani predaji orotja TO v hrambo JLA sta pokazala
svojo pravo sliko nepopustljivosti in popolne poslusnosti. S takim ravnanjem sta za-
pecatila svojo usodo.
Varnostna slutba JLA je bili organizirana tudi v takratnem RSTO. Sio je za Var-
nostno slutbo, ki je bila organizirana v stabih in enotah TO. Rezervni oficirji, ki so
bili v rednem delovnem razmerju v stabih, so bili za stabno varnostne naloge vezani
na poveljnike stabov in enot, za strokovne protiobvescevalne naloge pa na predposta-
vljenega po svoji liniji vodenja in poveljevanja v strukturi Varnostne slutbe JLA, se
pravi, na nacelnika za to podrocje v RSTO. V RSTO je vatnostno slutbo vodil pol-
kovnik Bosko Mutic, aktivni oficir in pripadnik Varnostne slutbe JLA. V PSTO pa so
'Ii bili zaposleni rezervni oficirji. Osnovna dejavnost je temeljila na protiobvescevalnem
in varnostnem delu v poveljstvih, enotah in zavodih TO, v stabih enot in enotah pa so
bili v okviru formacije vkljueeni rezervni oficirji in podoficirji. Vrh slutbe je bil po
vertikali vezan na centralo Varnostne slutbe JLA pri poveljstvu 9.ARMADE, po
reorganizaciji pa na Varnostno slutbo JLA - 14. K. Ravno tako je veljala horizontalna
vezanost na poveljnika RSTO glede vseh stabno varnostnih nalogah. Za pripadnike
Varnostne slutbe se je v praksi uporabljal naziv varnostni organi. V RSTO je po po-
dobnem naCinu delovala tudi obvescevalna slutba - obveScevalni organi-, ki je bila v
segmentu, organiziranem v TIOS - Teritorialno izvidnisko-obveScevalna slutba- veliko
vecji segment, vendar usmerjen za delovanje v neposrednih vojnih razmerah in vojni.
Se pravi, v primeru mobilizacije TO R Siovenije. Redna dejavnost te slutbe pa je bila
v RSTO vkljucena v stabno dele in ne v operativno dejavnost.
V oktobru 1990 je predsedstvo R Siovenije izdalo Odlok 0 prenosu dolocenih
zadev vodenja v Teritorialni obrambi RSLO na republiskega sektetarja za Ijudsko
obrambo ter Odlok 0 razresitvi poveljnika TO R Siovenije generalpodpolkovnika Ivana
Hocevarja in nacelnika RSTO generalmajorja Draga Otbolta. Ta dva odloka sta zelo
pospesila nadaljnji tok dogodkov. Pri izdeiavi delovnega osnutka predlogov je bil
vkljucen tudi Sektor za varnostne zadeve RSLO. .
PRILOGA:
Delovni osnulek obeh ocIlokov
Delovni osnutek: 26.9.1990
Na podlagi tretjega odstavka 2. elena ustavnega zakona za izvedbo amand
majev XCVI in XCVII k Ustavi R Siovenije in 25. clena Poslovnika 0 delu predsed.
nika R Siovenije (Ur. list SRSLO, st. 12/80) je Predsedstvo R Siovenije 1990 sprejelo
ODLOK
o prenosu doloeenih zadev voclenja v Teritorialni obrambi R Siovenije na
republiskega sekretarja za Ijudsko obrambo
1. elen
Na republiskega sekretarja za Ijudsko obrambo se prenesejo naslednje zadeve
vodenja v Teritorialni obrambi R Siovenije:
1. doloea vojno in mirnodobno formacijo stalnega sestava;
2. skrbi za uresnieevanje obrambno razvojnega naerta Teritorialne obrambe
R Siovenije,-dolocaletnenaerte-opremijanja-in-usposabljanjeterusmerja
njihovo uresnieevanje;
3. organizira in usklajuje izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe za potrebe
teritorialne obrambe;
4. skrbi za popolnitev teritorialne obrambe ter vodi kadrovske zadeve
teritorialneobrambe razen imenovanja poveljnikov teritorialne obrambe
pokrajin in zdruzenih taktienih enot, ki jih imenuje Predsedstvo R Siovenije
na predlog poveljnika Teritorialne obrambe R Siovenije;
5. usmerja organizacijo in izvajanje usposabljanja pripadnikov, enot in stabov
teritorialne obrambe;
6. organizira in ureja opravljanje varnostnih zadev v teritorialni obrambi preko
varnostnega organa Republiskega sekretariata za Ijudsko obrambo;
7. organizira in skrbi za spremljanje in ocenjevanje bojne pripravljenosti teri
torialne obrambe preko Republiskega inspektorata za Ijudsko obrambo.
Zadeve iz prejsnjega odstavka Republiski sekretariat za Ijudsko obrambo ure-
snieuje v skladu z globalnim nacrtom razvoja, organizacije, oborozevanja in opre-
mljanja Teritorialne obrambe R Siovenije.
Za uresnicevanje zadev iz prvega odstavka tega elena republiski sekretar za
Ijudsko obrambo sprejema navodila ter druge akte in ukrepe ter nadzoruje njihovo
uresnieevanje.
Iskanje odgovorov
1. elen
Republiski sekretar za Ijudsko obrambo je za uresnicitev zadev vodenja v Te-
ritorialni obrambi R Siovenije, doloeenih stem odlokom, neposredno odgovoren
predsedniku R Siovenije.
2. elen
Ta odlok zaene veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem listu R Siovenije.
Stevilka:
Datum:
Delovni osnutek: 26.9.1990
Milan Kuean
PREDSEDNIK R SLOVENUE
Na podlagi prvega odstavka 301. elena Ustave R Siovenije in prvega odstavka
2. elena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandamjev XCVI in XCVII k
Ustavi R Siovenije na podrocju Ijudske obrambe ter 25. elena poslovnika 0 delu
Predsedstva R Siovenije (Ur. List SRSLO, st. 12/80) je Predsedstvo R Siovenije 1990
sprejelo
ODLOK
1. clen
Razresita se poveljnik Teritorialne obrambe R Siovenije, generalpodpolkovnik
Ivan Hocevar in nacelnik Republiskega staba za teritorialno obrambo, general major
Drago Ozbolt.
2. clen
Za vrsilca dolznosti nacelnika Republiskega staba za teritorialno obrambo se
imenuje
Varianta: Za poveljnika Teritorialne obrambe R Siovenije se imenuje
3. clen
naeelnika Republiskega Slaba za teritorialno obrambo iz
prejsnjega clena do imenovanja poveljnika Teritorialne obrambe R Siovenije
temeljne zadeve vodenja in poveljevanja v Teritorialni obrambi R Siovenije uresnieuje
po usmeritvah in odloCitvah zadev vodenja v Teritorialni obrambi R Siovenije na
republiskega sekretarja za Ijudsko obrambo.
Varianta: Poveljnik Teritorialne obrambe R Siovenije uresnieuje temeljne zadeve
vodenja in poveljevanja v Teritorialni obrambi R Siovenije po usmeritvah in odloCitvah
Predsedstva R Siovenije ter v skladu z odlokom 0 prenosu dolocenih zadev vodenja
v Teritorialni obrambi R Siovenije na republiskega sekretarja za Ijudsko obrambo.
4. clen
Ta odlok zaene veljati z dnem sprejema in'se objavi v Uradnem listu R Siovenije.
Stevilka:
Datum:
Milan Kucan
PREDSEDNIK R SLOVENUE
Pri operativnem delu sektorja sem si zastavil za cilj pridobiti osnovne vojaSke po-
datke 0 nasprotniku:
organizacijska struktura
razpored enot in njihova vojaSka moe v Ototju in tehniki
- operativni nacrti, dokumenti in informai::ije
- bojna morala
- vse vrste informacij 0 delu Varnostne slutbe JLA.
......... VSektorju=varnosme.zadeve-sme-peleg-te-emenjenega-dokumentiranjauvedli
tudi delovno karto s prikazom strateSke razporeditve organizacijske strukture, poveljstev
in o t JLA. Posamezni podatki so se med seboj dopolnjevali ter s postopnim zbiranjem
dajali odgovore na zastavljena vprasanja oz. zastavljene cilje.
Iskanje odgovorov
PRILOGA:
Pregled vojaskih past
PREGLED VOJASKIH POST, POVEUSTVA YO. VPO. KORPUSOV
IN POVEUSTVA OBRAMBE MESTA
01 . Poveljstvo 1. YO .................................................. 2082 Beograd
02. Poveljstvo 3. YO .................................................. 3755 Skopje
03. Poveljstvo 5. YO .................................................. 5027 Zagreb
04. Poveljstvo YPO .................................................... 5437 Split
05. Poveljstvo YL in PLO ............................................. 8115 Zemun
06. Poveljstvo 2. korpusa ............................................ 2939 Titograd
07. Poveljstvo 4. korpusa ............................................ 8240 Sarajevo
08. Poveljstvo 5. korpusa ............................................ 4022 Banja Luka
09. Poveljstvo 9. korpusa ............................................ 7280 Knin
10. Poveljstvo 12. korpusa .......................................... 5003 Novi Sad
11. Poveljstvo 13. korpusa .......................................... 9422 Rijeka
12. Poveljstvo 14. korpusa .......................................... 3553 Ljubljana
13. Poveljstvo 17. korpusa .......................................... 441 0 Tuzla
14. Poveljstvo 21. korpusa .......................................... 1410 Nis
15. Poveljs\vo 24. korpusa .......................................... 521 0 Kragujevac
16. Poveljstvo 31 . korpusa .......................................... 8638 Maribor
17. Poveljstvo 32. korpusa .......................................... 5044 Yaratdin
18. Poveljstvo 37. korpusa .......................................... 2739 Titovo Utice
19. Poveljstvo 41 . korpusa .......................................... 9019 Bitolj
20. Poveljstvo 42. korpusa .......................................... 7858 Kumanovo
21. Poveljstvo 52. korpusa .......................................... 7357 Pristina
22. Poveljstvo obrambe mesta Beograda ...................... 5055 Beograd
23. Poveljstvo 1. korpusa YL in PLO ............................. 9513 Beograd
24. Poveljstvo 3. korpusa YL in PLO ............................. 7833 Nis
25. Poveljstvo 5. korpusa YL in PLO ............................. 5551 Zagreb
26. Poveljstvo flote ..................................................... 2173 Split
PRE G LE D
ENOl IN USlANOV JLA NA OBMOCJU SLOVENIJA
NA DAN 31.12.1990
stratnica Medvodje
straznica
stratnica Zirovnica
stratnica Javorniski Rovt
strainica Golica
stratnica Belca
stratnica Korensko sedlo
straznica Ratece
l. Poveljstvo korpusa . Ljubljana Metelkova stratnica Slatina
nastanitvena ceta
izvidniska ceta
1l. 62. obmejni bataljon Tolmin
ceta ABKO Roska
poveljstvo
vod za elektronsko Postojna Zgornja
zaledni vod
izvidovanje
intervencijski vod
oddelek za prikazovanje Ljubljana Metelkova
oddelek za zveze
situacije v zracnem prostoru
1. obmejna ceta (po stratnicah)
vojasko sodisce
2. obmejna ceta (po stratnicah)
vojasko totilstvo
3. obmejna (ucna) ceta Tolmin
vojaskiorkester
stratnica Britof
protiobvescevalna skupina Metelkova
stratnica Kambresko
strainica Vogrinki
2. 2B9. bataljon voj. policije Ljubljana Sentvid stratnica livske Ravne
3. 14. bataljon za zveze Ljubljana Topniska
stratnica Livek
stratnica Staro Selo
4. 14. dopolnilni bataljon Skofja Loka
stratnica Breginj
stratnica Uceja
5. 14. sanitetni bataljon Ljubljana Roska
stratnica Log pod Mangartom
6. 14. avtotransportni bataljon Ljubljana Polje
12. 63. abmejni bataljon Nova Gorica Ajsevica
poveljstvo
7. 314. topovski PO divizion Postojna Kazarje zaledni vod
8. 168. posadkovna baterija Bohinjska Bela
intervencijski vod
oddelek za zveze
9. 45. pontonirska ceta Ljubljana Vitmarje
1 . obmejna ceta stratnicah)
2. obmejna ceta stratnicah)
10. 61. obmejni bataljon Radovljica
ceta Vipava
poveljstvo
stratnica Vrhovlje
zaledni vod
stratnica Neblo
intervencijski vod
stratnica Medana
oddelek za zveze
stratnica Vipolte
1. obmejna ceta (po stratnicah)
stratnica Hum
2. obmejna ceta (po stratnicah)
straznica Sabotin
3. obmejna (ucna) ceta Boh. Bela
stratnica Solkan
stratnica Jezersko
strainica Rotna Dolina
Iskanje odgovorov
straznica Vrtojba - inzenirski botaljon AjdovsCina Pale
straznica Miren - zaledni bataljon Postojna Zgornja
straznica
Stanta
15. 253. motorizirana brigada AjdovSCina "5. Kosovel"
13. 64. obmejni bataljon Sezana poveljstvo brigade Ajdovscina "S. Kosovel"
poveljstvo
namestitveni vod
zeleni vod
ceta za zveze
intervencijski vod vod ABKO
oddelek za zveze izvidniSka ceta
1. obmejna ceta (po straznicah) ceta VP
2. obmejna ceta (po straznicah)
Lokvica
2 mot. bataljona Vipava severna I juzna
3. obmejna (ucna) ceta Vipava 1 tank. bataljon Vipava Mlake - garaza
straznica
Nova vas meso PO divizion AjdovSCina liS. Kosovel"
straznica KlariCi hb divizion 105 mm Vipava severna
straznica
Garjansko 11 divizion PLO Ajdovscina liS. Kosovel"
straznica
Blok Gorjansko inzenirski bataljon Vipava severna
straznica
Veliki Dol zaledni bataljon Vipava severna
straznica
. straznica
16. 345. planinska brigada Kranj Kranj
straznica lipica
namestitveni vod Kranj Kranj
straznica Vrhpolje
izvidniska ceta
straznica
Krvavi Potok
ceta za zveze
straznica Beka
ceta VP
straznica
Kastelec vod ABKO
, -sfrtii'nrcci Osp
hb divizion 105 mm
straznica Plavje
meso PO divizion
strainica
Bozici zaledni bataljon
straznica Skofije inz. bataljon (-1)
strainica
Hrvatini 1 . pI. bataljon Tolmin Tolmin
l./inz.b
228. motorizirana birigada Postojna
14. 1 veteri n. vod
poveljstvo
Postojna Zgornja
2. pI. bataljon Boh. Bela Boh. Bela
namestitveni vod 3. pI. bataljon Skofja Loka Sk. Loka
ceta za zveze 4. pI. bataljon Kranj Kranj
vod ABKO 5. pI. bataljon Kranj Kranj
izvidniska ceta
ceta VP
17. 14. motorizirana brig ada Ljubljana Sentvid
1. mot. bataljon Vipava Severna poveljstvo
2. mot. bataljon Postojna Zgornja namestitveni vod
3. mot. bataljon Postojna Zgornja ceta za zveze
2. tank. bataljona Pivka Hrastje izvidniska ceta
hb divizion 105 mm Postojna Zgornja vod ABKO
PO divizion Pivka Hrastje 4 motarizirani bataljoni
11 divizion PLO Pivka Hrastje meso PO divizion
hb divizion
- poveljniska baterija
lahko top. divizion PLO
- 2 hb diviziona 155 mm
inzenirski bataljon
- 1 top. diviziona 155 mm
zaledni bataljon
- zaledna baterija
18. 30. partizanska divizija Vrhnika I. Cankar 28. 14. mesani PO polk Postojna V.Otok
- poveljstvo Vrhnika I. Cankar - poveljstvo
- namestitveni vod
- poveljniska baterija
vod za zveze
2 mesana PO diviziona
so n itetn i vod
motorizirana ceta
izvidniski vod
- inzenirska ceta
avtomobilski vod
- zaledna baterija
minometni divizion 120 mm
29. 635. lahki top. polk PLO
tovorna ceta
Ljubljana Sentvid
poveljstvo
19. 20. partizanska brig ada Vrhnika I. Cankar
poveljniska baterija
poveljnistvo Vrhnika I. Cankar
2 1 t bateriji 20/3 mm
namestitveni vod
4 1 t baterije 30/2 mm
.vodza_zveze ....
1 uena raketna bat. S-2M
izvidniski vod
zaledna baterija
pionirski vod
30. 14. inzenirkski polk Skofja Loka Sk. Loka
lIr vod PLO
3 partizanski bataljoni
- poveljstvo
ceta minometov 120 mm
- namestitveni vod
bc:iterijc:illVlR128-mm
vod za ZVeze
- zaledna ceta
izvidniski vod
2 pionirska bataljona
20. 13. partizanska brigada Rakek Rakek
2 cestno - mostovna bataljona
ceta za utrjevanje
2l. 19. partizanska brig ada Ajdovseina S. Kosovel ceta za maskiranje
22. 15. partizanska divizija Novo mesto Brsljin
- za led no ceta
(sestava enot kot pri 30. partd) 31. Poligon Pivka Pivka Hrastje
23. 5. partizanska brigada Ljubljana Rosko
strelisce Bae
- strelisce Crngrob
24. 25. partizanska brigada Ribnica
- strelisce Bloska Polica
25. 14. partizanska brigada Novo mesto Brsljin
32. Domovi JLA in garnizijske knjiznice
Ljubljana
26. 1. partizanska brigada Boh. Bela
- Postojna
(samostojna)
- Pivka
Ribnica
27. 14. mesani topniski polk Ribnica Ribnica AjdovsCina
poveljstvo . Vipava
- namestitveni vod
Tolmin
Iskanje odgovorov
Kranj
Vrhnika
Velike Bloke
33. Vojaski medicinski center Ljubljana Sentvid
1 . 13. motorizirana brigada lIirska Bistrica
poveljstvo
34. Vojaske ekonomije
namestitveni vod
Bile - Prestranek Postojna ceta za zveze
Ribnica Ribnica
izvidniska ceta
Rajhenav - Briga Ribnica
ceta voj. policije
Podnanos Vipava
1 mot. bataljon
Borovnica Vrhnika
2 tank. bataljona
Crngrob Kranj
mes. PO divizion
inzenirski bataljon
35. Skladisca - zaledni bataljon
Podnanos Vipava
Fuzine Ajdovscina
2. Dom JLA in garnizijska knjiznica lIirska Bistrica
erni Vrh nad Idrijo Ajdovscina
3. Skladisce Vrbovo lIirska Bistrica
.M.Qci<gv..,c: __ .
Kazarje Postojna
4. Stacionirani center za zveze lIirska Bistrica
Strmica Postojna
Ravbarkomanda Postojna
Rakek Postojna
Ugar Ribnica 31 MARl BORSKI
B6r6vnicd Vrhnika
Vizmarje Ljubljana 1. Poveljstvo: Maribor Voj. Misica
Skofljica Ljubljana poveljstvo
Drulovka Kranj namestitvena ceta
Sentviska Gora Tolmin izvidniska ceta
Podljubinj Tolmin
ceta ABKO
radio izvidniski vod
36. Stacionarni centri za zveze: vod za propagandno dejavnost
- Ljubljana protiobvescevalna skupina
- Postojna oddelek za prikazovanje situacije
Ajdovscina v zracnem prostoru
Nova Gorica
Sezana
2. 31. za zveze Maribor
Vrhnika
3. 31. bataljon voj. policije Maribor
Ribnica
Kranj
4. 31 . avlo transportna ceta Maribor
Skofja Loka
Radovljica 5. 31. dopolnilni bataljon Moribor
Bohinjska Bela
Tolmin
6. 31. sanitetni bataljon Maribor
Iskanje odgovorov
7. 183. sprednja PO tap. baterija
Siovenska Bistrica 15. 6. motorizirana brig ada Celje
8. 186. sprednja PO top. baterija ~ l j e
poveljstvo
namestitvena ceta
9. 270. pontonirski bataljon Novo mesto
ceta za zveze
izvidniska ceta
10. 76. pontonirska ceta
Novo mesto ceta voj. policije
vod ABKO
11. 417. mes. PO top. polk Ptuj
4 pehotni bataljoni
poveljstvo
havbicni divizion 105 mm
namestitvena ceta
mes. PO top. divizion
poveljnisko instrumentalna bateri[a
lahki top. divizion PLO
2 mes. PO top. diviziona
inzenirski bataljon
1 t baterija PLO 20/3 mm
zaledni bataljon
motorizirana ceta
inzenirska ceta 16. 195. motorizirana brigada Maribor
zaledna ceta poveljstvo
12. 31. lahki topniski polk PLO Ptuj
namestitvena ceta
ceta za zveze
namestitveni
izvidniska ceta
poveljniska baterija
ceta voj. policije
vod ABKO
2 1 t bateriji 20/3 mm
3 motorizirani bataljon
4 sit bateriji30/2 mm
zaledna ceta
tankovski bataljon
havbicni divizion 105 mm
13. 31. mesani topniski polk Maribor mes. PO top. divizion
poveljstvo lahki top. divizion PLO
namestitveni vod inzenirski bataljon
poveljnisko instrumentalna baterija zaledni bataljon
1 havbicni divizon 155 mm
17. 145. motorizirana brigada Novo mesto
1 havbicni divizion 122 mm
1 divizion VMR 128 mm "Plamen"
poveljstvo
inzenirska ceta
namestitvena ceta
zaledna ceta
ceta za zveze
izvidniska ceta
14. 522. inzenirski polk Celje
ceta
poveljstvo
namestitveni vod 4 motorizirani bataljoni
izvidniski vod havbicni divizion 105 mm
vod za zveze
mes. PO top. divizion
2 pionirska bataljona
lahki top. divizion PLO
1 cestovno-mostovni bataljon
inzenirski bataljon
ceta za utrjevanje
zaledni bataljon
ceta za maskiranje
zaledna ceta 18. 11. Samostojna part. brigada Siovenska Bistrica
Iskanje odgovorov
poveljstvo
strazniea Siadki Vrh
namestitveni vod
strazniea Cersak
vod za zveze
straznica Sentilj
izvidniski vod
strazniea Spicnik
pionirski vod
straznica Gaj
lIr vod PlO
straznica Veliki Boc
3 partizanski bataljoni
straznica Duh
ceta minometov 120 mm
straznica Brezovnik
baterija LMR 128 mm
straznica Kapunar
baterija gorskih topov 76 mm B-1
strazniea Br"zni Vrh
zaledna ceta
strazniea Kapla
19. 65. obmejni bataljon Murska Sobota
2l. 67. obmejni bataljon Dravograd
poveljstvo
- poveljstvo
zaledni vod
zaledni vod
intervencijski vod
intervencijski vod
oddelek za zveze
oddelek za zveze
1 . obmejna ceta
1. obmejna ceta (po straznieah)
2.
2. obmejna ceta (po straznicah)
Ptuj
3. obmejna (ucna) ceta Celje
Petanjci
strazniea Matkov Kot
strazniea Korovci
straznica Sveti Duh
strazniea Fiksinci
straznica Koprivna
strazniea
Sotina
straznica Terca
straznica Kuzma
strazniea Reht
straznica Trdkova
strainica Holmee
straznica Cepinci
straznica Sonjak
strazniea Hodos
strazniea Strojnac
strazniea Prosenjakovci
strazniea libelice
strazniea Kobilje
straznica Vic
strazniea Zitkovci
straznica Kosenjak
straznica lendavske Goriee
straznica Bistriski jarek
straznica Pinee 22. Poligoni in strelisca:
20. 66. obmejni bataljon Maribor
strelisce in vadbisce Apace
- poveljstvo
- strelisce Radvanje Maribor
zaledni vod
-s-trelisce Celje
interveneijski vod
- strelisce Br}ljin Novo mesto
oddelek za zveze
- vadbisce Cresnjevee Siov. Bistriea
1. obmejna ceta (po straznieah) 23. Skladisca:
2. obmejna ceta (po straznieah) lozniea Siov. Bistriea
3. obmejna (ucna) ceta Maribor Berek Murska Sobota
straznica Gornja Radgona Zaloska Goriea Celje
strazniea Zgornje Konjisce Bukovzlak Celje
. odgovorov
Smarjeta Celje
3. 528. zeledna baza Ljubljana
Pecovnik Gelje
- poveljstvo
Kidricevo Ptuj
- namestitveni vod
Nova vas Ptuj
vod za zveze
Precna Novo mesto
lahki raketno topniski vod PLO
veterinarski vod
24. Votske ekonomije:
sanitetna ceta
rmosnjice Novo mesto preventivna ceta
Griblje Crnomelj ceta za oskrbo z vodo
25. Domovi JLA in garnizijske knjiznice:
transportna ceta
intendantski bataljon
Maribor
bataljon remontne pod pore
Celje I. skladisce streliva in MES
Ptuj
II. skladisce goriva
Novo mesto III. skladisce osnovnih sredstev in
26. Stacionarni centri za zveze
rezervnih delov
Maribor
skladisce streliva in MES Poganci Novo mesto
skladisce streliva Vrazji kamen Crnomelj
skladisce streliva in MES Grosuplje Grosuplje
Celje
skladisce goriva Puscava Mokronog
Rimske Toplice
skladisce goriva Ortnek Ribnica
Novo mesto
skladisce osnovnih sredstev in Novo mesto
Dravograd
rezervnih delov "Trudbenik"
Murska-Soboh
skladisce osnovnih sredstev in Ljubljana
rezervnih delov Vizmarje
intendantsko skladiSce Otavec Crnomelj
intendantsko skladisce Kodeljevo Ljubljana
sanitetno skladisce Poganci Novo mesto
l. 202. meso top. brigada Siov. Bistirica sanitetno skladisce Skofljica Ljubljana
poveljstvo
vojaska pekarna Kodeljevo Ljubljana
povelj. Izvidniska baterija
renomtna delavnica "Parmova
ll
Ljubljana
top. izvid. divizion
remontna delavnica "V. Otok" Postojna
3 top. divizioni 130 mm
4. 699. zaledna baza Celje
1 divizion AVMR 128 mm "Ogenj"
1 1 t divizion 20/3 mm
poveljstvo
i nzen i rska ceta
namestitvenivod
zaledni bataljon
vod za zveze
lahki raketno topniski vod PLO
2. PolkABKO Crnomelj
veterinarski vod
poveljstvo
vod ABKO
Mesani bat. ABKO . N. mesto l. bataljon za dekontaminacijo
sanitetni vod
N. mesto
gradbeni oddelek
2. bataljon za dekontaminacijo
sanitetna ceta
N. mesto
ceta za oskrbo z vodo
Iskanje odgovorov
transportna eeta
intendantski bataljon
bataljon remontne pod pore
I. skladisee streliva in MES
1. VOJASKA USTANOVA
II. skladiSee goriva
III. skladisee osnovnih sredstev
NCrvena zvezda" Ljubljana
in rezervnih delov
hotel "Svoboda" Bled
intendantsko skladisee
hotel "Par Ljubljana
sanitetno skladisee
hotel "Triglav" Ljubljana
restavracija (vsak Dom JLA)
4. 502. ueni center
Novo mesto
kanlina (vsaka vojasnica)
5. Sanitetni odred
Ljubljana
2. Vojaski medicinski rekreacijski Rimske Toplice
center
Ceta za elektronsko izvidovanje 6.
Ljubljana
poveljstvo
3. Remontni zavod Bregana Brezice
- prislusni center Nemci Trnovo
4.
- prislusni center Pohorje
Uprava vojaskega okrozja Ljubljana
- vojaski odsek AjdovsCina
7. VojaskaDolliiCa
- vojaski odsek Postojna
oddelek Moste
- vojaski odsek Kranj
- oddelek Mladika
- vojaski odsek Ljubljana
- Zavod za preventivno medicino
5. Uprava vojaskega okrozja Maribor
8. VojaskQustanol(Qza poslgyc:mje
Ljubljana
- vojaski odsek Maribor Novo mesto
s stanovanjskim skladom JLA
- vojaski odsek S
- oddelek dislociran iz Zagreba
- vojaski odsek D--
- vojaski odsek Celje
9. Vojasko gradbeni oddelek
Ljubljana
- dislociran iz Zagreba
6. Vojaska garnizija Ljubljana
10 Smuearski center
Pokljuka
7. Vojaska kontrola nam proizvodnje
11. Rekreacijski center
Bovec
- voj. kontrola "Iskra" Kranj
voj. kontrola "KIK" Kamnik
12. PoCitniski dom Debeli rtie
Ankaran
voj. kontrola "TAM" Maribor
voj. kontrola--
11. Objekti stacionarnih zvez 8. Ija pri ZG
radiorelejno vozlisce Krim
Ljubljana
Ljubljana
radiorelejno vozlisce Sv. Jera Novo mesto
radiorelejno vozlisce Boe
Maribor
ENOTE VQJNE MORNARICE
konona radiorelejna postaja
Ljubljana
koncna radiorelejna postaja
Maribor
1. Goniometrijska postaja Suha Kranj
konona radiorelejna postaja
Postojna
PREGLED
ENOT IN USTANOV JLA POD NEPOSREDNIM POVEUSTVOM VOJASKIH
OBMOCIJ IN ZVEZNEGA SEKRETARIATA ZA UUDSKO OBRAMBO
yoj. gost. ust. 2 2 3 2 10
INFRASTRUKTURA JLA V SLOVENIJI PRED SPOPADOM
(STANJE 31.12. 1990).
letols1vo in
zrocno obrombo
195 167,2 59 249.400
DELNI PREGLED OBOROZITVE JLA LETA 1991
lanserji
PREGLED ORGANIZACIJE IN VODENJA V ARNOSTNE
SLUZBEJLA
V ZSLO je Uprava varnosti, ki koordinira in vodi delo kompletne varnostne
sluzbe in na zveznem nivoju sodeluje z ostalimi upravami ZSLO in GS JLA, posebej
z obvescevalno upravo v njegovi sestavi. Ravno tako sodeIuje in koordinira deIo z
Zvezno sluzbo drtavne varnosti in z ZSNZ. Uprava se je delila na tri oddelke, in sicer
varnostni, protiobvesCevaini in tehnicni oddelek. Upravi varnosti je v zacetku devet-
desetih let naceloval generalmajor Marko NegovanoviC.
Na nivoju poveljstev vojaskih obmocjih je oddelek varnosti in protiobvescevalni
oddelek. Poveljstvo 5. VojaSkega obmocja v Zagrebu je imelo v svoji sestavi oba od-
delka. Podobna organizacija je bila tudi v korpusih: 14. korpusu - Ljubljanskem, 31.
korpusu - Mariborskem in 13. korpusu - Reskem.
Po ukinitvi 9. Armade so na obmocju Slovenije nastali trije korpusi. Vecji in
pomembnejsi 14. Ks poveIjstvom v Ljubljani in 31. Ks poveIjstvom v Maribotu ter
13. korpus s poveljstvom na Reki (sarno garnizija v Ilirski Bistrici). Zaradi vecjega
ozemlja, ki ga je pokrival 14. K, pomembnosti in moei enot, nekaterih specificnosti,
ki so jih predstavljala "Ljubljanska vrata" in zaradi upravne, gospodarske in politicne
vloge mesta Ljubljane, je bila Varnostna sluzba JLA organizacijsko in hevilcno
najmocneje zastopana in prisotna v 14. K. Prejsnji oddelek varnosti iz sestave 9. Armade
je bil se naprej ohranjen kot oddelek, vendar kadrovsko zmanjsan v sestavi 14. K.
Poleg tega je v 14. korpusu ostal prejsnji protiobvescevalni oddelek 9. Armade. Obe
komponenti, tako varnostno kot protiobvescevalno, je vodil in koordiniral nacelnik
Varnostne slutbe. V ostalih dveh korpusih, Mariborskem in ReSkem, je bila struktura
enaka, vendar slabse kadrovsko zastopana.
V brigadah in polkih je po formaciji nacelnik varnosti s pomocnikom. Nacelnik
varnosti je v rangu pomocnika poveljnika oz.pomocnik poveljnika za varnost. V samo-
stojnem bataljonu so referenti za varnost s pomocnikom ali brez njega, odvisno od
potreb in kadrovske razpolozljivosti. Referent za varnost v bataljonu je v rangu pomo-
cnika poveljnika oz.pomocnik poveljnika bataljona za varnost.
EnoteVLinPLO,ki so bile razporejene na obmocju Slovenije, so imele v svoji
sestavi v poveljstvih oficirje in podoficirje vatnosti, ki pa niso bili vezani na kopenska
korpusa s poveljstvom v Sloveniji, ampak na Varnostno sluzbo v sestavi Poveljstva 5.
korpusa VL in PLO v Zagrebu.
Varnostna sluzba 14. K je imela sedet v Ljubljani, v vojaSnici "4.julij" na Me-
telkovi ulici, kjer je bilo poveljstvo 14. K. Vodil jo je nacelnik, polkovnik Emin Mal-
koc. Njegov namestnik pa je bil polkovnik Miladin Nedovic. Varnostnemu oddelku
JLA je naceloval podpolkovnik Bogoljub Matic.
Varnosrna sluzba 31. K je imela sedef v Mariboru, v vojaSniei Vojvode Misiea
na poveljstvU 31. K. Vodil jo je nacelnik, podpolkovnik Ratko Katalina.
Oelovanje Varnostne sluzbe JLA je imelo zelo dolgo tradieijo, prakticno se iz
casov druge svetovne vojne. .!
V NOV sta bili se obe dejavnosti tako obvescevalna kot protiobveScevaina in
varnostna, dolgo easa v isti krovni organizaeiji. Z ukinitvijo NOV in POJ Siovenije
oz. z njihovo transformaeijo in integraeijo v JLA pa se je pricela tudi delitev teh
dejavnosti. Obvescevalno komponento so integrirali v GS JLA. V njegovi pristojnosti
je bilo stratesko obvescevalno delo tako v driavi kot v tujini, kjer si je Obvescevalna
sluzba JLA pomagala z mreio vojaskih ataSejev in sodelaveev. Te je vodila in usmerjala
eentrala ali pa so bili vezani na vojaSke ataSeje. Njihova osnovna naloga je bila spremljati
vojske driav poteneialnih agresorjev, njihovo vojasko industrijo, premike vojaskih
enot, moc in oborozitev. ObveSCevaini ofieirji so bili integrirani tudi v stabe enot do
ranga brigade oz. polka. V okviru stabov so se ukvarjali s stabno obvescevalnim delom.
Sodelovali sO pri sestavljanju povelj, z obvescevalno oeeno oz. s podatki 0 "naspro-
tniku", pri usposabljanju in izobraievanju. S to strukturo Ijudi in njihovo organizacijo
se pri svojem takratnem delu skoraj nismo srecevali. Na ozemlju Siovenije jih je bilo
relativno malo. Manjsa skupinajebila-eelo-v-prostorih-RSNZ,dokier-jimniskoraj
takoj po prevzemu funkeije republiski sekretar za notranje zadeve Igor Bavcar odrekel
gostoljubje.
ProtiobveScevalna in varnostna komponenta pa sta se ze od samega zacetka raz-
vijali povezano, odnajvisjega nivoja, ki ga je predstavljal ZSLO, navzdol po armadnih
oblasteh, divizijah, brigadah, polkih in bataljonih oz. divizionih. Del te komponente
je takoj po drugi svetovni vojni deloval v okviru KNOJ-a oz. je slednji sluzil za naloge,
ki jih je nato prevzela vojaska polieija. Sluzba si je v okvitu varnostne komponente
svojega delovanja priborila primat nad strokovnim vodenjem in usmerjanjem dela
vojaske polieije. Ker je bila sluzba bolj poznana po protiobveScevaini dejavnosti kot
pa po varnostni, se je zanjo najveckrat uporabljalo ime protiobvescevalna sluzba. V
srbohrvaskem jeziku pa so najveckrat uporabljali naziv kontraobvescevalna
(kontraobaveStajna) sluzba, skrajsano KOS. V internem in javnem komunieiranju je
najveckrat uporabila naziv Organi varnosti JLA. Pri delu sluzbe, ki se je vedno irnela,
in je to tudi bila, za najzvestejso sluzbo partije, so delo nasli sarno najbolj preverjeni in
predani oficirji in podoficirji JLA. Posebej se je izkazala v Casu inforrnbiroja, pojavih
liberalizrna na Hrvaskern in v Sioveniji, ob albanskern vpraSanju in se bi lahko
naStevali.Sluzba je vedno delovala na rneji rned vojasko in civilno sfero oz. je, ce je Ie
irnela interes, posegla zaradi driavnih interesov na civilno podrocje. Operativne zadeve
je na eivilnern podrocju realizirala skupaj s civilno Upravo driavne varnosti oz. pozneje
v R Sioveniji s SOy. Z naraSCanjern osarnosvojitvenih teienj v Sioveniji pa ni vec
zaupala niti SOy, arnpak sarno sarna sebi in svojirn sodelaveern, pa se to ne vsern.
Tako, kot se je ta sluzba izkazala v zgodovini, je njeno vodstvo tako potrditev Zelelo
r
Iskanje odgovorov
dobiti tudi v Sioveniji. Metode dezinforrnacije, ki jih je sluzba uporabljala pri svojern
delu, je vtkala tudi v porocila nadrejenirn v Beograd. Vse v srnislu: slovenski politiki
so za osarnosvojitev in proti JLA, narod pa je proti osarnosvojitvi, zaveden in se vedno
za Jugoslavijo. Sluzba je irnela lasten izobraievalni sistem v obliki dosolanja in lastno
publieisticno dejavnost.
PRILOGA:
Navodila in skripte organov varnosti v JLA: seznam
Pravilo sluzbe varnostnih organov v OS SFRJ od st. 101-113
Navodilo 0 metodah in sredstvih del a OV JLA st. 2759
Navodilo 0 delu OV OS na vajah
Navodilo 0 delu OV ob preverjanu oseb
Navodilo 0 dokumentaciji in evidenci OV in VP VOES SPRJ
Navodilo za klasifikacijo podatkov in dokumentov v OV in VP OS SFRJ
Navodilo 0 izdelavi internih mobilizacijskih dokumentov OV OS SFRJ
Navodilo 0 porocanju in informiranju iz pristojnosti OV in VP JLA
Prirocnik za strokovno usposabljanje varnostnega kadra v OS
Dezinformacija v operativnem delu OV OS
Delo organov varnosti v takticnih in zdruzenih takticnih enotah v bojnem
udejstvovanju
Psihologija predhodnega kazenskega postopka
Preiskovanje v operativnem delu OV v OS
Tehnicna zascita
Delo OV OS SFRJ v izrednih razmerah
Predhodna operativna obdelava, operativna obdelava in operativna
kontrola
Dele OV pri odkrivanju in preprecevanju tezkih oblik gospodarskega
kriminala v OS
Operativno delo OV OS SFRJ pri preprecevanju pobegov iz vojske
Moderne obvescevalne sluzbe
Sodelovanje VP v nalogah iz pristojnosti OV
Informacijski sistem OV OS SFRJ
Tajno __spIemljanje in opazovanje
Operativna akcija
Tajna preiskava
PRILOGA:
Pravila, navadila, priraeniki in skripta organov varnosti JLA
PRILOGA:
Predpostavke razvoja nadaljnjih dogadkov v adnosih med R Siovenijo in JLA
Datum: 31.10.1990
ZADEVA:
PRAVllA, NAVODllA, PRIROCNIKIIN SKRIPTA ORGANOV VARNOSTI JlA
No osnovi vasega navodila sem preucil pridobljeno literaturo s podrocja orga-
nov varnosti JLA in izlocil sporne e1ene.
1. Pravilo sluibe varnostnih organov v oboroienih silah SFRJ
I. poglavje
2. - Nalogevarnostnihorganev-------------------------
c1.6. Va rnostni organi so nosilci:
a) odkrivanja, spremljanja in preprecevanja obvescevalne in drugih dejavnosti
tujih vojaskoobvescevalnih in obvescevalnih sluib ter sovraine jugoslovanske
emigracije;kiseizvajajo v driavi aliiz tujine in so usmerjene zoper oboro-
iene sile in priprave oboroienih sil za obrambo driave.
IV. poglavje
cl. 43. Ce gre za kazniva dejanja iz pristojnosti vojaskih sodisc, za katera je
pregon dolocen po sluibeni dolinosti, pod pogoji, predpisanimi z zakonom, ki
ureja kazenski postopek, smejo pooblasceni staresine varnostnih organov odvzeti
osebi prostost in jo nemudoma privesti k preiskovalnemu sodniku vojaskega sodisca
ali najbliiji vojaski enoti oz. ustanovi.
cl. 46. Ce morajo obvladati upiranje osebe, ki jo je treba privesti, ter odvrniti
napad nose ali no drugo osebo, ki jo varujejo, imajo pooblasceni staresine varnostnih
organov pravico uporabiti fizicno silo.
Pri izpolnjevanju no log s svojega delovnega smejo pooblasceni sta-
resine varnostnih organov uporabiti strelno oroije samo, ce drugace ne morejo: oj, b),
a) prepreciti bega civilne osebe, zalotene pri kaznivem dejanju, za katero je
dolocena kazen zapora 15 let ali stroija kazen.
I
:
, '
I
---1. -"--- j
I
I
,
:
i
I
Iskanje odgovorov
1. Navodilo 0 delovnih metodah in sredstvih varnostnih organov JLA
II. poglavje
Metade dela varnostnih organov
cl. 9. Metode dela varnostnih organov so: kontraobvescevalna ocena, delo s
sodelavcem, zbiranje in preverjanje podatkov in ugotavljanje, informativni razgovor,
dezinformacija, tajno zasledovanje in opazovanje, tajni pregled, tajno prisluskovanje
in snemanje, tajna kontrola postnih in drugih posiljk, analiza v operativnem delu in
raziskovanje v operativnem delu.
cl. 11. Kontraobvescevalna ocena predstavlja osnovo za planiranje, orga-
niziranje in izvajanje ukrepov, del in postopkov no kontraobvescevalno zavarovanje
enot, poveljstev in ustanov JLA.
a) dejavnost tUjih obvescevalnih, vojaskoobvescevalnih in kontraobvescevalnih
sluib;
b) dejavnost jugoslovanske sovraine emigracije;
c) dejavnost notranjega sovrainike;
d) d),
c1.12. S kontraobvescevalno oceno 0 sovrainiku je potrebno priti do sklepa:
a) 0 delovanju tujih obvescevalnih, vojaskoobvescevalnih in kontraobvesceval-
nih sluib;
b) 0 delovanju sovraine jugoslovanske emigracije:
cilji sovraine dejavnosti,
iz katerih struktur in organizacij se izvaja dejavnost,
kdo so nosilci dejavnosti v tujini in doma in njihova medsebojna povezanost,
objekti in cas izvrsene in predvidene aktivnosti,
oblike delovanja (obvescevalna, psiholosko-propagandna, teroristicna,
diverzantska, sabotaina in podobno) in
moine negativne posledice taksne aktivnosti;
c) 0 delovanju notranjega sovrainika:
kateri strukturi notranjega sovrainika pripadajo nosilci te dejavnosti,
cilji, vsebina in objekti napada,
ohlike.inmetode izraianja,
medsebojna povezanost v domovini in tujini
moine negativne posledice taksne aktivnosti;
dj, e).
c1.16. Organizirano sodelovanje temelji no zavesti in patriotizmu. Izjemoma
se lahko vzpostavi organizirano sodelovanje no kompromitirani osnovi, v veCini
primerov z osebami iz sovraine sredine ali iz materialne koristi.
iliW
cl. 20. Sodelavec varnostnega organa vecinoma izvaja naslednje naloge:
zbiranje podatkov in obvestil 0 obvescevalni in drugi sovrazni in kriminalni dejavnosti
posameznikov, skupin ali organizacij in okoliscinah, ki lahko ustrezajo tej aktivnosti;
zbiranje podatkov, ki kazejo na moznost uporabe drugih metod in sredstev dela
varnostnih organov in sodelovanje v realizaciji pogojev za njihovo uporabo;
Sodeluje v operativnih kombinacijah, dvojnih igrah, plasiranju dezinformacij,
preverjanju podatkov s podrocja organa varnosti, tajni kontroli postnih in drugih
posiljk, tajnem zasledovanju in opazovanju, tajnem pregledu, tajnemu prisluskovanju
in snemanju, pridobivanjudokumentacije in prevajanju pisanih in posnetih vsebin;
kot sodelavec-rezident vzdrzuje zveze s sodelavci; vzdrzuje tajne javke in tajne
kurirske zveze; opravlja tudi druge naloge s podrocja organov varnosti.
cl. 22. Pooblasceni staresina poda v pismeni obliki predlog za vzpostavitev
organiziranega sodelovanja staresini organov varnosti v poveljstvu divizije ali njemu
enakemu ali visjemu staresini, za tujce pa nacelniku uprave varnosti.
v nujnih primerih se lahko predlog (razen za tujce) poda ustno, po odobritvi
pa se celoten postopek opravi se v pisni obliki.
Vzpostavitev organiziranega sodelovanja odobri v pisni obliki staresina iz
prvega odstavka tega clena.
Odobren predlog je osnova za nadaljnje delo pooblascenega staresine pri
vzpostavljdhju organizirdhega sodelovanja.
Odobritev za vzpostavljanje organiziranega sodelovanja na kompromitirani
osnovi daje staresina organa varnosti poveljstva armade in njemu enak ali visji
staresina v varnoslnih organih.
V. Dezinformacija
50. Dezinformacija v operativnem delu varnostnega organa JLA je planirano
in sistematicno plasiranje resnicnih, polresnicnih in laznih podatkov tujim
obvescevalnim in vojaskoobvescevalnim sluzbam, jugoslovanski sovrazni emigraciji
in nolranjemu sovrazniku, da se jih privede v zablodo glede resnicnih nacrtov,
namenov, aktivnosti in drugih podatkov 0 stanju oborozenih sil in njihovih priprav
za obrambo domovine, kot tudi zaSCita metod dela varnostnih organov pri odkrivanju
nacrtov, namena, moCi in metod delovanja zunanjega in notranjega sovraznika
proti oborozenim silam SFRJ.
VII. Tajni pregled
65. Tajni pregled je metoda dela organa varnosli, s katero se izvrsi tajni
pregled stvari ali objekta, s ciljem pridobivanja podatkov, dokumentov in dokazov
o sovrazni aktivnosti. Uporablja se v operativnem delu organov varnosti po odobritvi
pristojnega staresine iz 124. cl. tega navodila ....
Vsa ostala literatura, ki jo imamo na razpolago, izhaja in je napisana na
osnovi "Pravil sluzbe varnostnih organov v oborozenih silah SFRJ" in "Navodil 0
metodah in sredstvih del a organov varnosti JLA". Predlagam, da Pravilo in Navodilo
prouCi nasa pravna sluzba.
05.10.1990
ZADEVA:
PREDPOSTAVKE RAZVOJA NADAUNJIH DOGODKOV V ODNOSIH MED
REPUBLIKO SLOVENIJO IN JLA - MOJE RAZMISUANJE
MOINE VARIANTE
1. Resevanje s konfliktom, ki vkljucuje ludi poseg z orozjem: 30 % moznosti
2. Mirna reWey spora in nesporazumov: 10% moznosti
3. Resevanje spora z obcasnimi hudimi zaostritvami s strani JLA: 60 % moznosti
1. Resevanje s konfliktom, ki vkljucuje tudi poseg z orozjem
Mislim da kljub samo obcasnemu rozljanju z orozjem, obstaja moznost, da
bi JLA posredovala na tak naCin.To moznost ocenjujem kot 30-procentno.
Poseg take vrste je JLA sicer zmozna pripraviti obliki nacrtovanega, kako
naj bi to potekalo, in izdajanja nalog konkretnim enotam. Ce bi se vrh JLA
odlocil za to, bi bila ze sama odloCitev najbrz sprejela mimo volje
Predsedstva SFRJ in bi ze sam ukaz predstavljal svojevrsten drzavni udar.
Predsedstvo SFRJ pa bi postavil pred izvrseno dejstvo. Mozno pa je tudi,
da bi Predsedstvo SFRJ celo naknadno potrdilo ukaz, da bi prepreCiIo se
vecjo napako in zbrisalo pred svetom pravo resnico. Poleg lega se postavlja
veliko vprasanje glede same realizacije, zaradi problemov, ki bi nastopili
znotra, JLA:
problemvenocionalnih enot,
politicna razhajanja v pogledih na resevanje krize znotraj oficirskega
s e s t ~ v a '. \ .. .
odblJan,e ukazov m,dezertiran,e IZ enot lako vojakov kot oncirjev, predvsem
Siovencev in Hrvatov,
problem pokrivanja ozemlja R Siovenije, saj bi JLA s prebaziranjem enot
oslabila sile v drugih delih Jugoslavije, ki so ravno tako kriticni.
Po realizaciji in prevzemu dela oblasti na ozemlju R Siovenije nastopijo
naslednji problemi:
Poznavalci tega podroeja pravijo, da v vojski nastopi velika kriza po sami
intervenciji (obeutek krivde v posamezniku, ki se lahko razsiri na enoto,
dvom v odloCitve nadrejenih poveljstev,'dezertiranje, zavracanje ukazov .. ).
Vsi ti navedeni problemi bi znatno zmanjsali b/p enot in voljo braniti,
zavzeti polotaj.
Kmalu se pojavi problem, kaj poceti s pridobljeno oblastjo, kako resevati
stare in nove probleme.
Eden kljuenih problemov za poseg, je opravicilo pred svetovno javnostjo,
predvsem pa je potrebno zmanjsati pritisk na politienem in ekonomskem
podrocju. Te sankcije pa sledijo te naslednji dan po posegu.
Poleg navedenega pa bi sam poseg v znatni meri ogrozili tudi naslednji realni
razlogi:
S predislokacijo in koncentracijo enot ter zaostrovanjem politienih razmer
bi armada opozorila na svoje namere in tako bi se motnost presenecenja
izkljucila.
JLA se zaveda, da so organi oblasti v R Sioveniji (RSLO, TO in RSNZ) izdelali
naerte proti u krepov. Deltehu krepov-so--o b--zadn ji-zaostritvi tudi- javno
demonstrirali.
JLA bi v primeru posega naletela na mocan odpor drtavnih in civilnih struktur.
Strah, ki ga JLA predstavlja, bi z njenim posredovanjem v trenutku zbledel.
Predplebiscitno in poplebiscitno razpolotenje vliva slovenskemu narodu
nov elan. n dogodki so veliko veeinopripadnikov JLA demotivirali.
2. Mirna reWey spora in nesporazumov
Kljub zaostritvam je mogoee zaradi razvoja dogodkov v ostalih delih drtave
pricakovati mirno resitev vsaj na obmocju R Siovenije. Ocenjujem, da je 10 % mo-
tnosti za tak razplet.
Najvisji vojaski vrh bo spoznal, da je R Siovenija po plebiscitu zanj tako in
tako izgubljena. V njem bodo prevladali srbsko-ernogorski interesi. Spora z Republiko
Siovenijo ne bodo zaostrovali, saj bi trosili energijo in sredstva. Njihov cilj bo
postopna preusmeritev na Hrvasko. Na ozemlju Republike Hrvaske bodo poskusali
na vse mogoee naCine ovirati demokraticen in miren razvoj. Zato bo, kolikor se bo
vojaski vrh odloeil za to varianto, najvisjo ceno plaeala Hrvaska.
JLA bo pristala na vse realne pogoje, ki jih bo postavila R Siovenija in umaknila
oficirski sestav in vojaske enote na jug drtave ter pustila opremo in orotje.
3. Resevanje spora z obcasnimi hudimi zaostritvami s strani JLA
lskan:re odgovorov
Mislim, da je zelo velika motnost razpleta situacije z obcasnimi hudimi zaostri-
tvami nekje 60-procentna.
JLA se bo po volitvah bolj oprla na politiko Srbile in Crne gore. Vpliv politike
teh dveh republik na JLA bo eedalje bolj javen. V GS JLA bo zaeela prevladovati
srbsko-ernogorska struja pod vodstvom naeelnika GS JLA generala Aaica nad
jugoslovansko strujo zveznega sekretarja generala Kadijevica, JLA bo tudi postajala
vse bolj prosrbska.
Ta spor se bo odratal tudi v obcasnih zaostritvah na ozemlju R Siovenije, saj
bo jugoslovanska struja zagovarjala enotno obrambno politiko in koncepcijo na
ozemlju Jugoslavije in poskusala rezultat plebiscita tolmaeiti po svoje. Zato bo
potrebno Predsedstvu SFRJ povedati naslednje:
Naborniki R Siovenije ne bodo vee slutili v JLA, oz. na osnovi dogovora se
bo opred:lilo, kaj JLA za Republiko Siovenijo se opravlja, npr. solanje
oficirjev, SRO ...
Sredstva za JLA se bodo postopoma zmanjsevala, popolnoma pa bodo
ukinjena po sestih mesecih.
JLA po sestih mesecih nima vee nikakrsnih motnosti vpoklica rezervistov.
Tetisee njene aktivnosti mora biti na pripravi predaje orotja, sredstev,
opreme in objektov drtavi, R Sioveniji.
Ce bo JLA umaknila sredstva na jug drtave, bo R Siovenija to financno
ovrednotila in odstela od dolgov, ki bi jih morala odplacati R Siovenija. Zato
bo potrebno ugotoviti procentualni delet lastnistva orotja in opreme JLA.
Pricakovati je, da bo JLA zahtevala nadomestila za izpraznjena stanovanja.
Ravno tako bo poskusala na vse mogoce nacine zadrtevati realizacijo
omenjene reorganizacije.
Samo dejstvo, da se bodo oficirji JLA morali umakniti brez boja, bo izzvalo
mnoge posameznike ali sku pine oficirjev, ki bodo poskusali z raznimi provokacijami
in incidenti izzvati slovenske oblasti, da bi izzvali konflikt vecjih razsetnosti.
l'JClivecjiclElletinnajbolj izpostavljena bo v tem prehodnem obdobju Milica
(gostilne, telezniske postaje). Ravno tako je pricakovati velike osebne stiske posa-
meznikov, posebej v mesanih zakonih.
Da bi bila motnost razvoja dogodkov po lej predpostavki kar najmanjsa, lahko
najvec prispevajo vodilni oblastni organi R Siovenije in vodilni nivoji JLA.
Zato bo potrebno pri sami izvedbi tega procesa veliko sodelovanja in konstru-
ktivnega dialoga. Le tako se bo ta procent rizika zmanjsal na minimum.
Moje prvo srecanje z nalogo (pridobiti osebo za sodelovanje, z razgovorom priti
do potrebnih podatkov in jo usmeriti v bodoce delo), sem opravil v Ljubljani dne
6.9.1990. Sam zacetek operativnega obvescevalnega zbiranja podatkov ne bi smel biti
neuspeh, zato sem se odloCiI, da zacnem z nekdanjim sodelavcem iz casov, ko sem bil
poveljnik alpsko izvidniskega voda v planinskem bataljonu iz Bohinjske Bele. Kot
oficirja planinske brigade sva bila poslana na Olimpijske igre v Sarajevo 1984 z nalogo,
da pomagva pri urejanju prog. Spominjam se, da sem tam cele dneve samo smucal, saj
sem vodil smuearsko enoto JLA. Pred odhodom na nalog,o je moje znanje vijuganja
na smueeh preveril celo sam poveljnik 345. plbr, polkovnik Spiro Nikovic. Moj prijatelj
pa ni imel take srece in je vodil skupino vojakov, ki je proge urejala pes. Ze pred
sreeanjem sem mu dal kodrii naziv "Planinc". Pod tem nazivom smo vodili vse uradne
zaznamke razgovorov z njim, dokumente in porocila. Brez razmisljanja je Planinc
pristal na sodelovanje in tako postal naS prvi registrirani sodelavec. Ze na prvem sreeanju
mi je izrocil telefonski imenik planinske brigade. Omenil je, da se koncuje razformiranje
intenirskega polka iz Skofje Loke oz. reorganizacija v "R" formacijo, govoril je 0
pospeSenem delli varnostnih organov na obmocju odgovornosti planinske brigade, 0
premiku diverzantskega odreda in bataljona za elektronsko izvidnistvo v Zagreb,
vracanju nekaterih slovenskih oficirjev v Siovenijo. Dogovorila sva se, da bo njegova
naloga pokrivati celotno planinsko brigado. Definirala sva kraj in cas naslednjega
sestanka .teLda. bo.odslej ... z .. njim.delal.Eranci.2nidarsic,.obcasno.pamuhopomagal
Mihael Borilov, moj nekdanji sodelavec iz Tacna.
Franci ZnidatSic se je s Planincem sestal :te 1.1 0.1990 na eni od lokacij v Sp. Pir-
nicah. To je bil njegov prvi sestanek z registriranim sodelavcem naSe varnostne slutbe.
SlovenskaskupSCinaje.vtem.CasuvskupsCinskiproceduri sprejemala osamosvojitvene
oz. plebiscitarne akte. Planinc mu je na sestanku te prenesel odmeve, tako na dogodke
v Sioveniji kot na HrvaSkem. V enotah se je pricelo intenzivno politicn delo, tako s
stareSinami kot z vojaki. Ze se je zacel pojavljati dvom v zmago zveznih ustanov nad
sepatatisticnimi te:tnjami, pa vendar je bila JLA se vedno preprieana v zmago federacije,
seveda z njeno podporo. Pojavljati so se zaeele govorice 0 nastanku slovenske vojske. Pri
posameznih oficirjih pa je te zaznal skrb in dvom v to, ali bo JLA kos vsem nastalim
problemom in teiavam. Planinc se nam je javil 18.10.1990. Zaznal je intenzivno
stabno delo v poveljstvu 345. plbr na podrocju operativnih nacrtov globinskega
zavarovanja drtavne meje.Prisel je do podatka, da je zahteva staba TO Kranj po zaea-
snem odvzemu orotja zaradi vaj in bojazni, da se orotje ne bi vrnilo, zavrnjena.
Poveljstvo 345. plbr je ugotovilo, da so iz strainice Zirovnica pripadniki TO enostavno
odpeljali orotje, ceprav jim tega ni nihce dovolil. Zaceli so postopek ugotavljanja
krivde v zvezi stem. Zaradi tega dogodka je bilo poveljstvo zelo jezno na TO in je resno
razmisljalo 0 svojih ukrepih, predvsem pa 0 tem, kako dobiti nazaj odvzeto orotje. Na
planinski bataljon, ki je stoodstotno popolnjen, se zelo racuna v sirsem sklopu
globinskega varovanja drtavne meje. Dne 5.12.1990 nam je Planinc posredoval
sporocilo 0 obisku generala Domazetoviea in skupine oficirjev na poveljstvu 345. plbr
v Kranju. General, ki je bil v ZSLO zadolten za podrocje nabora, se je vestno lotil
svoje naloge s ciljem, da za obmocje Gorenjske formira VTO-VojaSko teritirialno
okrotje s sede:tem v Kranju. Z realizacijo te naloge bo konec slovenske neposlusnosti in
izsiljevanja, glede tega, kdaj in kam bodo odsli slovenski fantje na sluzenje vojaskega
roka. Na VTO se bodo prenesle vse pristojnosti OUO - za LO s podrocja nabornih
zadev. Na tem naj bi v sestavi VTO delalo 13 oficirjev iz sestava bivse partizanske divi-
zije iz Skofje Loke (34. partd). Miru pa si niso dali niti v poveljstvu 345. plbr. Zaceli
so s formiranjem helikopterske baze, kompletni izvidniski ceti so podelili najnovejse
neprebojne jopice.V prostorih nad artilerijskim divizionom so pripravili prostore za
sprejam enote VP in specialcev, katerim bi bila zaupana naloga razoro:tevanja enot
TO na podrocju Gorenjske.Y plbr in v mejnih enotah so uvedli stanje povisane bojne
pripravljenosti. Za odvzem orozja oz. vrnitev pa so dolocili datum 10.12.1990. Sta-
reSinam je bilo receno, naj pripravijo svoje druzine za primer daljse odsotnosti.
Franciju Znidarsicu je Planinc 17.1.1991 v razgovoru povedal, dakljub decem-
brski zaostritvi niso dobili povelja za kakrsno koli ukrepanje. Zdelo se je, kot da nobena
od strani ne zeli povleCi usodne poteze. Porocal je 0 politicnem delu s staresinami,
branju informacije politicne uprave JLA v zvezi z razorozevanjem enot, ki niso v sklo-
pu ]LA, in situaciji v Kninu. Hrvaska se ilegalno oborozuje, in to z orozjem in vojaSko
opremo z MadZarske. Po oceni]LA gre za 30-do 40000 AP kalaSnikov in deset milijonov
nabojev ter nekaj protioklepnih in protiletalskih raket sovjetskega porekla, ki naj bi
ravno tako prisle z Ma&arske. Ce se bi kaj takega pripetilo v Sioveniji, bo ]LA odlocno
posredovala. VTO v Kranju zaman poskusa zaceti z delom, tako da zacetna delovna
vnema staresinam pocasi pohaja. Glede povisane stopnje bojne pripravljenosti je ta
ohranjena samo v izvidniski ceti. Intenziviralo se je politicno delo z namenom
formiranja nove ZK] oz. ZK] -Gibanje za ]ugoslavijo. Presenetljivo pa je to, da ni
pretiranega navala za vstop v novo stranko. V mejnem odseku jih je od 30 staresin v
ZKJ - Gibanje zaJugoslavijo stopilo samo 8. Vecje zanimanje za stranko je pri civilnih
osebah, ki imajo v zadnjem Casu zelo dobre osebne dohodke. Presenetljivo se je povecalo
stevilo slovenskih vojakov v vseh enotah 345. plbr. ]LA ne odobrava posega Srbije v
monetarni sistem in ga obsoja oz. karakterizira kot razbijanje enotnega monetarnega
sistema. To je stalisce politicnih organov 14. K.
Dne 24.1.1991 se nam je sodelavec Planinc nujno javil zaradi velikega vznemir-
jenja nad dogodki na HrvaSkem in povezovanja slovenskih oblasti s Hrvaskimi. Med
v sosednji Hrvaski seznanjeni vsi staresine 345. plbr.
Tam je prislo do blokade vojasnic s te:tko gradbeno mehanizacijo in cisternami z
gorivom. Po tej odkriti sovrainosti in onemogocanju gibanja,]LA ne bo vec dovolila
oborozevanja pripadnikov HDZ na Hrvaskem in formiranja strankarske vojske.
Seznanili so jih 0 sestanku med sekretarji za obrambo in notranje zadeve obeh republik.
Na tem sestanku naj bi sklenili, da bodo Siovenci pomagali Hrvatom. V sklopu tako
nastale situacije so v 345. plbr izdali ukaze, naj izvedejo priprave za prikljucitev
elektricnega omrezja na agregate in 0 oskrbi z vodo. Ponovno je v plbr in v obmejnih
enotah razglaSeno stanje povecane bojne pripravljenosti. Vsi stareSine morajo biti na
..
delovnih mestih, dopustov ni. 00 preklica je ustavljen odpust vojakov, ki sluzijo vojaSki
rok. One 20.1.1991 so bili pri preverjanju bojne pripravljenosti prisotni naslednji
generali: PraScevic, Tominc, Popovic in Vidmar. Siovenske vojake so po usposabljanju
zaceli prerazporejati izven 14. in 31 K.
Planinca smo v nadaljevanju povezali po teritorialnem naeelu z enim od naSih ope-
rativcev. Planinc danes sluzbuje kot Castnik Siovenske vojske.
Naslednji sodelavec sluzbe je postal moj gimnazijski sosolec, ki se je delno solal
skupaj z menoj na Vojni akademiji. Ker smo (posebej v gimnazijskih letih) veliko igrali
kosarko, sem mu dal kodno'ime "Kosarkar".
Prva dva stika je z njim imel Ivan Borstner, 13.9. in 19.9.1990. Kosarkar je slui-
boval v enoti za zveze pri poveljstvu 14. K v vojasnici 4.julij na Metelkovi. Ker je prej
sluzboval v 240. baraljonu za elektronsko izvidovanje, mu je bila enota, ki je opravljala
elektronsko izvidnistvo, dobro znana. Sio je za vojasko enoto s posebnimi tehnicnimi
sredstvi, ki so omogoCaia prisluSkovanja breziicnim pogovorom na daljavo. VeCina tehnike
je bila prilagojena in namenjena za radioizvidovanje Italije, v manjsi meri pa tudi
Avstrije in Madiarske. Poleg te naloge je opravljala tudi goniometriranje, dolocanje
geografskihkoordinat.tocke,.odkoder.prihaja-signal,-in-odkrivanje-agentutnih.zvez.
To zadnjo nalogo je imela enota, ki je bila stacionirana na Rozniku. Ob zasedbi Roznika
(akcijo smo za casa vojne za Siovenijo usmerjali iz Sektorja za varnostne zadeve, izvedla
pa jo je enota VP PSTO Ljubljana) smo zasegli vecjo kolicino trakov, s katerih se je
dalo razbrati, da je enora spremljala tudi zveze RSNZ, upravnih organov, gasilcev in
resevalcev. Trakove in prilozeno dokumentacijo smo predstavili na eni od razSirjenih
sej takratnemu predsedniku Predsedstva Milanu Kueanu.
Vecji del bataljona za elektronsko izvidovanje je bil premicen, deloval pa je lahko
po potrebi iz razlicnih lokacij, najveckrat iz rajonov: Postojna - Mackovec, Premantura,
Banjscica, Spuhlja pri Ptuju in Pohorje. Ta premicni sistem elektronskega izvidovanja
se je dopolnjeval s stacionarnim na objektih: Rijavci na Primorskem, Trdinov vrh na
Oolenjskem ter Boc in Pohorje na Stajerskem. V ta sistem bi lahko steli tudi objekt na
Krimu, ceprav je bil slednji bolj narnenjen izkljucno radiorelejnim zvezam in je predsravljal
glavni radijskorelejni center za Siovenijo. V tern centru Ze v tern Casu ni bilo podoficirja
slovenske natodnosti. Vse radiorelejne zveze pa so presle pod poveljstvo 5. VojaSkega
obmocja v Zagrebu. Zanimivost: ko so nas Ze nekaj Casa po koneanem spopadu v Sioveniji
obiskali usluzbenci ClE, so najvec zanimanja pokazali za objekt na Bocu. Objekt je
uposteval visoke standarde zaScite in odpornosti pred vsemi vrstarni projektilov. Takih
objektov, ki so predstavljali centre zvez, je bilo na podrocju nekdanje skupne ddave se
nekaj. To zanimanje CIA je Ze takrat kazalo na eventualne priprave za unicevanje rakih
objektov. Preskrbeli smo jim nacrt, na objektu pa so opravili tudi nekatere meritve.
Bataljon je pri svojem delu uporabljal opremo nemskega proizvajalca Telefunken
Iskanje odgovorov
-
in ameriskega Colins. Goniometri so bili se sovjetskega izvora in montirani na vozila
ZIL, ostala oprema pa na vozila TAM. Bataljon je bil v fazi predislociranja na novo
lokacijo v rajon Zagreb - Lucko, v novo vojaSnico. V tern casu so ukinili tudi bataljon
za stacionarne zveze v vojasnici na Metelkovi. Za potrebe zvez 14. K bo ostala sarno
ceta za zveze v vojaSnici Ljubo Sercer. Pehotni polk v tej vojasnici, ravno tako planirajo
razformirali.
Na srecanju 19.9.1990 je Kosarkar prenesel Ivanu Borstnerju podatke 0 opera-
tivnem delu Varnostne sluzbe JLA, ki se izvaja s kombijem reg. st.: LJ-373-626. Vozilo
je v garazi Varnostne sluzbe JLA, v njem pa so nap rave za prisluskovanje. Generalmajor
Marjan Vidmar, nacelnik staba korpusa, je zelo zaseden s kadrovskimi zadevarni, posebej
s premestitvami stardin. Kosarkar narn je dostavil seznam vozil s tehnicno opremo
bataljona za izvidovanje. Te podatke sem med vojno na Hrvaskem posredoval
hrvaskemu kolegu, predstojniku vojaske obvescevalne sluzbe, brigadirju Josipu
Perkovicu. Napravil je seznarn oficirjev slovenske narodnosti po enotah zvez. Predlagal
je katere oficirje naj kontaktiramo. V okviru obeh korpusov se predhodno formirajo
radioizvidniski vodi z ameriskimi divizijskim sistemom za radioizvidovanje na UKV
podrocju, dometa 30-40 kilometrov. Vod je sestavljen iz treh skupin: skupina za
izvidovanje, skupina za upravljanje in skupina za goniometriranje. Tehnika je vgrajena
v vozila TAM-111. Njihova lokacija pa je v Mariboru in Postojni.
Po tej pripravi Ivana Borstnerja sem se s Kosarkarjem sreCal3.10. 1990. Na sre-
canju je bil zaskrbljen, saj se je bal, da v okviru sumov 0 sodelovanju oz. navezovanju
stikov s slovenskimi oblastmi varnostni organi sumijo tudi njega. Poskusal sem ga
pomiriti in mu, sicer v slabo tolaibo, zagotoviti, da bo, kolikor bi se zgodilo kaj nelju-
bega, za njegovo druzino naSa skrb. Varnostna sluzba JLA je med stardine razSirila
informacijo, da bo proti morebirnemu sodelavcu z varnosrnimi organi RSLO, takoj
izvedla postopek, in sicer pripor, zatem pa sojenje za vohunstvo. V Varnostni sluzbi
JLA so planirali izdatne kadrovske okrepitve, stevilo vseh, ki so delali na podrocju del
in nalog organov varnosti JLA, pa je okvirno v 14. K po njegovi oceni okoli 40. Za
prioriteto dela so si v zadnjem casu zadali podrocje slovenskega nacionalizma in spre-
mljanja vseh sumljivih slovenskih stardin. One 1.10. in 2.10.1990 je v okviru povelj-
stva 14. K potekal sestanek s poveljniki vseh samostojnih enot. Tema sestanka so bile
izredne razmere in naloge enot. Poveljniki so se na sestanek pripeljali z oborozenim
spremSXy()m.y.te_llIcil>ujeI<osarkar resno razmisljal 0 demobilizaciji, kar pa ni bilo v
naSem interesu, saj bi izgubili sodelavca v poveljstvu 14. K.
One 5.10.1990 sta bila v Uradnem listu objavljena dva odloka: prvi 0 prenosu
dolocenih zadev vodenja v Teritorialni obrambi R Siovenije na republiskega sekretarja
za Ijudsko obrambo in drugi 0 razresitvi generalpodpolkovnika Ivana Hocevaria in
nacelnika RSTO, generalmajorja Oraga Otbolta. Za vrsilca doltnosti nacelnika RSTO
je bil imenovan major Janez Siapar. JLA se je odloCila za ukrepanje in je v teh dneh,
natancneje v noCi od 4.na 5.10.1990 zasedla RSTO na Pretihovi v Ljubljani. S svojo
skupino sem bi! te dni angaZiran dneve in noCi. smo vsak korak JLA in.
pray dobro vedeli, kje se bodo zaustavili. Postali smo Sl tako rekoc sosedJe, saJ Je bd
RSLO sarno streljaj proc od RSTO. Odnosi med sosedi pa ze po pravilu niso vedno
najboljsi, sploh ce se gledajo skozi puskine cevi. Predvsem smo se bali angaziranja 1.
okbr z Vrhnike, v kateri so bili tankovski motorji ie'prizgani. Siovenski narod je dogodek
sprejel z ogorcenjem, kar je se bolj podzgalo jezo in strah JLA. Siovensko politicno
vodstvo, preostanekTO, milice in ostale strukture so bili v pripravljenosti, sestanki na
vseh nivojih so obravnavali dogodek noCi. Do protesta je prislo pred sarno stavbo
RSTO. Bataljon vojaSke policije je v vojaSnici Sentvid sarno cakal, da pride do
posadke v centru mesta na objektu RSTO. Oba najodgovornejsa sektetarja (za notranJe
zadeve Igor Bavcar, za Ijudsko obrambo Janez Jansa) sta se zavedala, da smo v tern
trenutku preslabo pripravljeni na konflikt, zato je bil naS interes umiritev razmer. Do
tega je med dnevom cudi prislo. Ljubljano je poveljnik 5.VO, pod-
polkovnik Kontad Koisek, ki se je sestal s predsedmkom Predsedstva R SlovemJe MI-
lanom Kucanom in drugimi politiki.
V sestavu objektov RSTO je bila tudi vecja hiSa z garaZo na Prulah.Y njej so bili
pisarniski prostori dela staba, v garaZah pa tehniena sredstva. Del RSTO pod vod- .
stvom bi lahko deloval tudi v tern objekcu, ki je tako rekoc njegova last. Republiski sekte-
tat Janaz Jansa je sklical svoj ozjikabinet.-Prisoten-je-biLnjegov-narnestnikJelko-Kacin,
novi nacelnik RSTO (sicerzazdaj brez staba) major Janez Siapar, svetovalec Miran Bogataj
in jaz kot pomocnik sektetarja za varnostne zadeve. Vsak smo s vidika
in analizirali nastalo situacijo prejsnje noci in dopoldneva. Repubhski sektetar Je spreJel
odloCitev, da se lokacija na Prulah pridobi oz.z asede pred JLA. Za to nalogo je pooblastil
narnestnikaJelka Kacina, kateremume je prepodredil kot pomoc pri realizaciji naloge.
Namestnik sektetarja za Ijudsko obrarnbo Kacin se je odlocil, da bomo v objekt
vstopili po legalni poti, s kljucem. Narocil mi je, da naj to nemudo,:,"a izpeljem.
sem mu pri tern povedal svoje pomisleke. Objekt je bil v popoldanskih urah prazen m
nezavarovan. JLA se je predvsem usmerila na sam RSTO in v tern trenutku tako rekoc
pozabila na objekt v sestavi RSTO. Predlagal sem, da bi objekt ob varovanju strokovno
odprla SDV oz. njena tehnicna ekipa, ki bila za te posle vrhunska; v to sem se
nekajktat sam preprical. Po vstopu pa bi zamenjali in postavili
Z mojim predlogom se ni strinjal. Naslednjo uro sem dobll podatke 0 tern, kdo Ima
kljuce in kje stanuje. Gospod, h kateremu sem se odpravil, je imel ze v. tistih cas.ih
zvenec priimek, pisal se je namrec Milosevic. Pri obisku na domu me Je spremlJal
eden mojih sodelavcev. Pred hiso, v kateri je stanoval, sva se pripeljala s starim sluzbenim
vozilom Z 101 oker barYe. Kolegu sem narocil, naj budno pazi na okolico, sam pa
sem vstopil v hodnik veestanovanjske hise. Pozvonil sem na vrata stanovanja, z napisom
Milosevic. Odprla mi je gospa, za katero sem smatral, da je najverjetneje Miloseviceva
zena. VIjudno sem se predstavil in povprasal po njenem mozu. Povabila me je v sta-
novanje. V tern trenutku se je pojavil Milos Milosevic, mozakar poznih petdesetih let,
skladiscnik in sktbnik objekta na Prulah. Pokazal sem mu milicniSko legitimacijo, mu
I
I
I
I
Iskanje odgovorov
v nekaj stavkih razlozil odlok 0 prevzemu RSTO in ga vljudno zaprosil, naj gre z
menoj do objekta Prule, kjer bi izvedli prevzem objekta. Ce pa ima za pozno popoldne
drugacne nacree, bi bil vesel, ce bi mi zaupal kljuce od vhodnih vrat. Iz veie so v
kuhinjo vodila vrata, ki so bila v zgornjem delu zastekljena. V trenutku se je Milosevic
obrnil, z tokami razbil steklo na vratih in si na ostanku stekla na vratih prerezal zapestje.
Iz rane je zacela teCi kti, iena pa je zagnala vik in ktik. Mojo uslugo po prevozu v
klinicni center so zavrnili, zato smo skupaj poklicali resevalce. V twat ze formirani
dezurni operativni center sem sporocil sarno zahtevo po izkljucitvi njihove telefonske
stevilke vsaj za cas, da se varno umaknemo. S teikim srcem sem vstopil v pisarno
republiskega sektetarja Janeza Janse, kateremu sem pojasnil celotno situacijo. Bil je
jezen na vse nas, se najbolj pa na svojega namestnika Jelka Kacina, ki na tak naCin
posilja Ijudi v ogenj. Tisti vecer nas je vse dobesedno poslal domov. Zjutraj sem poslal
enega svojih Ijudi pogledat, kaj je z objektom Prule. Ko se mu je priblizal, je skozi
okno ze videl sivozeleno celado z rdeco zvezdo. 0 tern dogodku nismo na RSLO
nikoli vec govorili. JLA je objekt na Prulah zapustila takoj po koncani vojni za Siovenijo.
Mislim, da ni minila niti ura od njihovega odhoda, ko sem vanj vstopil s svojimi mo-
zmi. Sarna lega objekta Prule je bila na liniji radiorelejnega centra na Krimu in poveljstva
14. K. Vanj smo namestili vse zaplenjene tehnicne stvari s cele Siovenije in zaceli s
prisluskovanjem. Prestregli smo vse, kar je sporocalo poveljstvo 5.VO v Zagrebu po-
veljstvu 14. K v Ljubljani. Poraz na Prulah smo spremenili v veliko zmago, saj so
pridobljeni podatki nasim pogajalcem z JLA 0 umiku iz Siovenije, pomagali na
pogajanjih, saj smo vnaprej vedeli za nacree JLA.
Kosarkar mi je na sestanku porocal 0 veliki jezi med stareSinarni JLA na slovenske
politike, medije in odziv javnosti na dogodke okoli zasedbe RSTO. Staresine po-
veljstva 14. K popolnoma podpirajo ravnanje JLA. Siovensko vodstvo je toktat slo
predalec in bil je ie sktajni cas, da armada ukrepa in zaSCiti RSTO. Posebna vloga se
daje organom varnosti JLA, ki bodo odktili vse simpatizerje in sodelavce slovenskih
oblasti. Za zavarovanje samega poveljstva 14. K so iz Zagreba poslali vod specialcev
VP. Na stavbo RSTO so postavili radiorelejno anteno, v objekt pa napravo PM 2000,
ki omogoca vse vrste zvez: ktipto, teleprinter in zeleni kanal s ktiptofonsko zaSCito. V
vseh enotah se preizkusajo sistemi zvez in preverja moznost komunikacije in povelje-
vanja. Posebej se enote za zveze urijo v vzpostavljanju zveze in komuniciranju s heliko-
pterji. V primeru napada na centre zvez na posarneznih objektih se nacrtuje dovoz okte-
pitevs helikopterji.Ugotavlja se, da bi v primeru izklopa elektrike in z vkljuCitvijo agre-
gatov zveze normalno delovale Ie dva dni. Da bi se to stanje izboljsalo, delata osebno
nacelnik za zveze korpusa polkovnik Jozo Kukavica in NS 14. K, generalmajor Marjan
Vidmar. S temi aktivnostmi se zeli ustvariti sistem paralelnega poveljevanja TO mimo
PSTO, saj so ti stabi na strani novega RSTO oz. R Siovenije. JLA je v stanju motiti
UKV-zveze sarno z divizijskim sistemom, ki je v Mariboru in Postojni. Kijub veliki
zasedenosti z odgovornimi nalogarni za povecanje bojne pripravljenosti poveljstva in
enot 14. K si je nacelnik staba, generalmajor Marjan Vidmar, naSei cas cudi za bolj
prijetne naloge, ki znajo popestriti vojakov vsakdan in 0 katerih sanja vsak vojak.
Miru pa si niso dali niti v vojaSnici Borisa Kidriea v Sentvidu, saj so priceli z dekon-
zervacijo okoli stiridesetih vozil iz vojnih rezerv.
Dne 24.10. 1990 je na sestanek s Kosarkarjem odsel Franci Znidarsic. Ena glavnih
novosti je vsekakor bila, da so se s poveljstvom Ill. K zaceli ukvarjati tudi naSi kolegi
iz SDY. Postavili so opazovalnico v zdravstvenem domu nasproti vhoda v vojasnico in
nadzorovali vstop in odhod vozil in oseb. Varnostna sluzba JLA je odkrila to opazo-
valnico in spremljala njene dejavnosti. PriCakujejo prihod Glavne inspekcije narodne
obrarnbe. Preverjanje enot naj bi se opravljalo Ze po novih nacrtih, posebej v otetenih
razmerah odklopov elektrike in vode.za motnje v policijskih zvezah, ki gredo preko
Krima, je najverjetneje kriv novi 200-kanalni oddajnik arneriske proizvodnje, ki je tako
moCau, da sosednje frekvence motijo zveze na UKV-postajah. V Varnostni sluzbi JLA
delajo cele popoldneve in pozno v noc. Informacije se zapirajo na vseh nivojih. Vsak se
vsakogar boji.VojaSko policijo so iz zavarovanja poveljstva ponovno umaknili v Sentvid.
V razgovore s Kosarkarjem sem se ponovno vkljucil2.11.1990. Poveljstvo 14. K
je pripravilo popolnoma nov nacrt varovanja objektov, poveljniskih mest, skladisc in
radiorelejnih centrov. Novi nacrti izhajajo iz predpostavke, da je sovratnik povsod, in
ne tako kot prej, da je cez mejo. Novo predpostavko je zelo jasno razlozil NS 14. K

deset vojakov. Stalno so prisotni tudi do trije podoficirji. Resno se razmislja 0 povecanju
stratarjev. Njihova morala in budnost sta izjemno slabi. Vsi bi sli najraje takoj domov.
S presenecenjem bi se te objekte dalo zavzeti. V skrajnjem primeru JLA racuna na to,
da ta sistem telefonskih in radiorelejnih zvez lahko pade v roke TO. Zato so se lotili
izgradnjesistemnadijskihzvez;VeCina komunikacij med poveljstvi obeh korpusov
poteka z Zagrebom in Beogradom, z uporabo radijskih zvez RTU-100 in RTU-400.
Pripadniki varnostne sluzbe JLA so vedno v civilnih oblekah, najverjetneje zaradi dela
na terenu. Slovenski oficirji so cedalje bolj sumljivi v oceh drugih oficirjev in postajajo
predmet ogovarjanj in govoric. Nenadoma vsi sodelujejo z Janso. Ne glede na taksno
stanje pa je prisla iz Beograda usmeritev, da je potrebno drugace mislece preprieati v
napacnost njihovih usmeritev. Z njimi je potrebno politicno delo. Pojavlja se nacionalna
delitev in razkroj JLA. Se najbolj enotna stalisca do vseh vpraSanj imajo Srbi. V kantini
kroZijo sale v zvezi z ucinkovitostjo Varnostne sluzbe JLA proti Jansi. OCitajo jim, da
se sarno hvalijo, kako bodo ukrepali, potem pa jih Jansa vrle iz RSLO.
Tudi poveljstvo 14. K ne miruje kar se tice ustanavljanj VTO-Vojaskih terito-
rialnih okrozij. Jedro predstavlja vsekakor ekipa, ki je morala necastno zapustiti RSLO.
V to ekipo se po varnostnih nalogah vkljucujejo nekdanje staresine Sektorja za varnostne
zadeve RSLO. Nalogo so vzeli sila resno, pritiski iz Beograda so veliki, rezultatovoz.
nabornikov pa za enkrat se ni. Poveljnike enot, se bolj pa starcline, zadolzene za politicno
delo, agitirajo za vclanitevv novo stranko ZKJ -Gibanje zaJugoslavijo. Paralelno pa se
izvajajo groznje, da se ne bi kdo vclanil v katero od slovenskih strank. Interesantno je,
da ni neke velike reakcije oz. protesta med starclinami glede odloCitve za plebiscit, kot
da jih to sploh ne zanima.VeCina staresin je zadovoljna s sedanjim stanjem, saj imajo
precej dobre place. Na primer kapetan je dobill.l1.l990 13.000 din plus 6000 din
poracuna, se pravi 19.000 din skupaj.
V poveljstvu 14. K se ze javno govori med oficirji, da je general podpolkovnik
Konrad Koisek dobil povelje od generala armade Veljka Kadijevica, da naj TO R
Slovenije cimprej spravi pod svojo komando. Organizacija ZKJ 14. K je sklenila, da se
bo kot osnovna organizacija postopno ukinila oz. preimenovala v ZKJ -Gibanje za
Jugoslavijo. CIani nove politicne organizacije naj bi avtomaticno postali vsi nekdanji
ciani ZKJ. Zadnji javni nastop generala armade Veljka Kadijevica so starcline sprejele
z navdusenjem. Se je bilo upanje, da se Jugoslavija jasno z dolocenimi napori tudi s
strani JLA ohrani taksna, kot je bila. V teh dneh so napovedovali prihod dveh cet
vojaSke policije in izvidnikov iz Zagreba. Namestili bi jih v vojasnici Marsala Tita v
Ljubljani. Nasproti so jim sli z vlaCilci, s katerimi bi iz Zagreba pripeljali izvidniska
oklepna vozila Za vsak primer so v poveljstvu 14. K iz vozila vzpostavili dodatno
radijsko povezavo z Beogradom in Zagrebom. S prispelimi enotami in bataljonom
vojaske policije iz Sentvida naj bi izvedli akcijo in zavzeli posamezne pomembne stabe
TO in skladisca TO. Akcijo bodo vodili direktno iz Zagreba, vkljucevala pa bo oba
korpusa. V to akcijo bi se vkljucila mocna ekipa 3. uprave, ki je ze v Ljubljani; izvedla
naj bi se med 7.12. in 10.12.1990. Eden od ciljev akcije bi bil tudi vplivanje na
volitve v Srbiji. Skupina visokih oficirjev 3. Uprave ZSLO je v poveljstvo 14. K prispela
5.12 1990. Navedeno skupino je yes cas varovala enota VP. Obisk so priceli delavno,
tako da so 6.12.1990 imeli sestanek s poveljstvom korpusa. Po tern pa je poveljstvo
sklicalo sestanek vseh poveljnikov samostojnih enot, brigad, polkov in sarnostojnih
bataljonov. Tarn so jih delno seznanili z nalogami, ki jih cakajo v prihodnjih dneh.
Scenarij akcije je bil naslednji: elitne enote JLA, vojaska policija, divetzanti in izvidniki
naj bi s hitro akcijo zavzeli stabe in skladisca TO, ostale enote pa bi se angazirale na
terenu in (kolikor bi bilo potrebno) kot pomoc silam, ki bi zasedle objekte. Priprave
za izvedbo akcije so ze dosegle zakljucno fazo. V enotah JLA na obmocju Slovenije je
zaukazana povecana bojna pripravljenost. Iz Beograda je prisla vest, da bo Predsedstvo
zvezne drlave kljub vsemu Se enkrat pozvalo slovenske oblasti, da naj JLA izrocijo vse
orozje in dokumente 0 nabornikih.
Vsi pripadniki Varnostne sluzbe JLA so neprestano angazirani, poskrbeli pa
Varnostna sluzba JLA je v tern obdobju dodatno
angazirala upokojene pripadnike in sodelavce sluzbe. Za vse staresine Garnizije Lju-
bljana velja; da imajo preskrbljeno prehrano, od ponedeljka dalje do preklica pa ne
smejo zapuseati vojasnic. Postelje so postavljene skoraj v vseh pisarnah. V pristabnih
enotah se oficirji oborozujejo z avtomatskimi pistolami skorpijon in avtomatskimi
puskami. JLA razpolaga s podatki 0 sprejetih protiukrepih slovenskih oblasti v okviru
TO in milice. Med visokimi oficirji se govori, da bo JLA morala spremeniti nacrt in
da presenecenje ni vee mogoce. Situacija se je v naslednjih urah nekoliko umirila in
v poveljstvu ni bilo vee cutiti tako borbenega duha kot na zacetku priprav. Tezko
pricakovanega ukaza iz Beograda se vedno ni bilo. V Sioveniji je bilo tako v medijih
kot med Ijudmi zaznati vse bolj kriticen odnos do JLA. Posebej je odmevala tiskovna
konferenca sekretarja za obrambo Janeza Janse in sekretarja za notranje zadeve Igorja
Bavcarja. Oba sta poudarila trdnost slovenskih stalisc in pripravljenost na pogovor
o vseh neresenih vprasanjih z zvezno driavo po mirni poti. Demonstracija odlocnosti
se je nazorno pokazala ob vpoklicu rezervne sestave policije in nekaterih enot TO.
Milica je prevzela okrepljeno varovanje nekaterih objektov in povecala pokritost
terena. VEM-e in PEM-e enote milice so bile pripravljene, da v primeru intervencije in
realizacije zastavljenega nacrta odgovorijo na napad. Nad odlocenostjo in priprav-
Ijenostjo slovenskih oblasti, da se v primeru konflikta tudi s silo wperstavijo JLA, so
bili v poveljstvu vsi preseneceni. Racunali so, da bo Siovenija preklicala plebiscitni
referendum in se tudi glede TO in nabornikov uklonila Federaciji. Napetost je v
naslednjih dneh popustila. Oficirji so imeli normalen delavnik. Povecano bojno pri-
pravljenost so ohranili v enotah vojaSke policije in v izvidniskih enotah. Staresinam so
najostreje prepovedali vse vrste stikov s strukturarni slovenskih oblasti na vseh nivojih.
Polkovnik Pecelin je na sestanku poveljstva 14. K zahteval, da se vozila, ki so last TO,
vrnejo TO. Zaradi tega stalisca je bil izpostavljen ostrim kritikam.
Ce bi Predsedstvo SFRJ sprejeloakr-o-interverrciji-na-HrvaSkem;bi-paraleino-"
zaradi zaSCite aktivnosti - prislo do intervencije v Sioveniji. Visji oficirji so razocarani,
ker ni prislo do intervencije in menijo, da jih je Predsedstvo pustilo na cedilu. Med
njimi prevladuje mnenje, da je JLA prepuscena sarna sebi. Dve ceti vojaSke policije, ki
sta bili stacionirani v vojasnici Marsal Tito, sta se vrnili v Zagreb. Staresine so zaceli
spet intenzivll.eje spremljati priprave na plebiscit. Za svojo bodocnost so zelo zaskrbljeni.
Posebno se to nanasa na viSje oficirje, ki imajo nepremicnine v Sioveniji. lzvidniska
ceta iz 1. okbr bo zaradi izpostavljenosti in stalne bojne pripravljenosti proglaSena za
najboljso ceto 14. K. Proglasitev se bo izvedla za dan JLA, 22.decembra.
Na vse staresine pa racuna ZKJ - Gibanje zaJugoslavijo.Ta stranka ne bo delovala
v enotah JLA, pac pa v popoldanskem Casu, takrat ko ni usposabljanja v domovih JLA,
kjer bo imela svoj sedef. Predvsem racuna na oficirje, zateleno pa je tudi vkljueevanje
vojakov. Vclanjevanje v druge stranke, razen v SPS, je prepovedano. Staresine Srbi so
zelo pomirjeni, ker je na volitvah zmagal Siobodan Milosevic. V tern letu je JLA pra-
ktieno prenehala kupovati stanovanja v Sioveniji. VeCino sredstev preusmerja v Beograd,
kjer so kupili okoli 400 stanovanj, v Sioveniji pa 4. Med oficirji krOtl informacija, da
ima republiski sekretar 54000 din place. Oficirji v vojaSnici 4.julij so komentirali zbor v
Kocevski Reki z velikim zacudenjem, odkod TO ameriske puske in kako se lahko to
orotje sploh nabavi. Prikazano orotje je dokaz, da za vsem tern, kar se dogaja v Sioveniji,
stoji Zahod oz. Amerika. V RSLO ima Varnostna slutba JLA svojega obvescevalca, ki
jih obvesca 0 njegovih namerah. Varnostna slutba JLA poskusa preko ocetovaktivnih
oficirjev pridobiti za sodelovanje dva miliCnika in podatke 0 delu organov za notranje
zadeve. Poveljstvo. 14. K se je zdrutilo s poveljstvom garnizije Ljubljana.
Iskanje odgovorov
Prazniki: 29. november, dan republike, 22. december dan JLA in novo leto so
minili na slovesnostih brez udelefbe slovenskih politikov.V vojaSnicah so za oba dneva
driavnih praznikov pri kosilu vojaki dobili kozarec vina ali piva. Ob vojaSki godbi in
korakanju pa je bilo cutiti, da ni vee tako praznicnega vzdusja, kot je vcasih bilo. V
zimskem zraku se je na proslavah in ob sreeanjih med staresinarni nehote postavljalo
vprasanje, kaj bo prineslo novo leto. S Kosarkarjem sva se srecala po novem letu,
6.1.1990. Kazalo je, da tudi letos ne bo miru, ne za nas ne za Varnostno slutbo JLA.
Slednji so delo po albanskem nacionalizmu dali v drugi plan in se posvetili sloven-
skemu oz. slovenskim oficirjem. Pri tern so selektivni. Med oficirji v poveljstvu se je
razSiriia novica 0 ponarejenosti izidov slovenskega plebiscita za samostojno Siovenijo,
tako v procentu udele:tbe kot v procentu glasov. Vse to bo kmalu prislo na dan in
zadeva bo padla v vodo. Ravno tako se resno razmislja, da bi zalivsko kriw in priha-
jajoeo vojno izrabili kot kritje, da bi zavzeli objekte in orotje TO in dokumentacijo
o nabornikih. Menijo, da bo vsa powrnost svetovne javnosti usmerjena v Kuvajt in
Irak. Siovenski plebiscit ne jemljejo resno in menijo, da se ni nie zgodilo in se tudi ne
boo Generalom so poveeali place in dodali na polotaj okoli 100 tock, tako da sedaj
znaSa njihova plaea 30.000 din. Oficirje se naprej strasijo z zakonskimi posledicarni,
ee bi kdo pristal na sodelovanje z organi oblasti R Siovenije. Varnostna slutba JLA
se cedalje bolj naslanja v civilnih strukturah na priseljence z jutnih republik, na novo
sarno oni pristajajo na sodelovanje. Strasijo jih, da jih bodo, ee pride do spremembe,
Siovenci vse nagnali.
Vendar pa delo Varnostne slutbe JLA v letu 1990 Ie ni bilo tako zaman. Za svoje
delo v preteklem letu je Varnostna slutba JLA 14. K dobila stevilne pohvale in priznanja
iz Uprave varnosti ZSLO. Dve napredovanji v Cin polkovnika, eeprav ni formacijskega
mesta: polkovnik Ivan Bizjak in polkovnik Miladin Nedovic, veCina staresin je dobila
denarno nagrado, nekaj pa jih je bilo tudi odlikovanih. Ova pa sta bila predlagana za
nadaljnje solanje na Visoki vojni soli - najvisji soli v sistemu vojnega solstva. Vse
staresine so se velanili v ZKJ-Gibanje za Jugoslavijo, razen podpolkovnika Ivica Jaga-
rinca. Slednjemu zna to zelo skoditi, saj je motno, da mu bo nadaljnje solanje onemo-
goeeno. Ta slutba je postala glavni vir informacij za Beograd, za ozemlje, ki ga po-
kriva. Preko nje se nadzira tudi funkcioniranje linije vodenja in poveljevanja. Tudi v
tern letu se bo nadaljevalo usposabljanje v Pancevu. To usposabljanje naj bi Cimprej
opravili vsi mlajsi oficirji, da si z izpiti pridobijo oficirski Cin. S povisanjem mlajsih
zadovoljili kadrovske potrebe, pa tudi te Ijudi, ki drugod
nimajo perspektive, se bolj privezali na slutbo. Z aktiviranjem upokojenih oficirjev te
slutbe in s mrefo sodelavcev so pokrili teren in posamezne vaine objekte. Delujejo
statieno in iz pozicij, ki jih imajo s svojo mreio, spremljajo situacijo in zbirajo infor-
macije. Veliko je bilo narejeno v minulem letu, se vee dela pa jih caka v letu 1991.
S pridobivanjem sodelavcev, posebej z juga, nimajo tetav, dodatno pa koristijo tudi
lastni tekoCi racun. Njihova te:tiscna naloga bo v tern letu, delo na odkrivanju nele-
galnih oborotenih formacij. Pod te pa v prvi vrsti uVrSeajo TO R Siovenije. Njihov
cilj je pridobiti Cim vee informacij 0 orotju ter 0 Ijudeh, ki so povezani stem. Sele na
-
osnovi teh podatkov bi lahko realizirali koncni cilj, in to je odvzeti se preostalih 50
procentov orozja.
Kar se nanaSa na HrvaSko imajo 0 njej glede lokacij, vrste in vpletenih ljudi
dosd jasnejso sliko. Imajo 15 osebnih vozil, ki jih!parkirajo na raznih lokacijah, v objekt
poveljstva pa vstopa sarno 5 vozil. Za vsako vozilo imajo po vee registrskih tablic. Izde-
lujejo spisek bivsih oficirjev, ki so zaposleni v RSLO in TO. V tern letu bodo poskusali
z nekaterimi od njih vzpostaviti sdk.
Leto odlocitve
v
LETO ODLOCITVE
Dne 19.01.1991 je Kosarkar napovedal, da se v naslednjem tednu lahko ponovno
pricakuje poziv 5. Armadnega obmocja, namenjen TO, za vraeanje orozja v skladisca
JLA. V poveljstvu 14. K ima glavno besedo trojka, ki jo sestavljajo generalmajor Popovic,
polkovnika Ljubic in Malkoc. Med temi tremi v zadnjem Casu vse bolj raste vpliv
polkovnika Ljubiea, na katerega celo v Beogradu veliko dajo. Veliko njegovih predlogov
sprejme tudi poveljnik 14. K.
Polkovnik Ljubic pa v zadnjem casu vse bolj opusca jugoslovanska stalisea in vse
bolj sprejema stalisea srbskega predsednika Milosevica. Relacije postajajo take, da
polkovnik Ljubic kot pomocnik poveljnika za politicno delo v korpusu na nek naCin
lahko direktno ali preko poveljnika usmerja delo nacelnika Vatnostne sluzhe JLA 14.
K, polkovnika Malkoea. Generalmajor Vidmar je zaradi slahega vstopa Sektorja za op-
erativno ucne zadeve, ki je pod njegovo pristojnostjo, v ZKJ - Gibanje za Jugoslavijo,
padd v nemilost pri poveljniku korpusa in je popolnoma na stranskem tim. Tudi sam
se je dokaj pozno vcJanil v to stranko.
Zaostritev odnosov med R Slovenijo in R HrvaSko na eni strani in Zvezno driavo
oz. JLA, ki jo poosehlja, ho najverjetneje ponovno nastopila proti koncu tega tedna.
Ravno tako bo v tern tednuJLA dala v promet 20.000 kosov tednika Narodne armiJ'e
v slovenskem jeziku. Za naslednje dni JLA gradi na sledecem scenariju: V Beogradu
II ho prislo do sestanka predsedstva SFRJ, na katerem ZSLO oz. GS JLA predstavi
driavi. Ukaz Predsedstva SFRJ 0 vracilu orozja je izpolnjen

I sarno na ohmocju Knina. Orozje je vrnil sarno srhski zivelj, ki je sedaj neoborozen in
kot tak lahko pade v nemilost pri Hrvatih, ki niso vrnili orozja. Tukaj se misli predvsem
na ohorozene formacije stranke HDZ. Orozja pa pray tako niso vrnili v skladisea JLA
vsi stahi in enote TOS. Prislo pa je tudi do posameznih primerov ponovnega odvzema
orozja od strani TOS.
Nacin izvajanja akcije hi hil naslednji: z demonstracijo sile v ohliki premikov okle-
pnih, motoriziranih enot, enot vojaSke policije, izvidnikov ter padalcev predoCiti upor-
-
nim republikam realno moe JLA in s to demonstracijo doseCi njihovo poslusnost ter
vraeilo orotja. Kolikor bi prislo do konfliktih situacij, bo JLA v sarnoobrarnbi odgovorila
z uporabo sileo Tukaj se predvsem misli na uporabo omejene sile, se. pravi talrSne, ki bo
sarno odgovor, in ne bo poveeevala konfliktnosti. Najprej se bo izpeljalo razoro:tevanje
strankinih in drugih formacij na HrvaSkem, ravno t'ako bo JLA zavzela nekatera skIadisea
hrvaSkega Sekretariata za notranje zadeve. Akcija bo sprva usmerjena na HrvaSko.
Ocenjuje se, da je slednja moenejsa, in ko bo padla HrvaSka, bo Slovenija padla sarna od
sebe brez veejega konflikta s TO. V soboto, dne 19.01.1991, morajo stareSine poveljstva
14. K priti v slutbo, eeprav ni delovna sobota. V poveljsrvu korpusa se govori, da bodo,
ee dobijo ukaz, realizirali scenarij, pripravljen v mesecu novembru 1990. Dopoldne je
bila znatno poveeana frekvenca vozil v poveljsrvu 14. K. Sraresine pa so seznanili z
doloeenimi ukrepi, ki obsegajo: okrepljeno zavarovanje objektov, omejeno oddaljevanje
iz enot, poveljstev in ustanov ter poveeana bojna pripravljenost nekaterih enot 14. K.
Izvidniska eeta iz sestave 1. okbr Vrhnika je iz razlienih lokacij ponovno vrnjena v sestavo
svoje matiene enote na Vrhniko. Ponoei je prislo v vojaSnico vee stareSin Varnostne
slutbe JLA, ki so se zadr:tali v svojih prostorih na daljsem sestanku. V poveljsrvu 14. K se
je pojavila govorica, da ima Beograd oz. Varnostna slutba JLA informatorja v vrhu
DEMOS-a. To naj bi bila neka tenska.
Polkovnik Miladin Nedovic, ki jepo-formacijipomocnik-naceinikaVarnostne
sluzbe JLA 14. K, polkovnika Emina Malkoea, je v otjem krogu stareSin razlagal ak-
rualno siruacijo. Polkovnik Nedovic je poleg tega, da vodi oddelek varnosti v okviru
14: K hkrati rudi koordinator za delo Varnostne slutbe JLA za komplerno obmoeje
med vsemi tremi korpusi, ki so na ozemlju Slovenije.
Za R Slovenijo imajo pripravljen podoben scenarij, kot so ga realizirali v R
Hrvaski. V tej republiki so z naertnO akcijo pokrili vso strukruro hrvaSke oblasti,
pomembno za obrambni sistem, od vojaka do ministra. Pozorno se spremlja reakcija
R Slovenije in, kolikor ureditev situacije na HrvaSkem ne bo delovala na Slovenijo,
bodo podobno, kot so s Tuamanom, naredili tudi s Kueanom. Varnosrna slutba JLA
ocenjuje, da bo primoran pod teW dokazov 0 nelegalnem oboro:tevanju popustiti rudi
predsednik Predsedstva RS Milan Kuean. Zbranega imajo nekaj gradiva 0 uvozu orotja
in razporedu ter podatke 0 ljudeh, ki so pri tem sodelovali. Pridobili so rudi dokumente
iz Slaparjevega RSTO in PSTO, iz katerih se da razbrati domneve, da je R Slovenija
pripravljala oz. se pripravlja na oboroten spopad z JLA. Poudaril je, da mora JLA
izrabiti sedanjo neenornost in neodloenost v vrstah slovenske politike v svojo korist.
Glavno zaslugo za film, ki je prikazoval oborotevanje R Hrvaske in diskreditiral
sekretarja za Ljudsko obrambo R HrvaSke, generalpolkovnika Martina Speglja, imajo
varnosrni organi oz. Varnosrna slutba JLA. Del posnetkov je bil narejen v pisarni
oficirja Varnosrne slutbe JLA (pisarna s Titovo sliko). Na fiImu je prikazan Ostojic, ki
je pred kratkim naredil samomor, pred tem pa je vse izdal Varnosrni slutbi JLA, ta pa
je njegovo prieevanje tudi posnela.
Leto odlocitve
Tudi oba mota, ki sta se pogovarjala z generalpolkovnikom SpegIjem, sta bila
oficirja in sodelavca te slutbe.
Varnosrna slutba JLA je sposobna prisluskovati vsem, ee bo potrebno rudi Kueanu
in Peterleru. S 24.01.1991 je Varnosrna slutba JLA oz. njen protiobveseevalni oddelek
aktiviral okoli 60 staresin penzionistov, da bi spremljala pripadnike varnosrnega sektorja
RSLO. Generalmajor Dane Popovic poveljnik 14. K, ima zaradi tega, ker je opazil
oborotene pripadnike ONZ, ki naj bi ga zasledovali, sedaj stalno spremstvo Varnosrne
slutbe JLA. StareSine so dobili ukaz, da morajo biti do nadaljnjega v vojaSnici. Ukaz je
bil izdan v vojaSnici 4. julij (poveljstvo 14. K).Vse aktivnosti, ki jih izvaja Varnosrna
slutba JLA, so plaeane. Za svoje potrebe pa so dobili 30 pistol z dusilci.
Stanje v poveljsrvu 14. K dne 26.01.1991 dopoldne: Ocene poveljnika korpusa
v otjem krogu stareSin so naslednje: na vidiku je kapitulacija R HrvaSke, Franjo TuGman
je bil na seji predsedstva SFRJ potisnjen v kot in prisiljen pod te:to materialnih dokazov
o protizakonitem oborotevanju R HrvaSke popustiti. JLA oz. Varnosrna slutba JLA
ima rudi dodarni material, ki bremeni rudi njega osebno. Republika HrvaSka bo
potrebovala precej easa, da bo ponovno zgradila svoj sistem, ki je sedaj razkrit in razbit,
JLA pa mora to prednost izkoristiti in jo bo, yes nadzor nad uvatanjem orotja bo po-
novno v rokah JLA, veeina staresin JLA in zavednih drtavljanov je po gIedanju oddaje
po televiziji popolnoma preprieana v pravilnost potez JLA in se zgrata nad aktivnostmi
hrvaSkih oblasti. Oficirji hrvaSke narodnosti so moralno popolnoma na deh zaradi v
fiImu prikazanih aktivnosti. Potrebno bo zaeeti s tajnimi preiskavami in rudi na ta
naein poskusati odkrivati lokacije in skIadiSea orotja v Sloveniji.
Lotili so se rudi priprav polkovnikaAksentijeviea (delegataJLA) v slovenski skup-
seini, pred vsakim zasedanjem slovenske skupsCine. To nalogo sta te prevzela in jo
bosta se naprej izvajala polkovnika Malkoc in Ljubic. V nadaljevanju razgovora s
Kosarkarjem narn je ta 27.01.1991 posredoval se naslednje informacije. V petek, dne
25.01.1991, je potekal sestanek kolegija poveljnika 14. K, na katerem so se obravnavale
naslednje zadeve: vse enote korpusa morajo biti do nadaljnjega v zaukazani stopnji
bojne pripravljenosti, poveljnik je na splosno ocenil situacijo, zato pa je bil bolj konkre-
ten polkovnik Malkoc. Govoril je, da mora vsa dejavnost Varnosrne slutbe JLA-a oz.
varnosrnih organov JLA biti usmerjena na pokrivanje civilnih strukrur, terena in na proti-
obveSeevalno-delo,katerega cilj je odkrivanje 5. kolone v lasrnih vrstah. Pod drobno-
gledom so vsi tisti, ki se jih sumi, da sodelujejo tako ali drugaee z organi R Slovenije.
Posebej, kot izredno nevarna, je oznaeena aktivnost Ivana Borsrnarja in Sektorja za
varnostne zadeve RSLO, ki ga je potrebno stalno nadzirati.
Aktivnosti Varnosrne slutbe JLA bodo naslednje: vsa aktivnost se bo usmerila na
pokrivanje terena, spremljanje zanimivih oseb ter aktiviranje sistema "Pornik" - opera-
tivninadzor TO in milice. V Varnostni slutbi JLA vlada mnenje, da je SDV se vedno v
fazi reorganizacije in da jo uspesno pokrivajo s svojimi sodelavci v njihovih vrstah.
V tern mesecu je Varnosrna sluzba JLA popolnoma prevzela kontrolo nad ob-
mocjem Knina. Pray tako stoji zascenarijem predaje orozja v Kninu. Za HrvaSko me-
nijo, da je Varnostna sluzba JLA uspela pokriti vse insticucije v sistemu. V RSNZ
HrvaSke v Zagrebu ima Varnostna sluzba JLA dva Crnogorca, ki veljata za njena zelo
dobra sodelavca. Narnestnik republiskega sekretarj'a Jelko Kacin je ze 5 let pod obdelavo
Varnostne sluzbe JLA in ga sumijo, da je agent CIA. Pokrival ga je podpolkovnik DratiC
- sodelavec Varnostne sluzbe JLA. Za uvoreno orozje, uvoznika, lokacije uvoza, vpletene
Ijudi imajo ze nekaj dokaznega gradiva, ki bo sluzilo za zacetek preiskave vojnih pra-
vosodnih organov na ozemlju R Slovenije. Ocena Varnostne sluzbe JLA je, da se no-
tranja neenotnost v R Sloveniji odrata cudi navzven, in stem slabi njeno obrambno
moc. Varnostna sluzba JLA steje sedaj v poveljstvu 14. K 18 Ijudi, ki so vse bolj v vlogi
koordinatorjev skupinam sodelavcev; ti pa pray tako upravljajo z mrezo nizjih
sodelavcev. V enotah korpusa pa je okoli 20 pripadnikov VS.
S Kosarkarjem smo se sestali 29.01.1991 ob 21:00. Prenesel narn je, da je v po-
veljstvu 14. K govorijo, da je Varnostna sluzba JLA zbrala re precej obremenilnega
gradiva 0 R Sloveniji in njenih vodilnih politikih. Podobno oddajo, kot so pripravili
za HrvaSko, bodo zaceli pripravljati cudi za Slovenijo. Na ozemlju R Slovenije sumijo
vse slovenske oficirje, ki niso prijavili stikov z organi slovenskih oblasti, da sodelujejo
z njimi. To skiepajopo tem,dahemotejlHricesarvec-obcIrzaeiYtajn-<Jsti-.-Zgovoren
dokaz za to jim je zadnje povecanje bojne pripravljenosti in vsi sprejeti ukrepi v zvezi
stem. Priceli so prikrito gtoziti posameznim slovenskim oficirjem. Ce bodo razmere
za JLA na ozemlju R Slovenije ugodne, bodo aretirali nekaj oficirjev, usluzbencev
RSLO in Ijudi, ki so vpleteni v razne zadeve z orozjem. Sam potek aretacije bo tak, da
se bo osebo ali objekt obkroiilo z dvojnim kroznim varovanjem VojaSke policije, sarno
aretacijo pa bodo izvrsili oficirji VojaSke policije in Varnosrne sluibe JLA. Ukaz 0 izvedbi
teh aretacij pa bo moral priti iz Uprave varnosti ZSLO. Predlog za posarnezne osebe
pa bo podpisal polkovnik Emin Malkoc. V poveljstvu 14. K se je opazno izredno
povecala morala oficirjev, ki delajo v Varnosrni slutbi JLA. Ostali oficirji pa pravijo,
da bodo sedaj spet s ponosom in brez skrbi hodili po Ljubljani v uniformi. Varnostna
slutba JLA je v zadnjem Casu na ozemlju R Slovenije izvedla tri tajne preiskave.
One 30.01.1991 mi je sodelavec Kosarkar izrazil zaskrbljenost zaradi provociranja
stareSine srbske nacionalnosti. Meni, da so to planirani pritiski, vodeni od Varnostne
slutbe JLA. Osebno ima moCan obcutek, da ga bodo aretirali. Pogovarjala sva se 0 ukre-
pih, ki jih bomo izvedli, in sicer v skrbi za reno in otroke ter glede sredstev za drutino
in odvetnika. Situacija, povezanan s Kosarkarjem se je v naslednjih dneh nekoliko po-
mirila, tako da smo se po stiku 06.02.1991 odloCili, da zaradi varnosti zmanjsarno kon-
taktiranje na najnujnejse in sarno v primeru napovedi izrednih dogodkov: aretacije, uve-
dbe najviSje stopnje bojne pripravljenosti, ukaza 0 intervenciji in podobno. Z Rotnika
so zaceli prisluskovati radijskim zvezam RSNZ, RSLO in ostalim drzavnim organom.
Bivsi postojnski divizijski vod za radijsko izvidovanje planirajo v kratkem predislocirati
v Sentvid in tudi iz Sentvida organizirati spremljanje vseh radijskih zvez. Jz Beograda,
Leto odlocitve
-
iz ZSLO oz. Uprave varnosti, so v Varnostni slutbi 14. K dobili prioriteten ukaz, da
vse sile in sredstva usmerijo v odkrivanje osebe, ki je predala strogo zaupni dokument
drtavnim organom R Slovenije. Slo je za informacijo politicne uprave ZSLO. V vodstvu
Varnostne sluzbe JLA so ze izdelali spisek vseh tistih oseb, ki so imele dostop do
dokumenta. Osebe preverjajo in otijo seznam verjetnih sodelavcev Sektorja za varnostne
zadeve RSLO. Zaradi dokumenta, ki je bil objavljen, vlada med poveljniki enot
nezaupanje, ki se odrata v odnosih med seboj in cudi med njimi in poveljstvom 14. K.
Tudi poveljnik 14. K je ukazal, da je potrebno odkriti tistega, ki je dokument predal.
Stike s Kosarkarjem smo zaradi njegove osebne varnosti zmanjsali na minimum. Dober
mesec ali dva pred osamosvojitvijo pa smo ga umaknili iz poveljstva 14. K. Naloge, ki
jih je dosedaj opravljal za nas Kosarkar je po njegovem odhodu opravljal Kosarkar II.
Z naSimi izbranimi potencialnimi sodelavci pa ni slo vedno vse po nacrcu.V tern
casu sem si zelo zelel operativno pokriti bataljon vojaSke policije 14. K v Sentvidu.za
poveljnika bataljona vojaSke policije, majorja Rajka Meha, mi je rekel Vinko Beznik
poveljnik SE milice, naj ga pustim pri miru. Usmeril sem se na enega od poveljnikov
policijskih cet. Organiziral sem sestanek s poveljnikom cete vojaSke in policije, kape-
tanom, Siovencem, s katerim SVa se poznala te iz gimnazijskih let. Takrat je veljal za enega
najboljsih ucencev. Skupaj sva trenirala atletiko pri AK Olimpiji. Na prvem sestanku,
dne 24.10. 1990, je te kazalo, da bo nekako slo in da bo prijateljstvo in moje prepri-
cevanje zmagalo. Doigi dye uri sem se pogovarjal z njim, na razgovoru pa me je spremljal
Franci Znidarsic. Po koncu razgovora sva si mela roke in narn v mislih pripisala se enega
sodelavca. Dogovorili smo se za sestanek naslednji teden.V tern Casu se je v bataljonu
VojaSke policije mudil polkovnik Emin Malkoc. Kasnejse informacije So nakazovale
moznost, da se mu je perspektivni kapetan JLA izpovedal ter omenil naSe nagovarjanje.
Na naslednjem sestanku se je vedel popolnoma drugace in zavrnil vsako sodelovanje z
narni. Obtotil nas je rusenja UStavne uteditve ter narn povedal, da bo branil Jugoslavijo.
Pri tern bodo uporabili, kolikor bo potrebno, cudi silo, da bi z njo preprecili vecje zlo.
Ko smo se rmli, smobili tal na dveh bregovih. V zasedbi RSTO in pozneje objekta na
Prulah je sodelovala njegova enota. Polkovnik Emin Malkoc ga je v tistem Casu koval v
zvezde. Kapetan je vztrajal do konca in tudi med spopadom ni prestopil vTO. V JLA je
vztrajal tako rekoc do zadnjega dne, ko je bila ta se na ozemlju Slovenije. Pozneje sem
velikokrat premisljeval 0 njem. Razumel bi njegov pogled, ce bi slo za srarega polkovnika
JLA, vendar pa mladega kapetana Slovenca, nikakor nisem mogel razumeti. Storili smo
-jf-. ____ ..... _ .. _ .... vse,_dabigaprepricali. Dostojanstveno pa smo sprejeli njegovo odioCitev, da bo ostal do
konca na nasprotnem bregu. Ko je z odhodom zadnjega vojaka JLA, v mesecu oktobru
1991, cudi on zapustil JLA, smo to sicer evidentirali, vendar nismo uvedli nobenega
operativnega nadzora nad njim. Mladi kapetan pa si je s taltim ravnanjem.zaprl pot
do obrambnih strukcur novo nastale slovenske driave, pa cudi sam te poti ni nikoli
iskal. Pozneje se je popolnoma preusmeril na civilno gospodarsko podrocje.
Ze konec septembra 1990 sem se zavedel, da bo potrebno poleg 14. K s povelj-
stvom v Ljubljani operativno pokriti cudi 31. K, s poveljstvom v Mariboru. Odlocili
smo se za operativno akcijo, da zaradi nepokritosti mariborskega korpusa, potreb
aktualne slovenske politike in opaienih aktivnosti JLA v okviru tega korpusa izpeljemo
operativno akcijo pridobivanja sodelavcev - slovenskih stardin. Na razpolago je bil
izredno kratek Cas, zato so se med operativno akcijo pojavili tudi doloceni problemi.
Dne 13.09.1990 je Ivan Borstner svojemu sodelavcu Francu Pulku, zaposlenemu v
Sektorju za varnostne zadeve, narocil, da naj pripravi spisek slovenskih staresin, za
katere meni, da bi bili pripravljeni sodelovati s Sektorjem za varnostne zadeve RSLO.
Po izdelavi ocene 0 posameznih staresinah smo preko dolocenih ljudi za zvezo vzpo-
stavili z njimi stik in se dogovorili za srecanje. V akciji je sodeloval celotni Sektor za
varnostne zadeve RSLO. Za izvedbo pa smo si na RSNZ sposodili dva osebna avtomobila,
enega za operativno delo in drugega za zavarovanje. Na obeh smo v med potjo zamenjali
registrske tablice, tako da sta imela oba avtomobila od Trojan naprej namescene mar-
iborske registrske tablice. Iz Ljubljane smo krenili 16.09.1990. Ob 04:30 smo se pri
bencinski crpalki na izhodu z avtoceste Ljubljana-Celje-Maribor pri Hocah srecali z
osebo, ki je bila vezni Clen med nami in bodoCimi potencialnimi sodelavci, oficirji
JLA. Po lokalnih cestah smo se odpeljali do dvorca Betnavski grad, kjer smo precizirali
zacetek akcije in konkretizirali potek sestanka za prvega kandidata, kateremu sem, se
preden sem ga srecal, nadel tajno kodno ime Mrak, ker je bil v casu sestanka se mrak.
Varovanje mesta sestanka sta prevzela Franc Pulko in Franci ZnidarSic. Tik pred samim
sreeanjem smo se premaknili v obmocje a b a k u k a ~ ~ ~
Mrak je prisel na razgovor tisto nedeljsko jutro na poti domov iz vojaSnice, kjer
je bil ponoci dcluren, kar v uniformi. Na srecanju z Mrakom je bil poleg mene tudi
Ivan Borstner, ki je takoj na zacetku s prijazno besedo razbil tremo ob prvem srecanju.
Mrak je bil na razgovor Ze predhodno pripravljen in je dobro vedel, za kaj gre, in s cim
se ukvarjamo. V trenutku se je odlocil za sodelovanje z nami iz prepricanja, da delamo
vsi za novo slovensko driavo. V razgovoru je navedel naslednje: kot oficir iz operativnega
dela poveljsrva 31. K do sedaj ni =nal vidnih vecjih premikov vojaskih enot, vendar
pa meni, da vodilni v JLA pocasi izgubljajo zivce. Tudi v vojski prihaja do razlicnih
gledisc na razvoj varnostno-politicne situacije. Med stardinami se govori, da bodo
tisti, ki niso Slovenci, morali oditi, ce bo Slovenija imela svojo vojsko. Govorijo celo,
da jim bodo odvzeli vikende, tako da tisti, ki jih imajo, razmisljajo, da bi jih porusili
ali prodali. Vendar pa za zdaj JLA ne izvaja se nikakrsnih protiukrepov. Iz podatkov v
operativnem centru 31. K, vse informacije gredo skozi ta center, so bili najbolj powrni_
do sedaj na dogodke v Kninu. Iz tega sklepa, da se JLA ne boji toliko Slovenije, kot pa
se boji tega, da bo prislo do obracuna med Hrvati na eni strani in Srbi na drugi.
Naknadno pa bi bili v ta konflikt vmdani tudi Muslimani.
Ceprav se govori 0 evakuaciji tehnike, do sedaj ni bilo nikakrsnih navodil za izde-
lavo takih nacrtov. Artilerijski polk (202. tap) je bil razformiran, ne pa prelociran.
Tehnika ostane in preide v rezervo. Ta tehnika je v Slovenski Bistrici. Tankovski bataljon,
ki je v Mariboru, bo tam tudi ostal. Stardine bodo dopolnili 100 %. Prislo je do revolta,
ker je en stardina delal za dye delovni mesti,pa jim niso izplacali nadur. Predvideva se,
_cl __ _
Leto odlocitve
da bodo nekatere enote ostale kompletne, za manjsi del pa se planira razformiranje.
Sluzboval je tudi kot oficir varnosti ter v vojaSki policiji, tako da ima tudi s tega
podrocja veliko znanja. V Mariboru je bil do sedaj bataljon vojaSke policije, sedaj je se
samo ceta. Pripadniki Varnostne sluzbe JLA v Mariboru so sposobni za vodenje ene
uspdne akcije v okviru 31. K. Za Ljubljano pa ni seznanjen, ker ne ve, koliko ljudi
imajo. Verjetno se je stevilo pripadnikov varnostnih organov zmanjsalo tudi v Ljubljani.
Maribor delno pokrivajo tudi iz Zagreba. Teren zadnje ease slabo pokrivajo, saj imajo
sami znotraj dovolj problemov. Drtalo bo, da pokrivajo predvsem elitne enote in
centre. Stanje se je spremenilo, ker se je zmanjsalo sodelovanje z driavno varnostjo,
vsaj v Mariboru. Na to je vplival kot osebnost tudi podpolkovnik Ratko Katalina. te
dolgo je od takrat, ko sta prisla na obisk dva iz SDY. To je bilo se za casa podpolkovnika
Bizjaka. Po njegovem mnenju SDV ni popolnjena, ob tem pa obstaja se odpor ljudi in
se drtijo bolj postrani. Pravi, da se bodo enote zmanjSevale in ukirijale tudi zaradi
financnih tclav. Zaradi tega bo ravno te dni predcasno odpusceno iz vojske doloceno
stevilo vojakov. Slovenci v Armadi veckrat odkrito govorijo tudi na javnih mestih tisto,
kar mislijo, za kar bi vCasih marsikdo odgovarjal in bi ga obtozili, da je nacionalist.
Njegova zadolzitev je predvsem spremljanje operativnih dogodkov na teritoriju
31. Kin stem posredovanje na operativni center 5. VojaSkega obmocja v Zagreb. Na
ljubljanski 14. K pa je v povezavi kot s sosednjim operativnim centrom. Novi poveljnik
mariborskega korpusa, generalmajor Mico Delic, je dokaj zivljenjski. V erimerjavi z
Viloticem je bolj elasticen in se spusti tudi na nivo razgovora z vojakom. Ce ne bo slo
vse skupaj prehitro, je njegova ocena ta, da bo armada postopno popuscala. So pa
nekateri stardine, predvsem iz Srbije in Like, ki so izredno nacionalno obremenjeni,
precej bolj kot drugi. Se naprej je pripravljen sodelovati in nas obveseati na rednih
sreeanjih oz. po potrebi ob izrednih dogodkih. Mraku smo se za sodelovanje lepo
zahvalili, lokacijo za naslednji sestanek pa smo zamenjali.
Odpeljali smo se nazaj do Betnavskega gradu in pocakali, da je oseba, ki je bila
vezni Clen, pripeljala na razgovor naslednjega pripadnika JLA, pripravljenega sodelovati
z nami. Ker je bil sestanek v blizini Betnavskega gradu, sem bodocega sodelavca ime-
noval s tajnim kodnim nazivom GraShl. Del moje ekipe je postavil zavarovanje, sam pa
sem zacel razgovor z Grascakom. Grascak je bil po letih eden nasih najmlajsih, ce ze
ne najmlajsi sodelavec Sektorja za varnostne zadeve. Ze v uvodu ga ni bil potrebno
prepricevati._Ravllo_takokot Mrak je vedel, za kaj gre in koliko je ura. Dela v oklepnem
bataljonu, njegov nadrejeni pa je kapetan, po narodnosti je Hrvat, za katerega je ze v
uvodu rekel, da je zelel po telefonu poklicati Janso in mu izraziti vso podporo. Poleg
tega, da je tankist, je tudi solan vojaSki policist. Pravi, da je iz govoric slisati, da se bo
njihov polk ukinil, za zdaj je samo topnisrvo postavljeno v bojno rezervo. Artilerijski
polk pa je bil formiran iz dela topniske enote iz Ribnice in dela 202. tap iz Slovenske
Bistrice. Kam je odsel del havbic 135 mm iz Slovenske Bistrice, ne ve. Ve pa, da
divizion VBR iz Ribnice kljub govoricam ne bo premdcen v Slovensko Bistrico, Bistrico
ali Maribor, ampak bo ostal v Ribnici. Iz njegove enote je bila delno izvrsena
- I
predislokacija v Siovensko Bistrieo v 31. lad. PVo. Tudi del artilercev je odslo v Bistrico.
Del topniske baterije se je selil v petek. Njemu osebno niso popolnoma jasne namere
glede teh predislokacij. Vendar pa meni, da bi se v tako izpraznjeno kadernieo preselil
pehorni bataljon iz Celja.
Glede premestitve orozja TO s podrocja Maribora v Novo mesto ima zanesljive
podatke, saj je pri natovarjanju sodelovalo precej njegovih vojakov. Premestitev je bila
izvrsena v eni noCi in enega dneva, in to 8 kamionov pehornega orozja, od avtomatskih
pusk, polavtomatskih pusk, pusk M48, do mitraljezov in 300 zabojev municije. Po
njegovem mnenju je bila premestitev v Novo mesto zaradi tega, da bi bila lazja pre-
mestitev na HrvaSko ali na jug. Planirana je bila 100 % popolnitev tankovskega bata-
Ijona, tako da bi motorizirana brigada po dopolnitvi s tanki, ki bi prisli iz rajona
Karlovca, in z novimi oklepnimi transporterji postala mehanizirana brigada, vendar,
kakor sedaj kaze, iz tega ne bo nic. Po tej resitvi naj bi se formirala se tretja tankovska
ceta s 13 tanki in 4. bataljon transporterjev. V njegovi enoti je posebej opazno zmanjse-
vanje vojaskih obveznikov iz Siovenije, tako da se povecuje stevilo vojakov iz centralne
Srbije. Druga pomembna ugotovitev je, da veCina slovenskih vojakov po koncanem
osnovnem usposabljanju premescena na jug, predvsem na Kosovo. Diferenciacija med
stareSinatni se je zaeela ze okoli 53. stevilke Nove revije in za Casa ptocesa ptoti cetverici.
GeneralpodpolkovnikKolsekjepretekiiTedetr,kojebil,m-obiskuvMariboru;-izjavil;
da TO Siovenije ne bo dobila svojega orozja nikoli vec nazaj. Protiletalski divizion so
iz Maribora premaknili v Siovensko Bistrieo skupaj z vojaki. VpraSanje, ki se tukaj
zastavlja, je, ce so ta sredstva nalozili na vlak in jih odpeljali na jug. V vojasnieah je ze
daljsi Cas vedno pripravljena kolona vozil TAM 5000, da bi, kolikor bi bila potreba,
krenili po mUl1icij<>vHl1cealiVkako drugo skladisce. V mariborski garniziji se opm
pomanjkanje rezervnih delov za vse vrste orozja, celo za pehorno oborozitev. Kar zadeva
Varnosrno sluzbo 31. K, je njen nacelnik podpolkovnik Ratko Katalina, njegov na-
mesrnik pa podpolkovnik Milan Stevilovic. Po razgovoru z Mrakom smo imeli ta dan
se nekaj kontaktov, ki pa niso bili posebno uspeSni.
One 21.09.1990 sva se z Ivanom Borsrnarjem odpravila v Maribor na srecanje z
Mrakom, ki nama je posredoval naslednje podatke: Varnosrni organi JLA iz 31. K so
imeli v ponedeljek v svojih prostorih naSega potencialnega sodelavca, ki smo mu dali
kodni vzdevek Ribic, na pogovoru, ki je trajal okoli tri ure. Obstaja dolocena moznost,
da je Ribic kontakt z nami sam prijavil ali pa je bil pri kontaktu odkrit. Po naSem
mnenju je moznost, da bi nas odkrili, manjsa, saj smo dvakrat menjali vozilo, preden
smo ga pripeljali na mesto sreCanja. Mozno pa je, da so odkrili klic nasega veznega
dena v vojasnieo. V Mariboru se za pomoc pri delu varnosrnih organov javljajo upo-
kojeni oficirji JLA. Med tednom je prispela depesa iz Zagreba 0 aktiviranju delovanja
osnovnih organizacij ZKJ. Podpisan je polkovnik Vaso Predojevic, ki je predsednik
komiteja organizacije ZKJ v JLA za 5. VojaSko okrozje. Zahtevek je pri nekaterih
staresinah izzval prikriti posmeh, saj je ZKJ zelo izgubila svojo vlogo. V petek,
21.09.1990, je prispela depesa 0 prepovedi izdajanja orozja enotam TO za vaje. Del
Leto odlocitve
orozja TO-ja je prelociran ze pred poveljem 0 odvzemu in odpeljan v rajone Novega
Mesta, Mokronoga in Grosuplja. Sluzbo je nastopil nov poveljnik 31. K, generalmajor
Mico DeliC. V svojem nastopnem govoru je poudaril, da JLA ne bo dovolila nacionalnih
spopadov. Poudaril je, da je treba podpreti reformne sile, ki jih predstavlja Ante Mar-
kovic. S tistimi, ki se ne strinjajo s to politiko, pa pricakuje, da se bomo razSli po mirni
poti in s stiskom roke. Vendar pa ne glede na to pricakuje, da bo, zaradi nepopuscanja
slovenskih oblasti nasproti zveznim, prislo v 2. polovici meseca oktobra do zaostritev.
V poveljstvo korpusa je prisel ukaz 0 zmanjsanju formacije in zahteva, da se temu
prilagodijo vojni nacrti. V naslednjih dneh nas je Mrak 09.10.1990 obvestil, da so v
poveljstvu 31. K zelo zadovoljni z akcijo zavzetja RSTO v Ljubljani. Nacelnik staba
31. K mu je omenil, da bo po tern scenariju potrebno zavzetji tudi ostale PSTO-je, obe
letalisci, posto in televizijo. One 15.10.1990 je Mrak telefonsko posredoval infor-
macijo na naprej dogovorjeno telefonsko stevilko, da se je generalpolkovnik Konrad
Koisek pogovarjal z vsemi upokojenimi generali iz obmocja, ki ga pokriva 5. Vojasko
obmocje. Na tern posvetu je izrazil stalisce, da se JLA ne bo mesala v politicne zadeve,
ne bo ovirala demokraticnih sprememb in nikakor ne bo dovolila dctavljanske vojne.
V poveljStvll in vseh enotah 31. K so zacasno ustavljene formacijske spremembe. Najver-
jerneje je vzrok tega situacija v sosednji HrvaSki.
Naeelnikstaba 5. VO je pozitivno ocenil izvedeno vajo enote 31. K med vikendom.
Ob analizi pa je izjavil, da slovenska politika skupaj z RSLO-jem deluje se naprej, da
bi razcepila TO in JLA. V komplernem 31. K poteka priprava kamionov, vendar pa ni
znano, kam naj bi jih premestili. 0 premiku kamionov, slo je za 60 motornih vozil, nas
je MrakobvestiI18.10.1990, ravno tako po telefonu. Omenil je, da mora 5. VO izbrati
okoli 300 motornih vozil in jih postopno poslati v rajon Banja Luke, kjer naj bi se po
oceni naSega sodelavca formirala vecja motorizirana enota. Ta enota kamionov je krenila
na pot 19.10.1990 ob 09:00. Sodelavec predvideva, da je mozno, da se bo v sirsem
rajonu Kninske krajine, Like in Korduna formiralo vec motoriziranih enot v rangu
polka ali brigade. V naslednjem javljanju, 30.10.1990, je omenil, da ga je podpolkovnik
Ratko Katalina, nacelnik Varnosrne sluzbe JLA 31. K povabil na razgovor. Ker je bil
tudi Mrak pred leti pripadnik Varnosrne sluzbe JLA, sta govorila 0 nekih starih zadevah,
podpolkovnik pa mu je dal vedeti, da je vse to kar se sedaj dogaja v Sioveniji, velik
nesmisel. To, kar sedaj razmislja slovensko politicno vodstvo 0 osamosvojitvi in o r m i ~
ranju slovenske vojske, je velik nesmisel, saj Siovenija tega ekonomsko ne bo zmogla.
Tovsebi-bilopovezanosprevelikimi stroski in se nikakor ne izplaca. Med ostalim mu
je podpolkovnik Ratko Katalina dejal, da je zaskrbljen, ker imajo slovenske oblasti
veliko oz. prevec informacij 0 JLA. Tistega oficirja, ki bi odkril informatorja, bi denarno
nagradili. Povedal mu je, da ze sedaj sumijo nekatere slovenske oficirje, da sodelujejo
z novo slovensko oblastjo, vendar bodo z njimi kmalu obracunali.
Ker se je blizal22.12. 1990, dan JLA, so v enotah pripravljali spiske staresin za
odlikovanja, povisanja in nagrade. Na spiskih nekaj Casa ni bilo stareSin slovenske in
albanske narodnosti. Najverjerneje bodo morali spiske popraviti in upostevati tudi na-
.-
cionalni kljue. Med stareSinami je vse bolj opazna delitev po nacionalni pripadnosti.
Velikokrat iz tega delajo salo, vendar pa je zadeva vseeno zelo resna. One 08.1 1.1990
se je v Veeeru pojavil clanek, ki je namigoval, da nekateri oficirji sestave 31. K sodelujejo
s slovenskimi oblastmi. Clanek je izzval veliko komentarjev in sprozil nezaupanje med
oficirji poveljstva in enot 31. K. V vodstvu Sektorja za varnostne zadeve smo dobro
poznali informatorja, ki je dosegel, da je Veeer napisal in objavil ta clanek. Omenjeni
informator je to naredil, ker mu sektor za varnosrne zadeve ni hotel dati denarja in
polozaja, ki ga je za usluge zahteval. Po objavi tega elanka so bili vsi stiki s spornim
informatorjem oz. osebo, ki se nam je ponujala za vezni clen, prekinjeni. Varnostna
sluzba JLA 31. K je v stikih s posameznimi novinarji Veeera zelela odkriti informatorja
in preko njega eventualne sodelavce RSLO. Razen govoric pa za vse to ni bilo nikakrsnih
materialnih dokazov, zato so takrat iskanje opustili. Mrak pravi, da vse informacije, ki
so do sedaj prihajale na operativni center korpusa, sedaj ta operativni center zaobidejo
in se dostavljajo neposredno poveljnikom enot. Komunikacije, ki pa gredo se naprej
preko operativnega centra, se obvezno snemajo na magnetofon. Po njegovem mnenju
so nekateri oficirji slovenske narodnosti zaradi strahu prijavili kontakte s slovenskimi
oblastmi, vendar nikakor ne tisti, ki so eventualno vzpostavili sodelovanje s Sektorjem
za varnostne zadeve RSLO, saj bi jih v tern primeru takoj priprli. Varnostna sluzba
JLA je zaradi odtekanja informacij iz obeh korpusov nujno potreboval Zrtev, da bi
opravieila svoje delo in obstoj; je
odnos staresin zaeuda bolj negativen kot pozitiven, eeprav poveljniki in pomoeniki
poveljnikov za politieno delo vztrajajo pri vclanjevanju. Pogovori med stareSinami
potekajo tudi 0 plebiscitu, ki se napoveduje za mesec december.
Ne glede na vso moe JLA je med stareSinami vlada strah, da lahko v Sioveniji
kljub vsemu plebiscit uspe, oni pa bodo morali enostavno spokati in oditi. Ve, da so
dobili varnostni organi JLA odobritev za uporabo vseh metod in sredstev, da bi odkrili
sodelavce RSLO. One 25.1 1.1990 zveeer smo na sestanek z Mrakom poslali Franca
Pulka. Na tern pogovoru mu je Mrak prenesel naslednje: V operativnem centru po-
veljstva 31. K so razpolagali z informacijo 0 zelo uspesni mobilizaciji, ki so jo v Kranju
izvedli obtinski upravni organi. Te dni so intenzivno spreminjali vojaski naert. Planira
se popolnitev A-enot, vendar pa se na rezervno sestavo iz Siovenije, ki so jo odpisali, ne
raeuna vee. 15.11.1990 je bila izvrsena kontrola glavne inspekcije, ocene naj bi bile
pozitivne. Vendar jih pri poskusu vziga tankov ena tretjina ni vtgala. Ravno tako se je
slabo odrezala enota v Ptuju, 417. mpoad- 105 mm. Namesto ob 8:00 zjutraj je bila
enota pripravljena z dveurno zamudo. Ravno tako se je slabo odrezala eeta vojaSke
policije, slaba ocena bo najverjetneje pripeljala do zamenjave komandirja enote.
Kamioni se v obeh korpusih se vedno pripravljajo za premik.
V nevezanih razgovorih med stareSinami je veekrat slisati, da je lahko intervenirati,
Ce imaS komu predati oblast, tetko pa je v primerih, ko nobeno od vodstev v republikah
ni dobro. Oficirji menijo, da je delovno Ijudstvo v Mariboru negativno nasttojeno
proti novi vladi zaradi blizajoee se ekonomske krize. Ce se stanje ne bo izboljsalo,
Leto odlocitve
imajo delavci ruske tovarne dusika v naertu, da naslednji mesec krenejo pred Skupstino
v Ljubljano. Dogodke med delavstvom v Mariboru budno spremlja Varnostna sluzba
JLA. Sodelavec ocenjuje, da obstaja realna moznost nasilnega odvzemanja spiskov na-
bornikov po obeinah. One 26. in 27. 11. 1990 so preverjali vpoklic rezervnih staresin
vojaSke policije. Nad preverjanjem je osebno bdel naeelnik Varnostne sluzbe 31. K,
podpolkovnik Ratko Katalina. Vpoklicali so sarno Ijudi, katerim so 100% zaupali.
One 27.11.1990 so iz Zagreba pripeljali dye izvidniski bojni vozili s posadkami vojaSke
policije iz Zagreba. Poveljnik 31. K je staresinam eestital ob 29. novemberu. Vsebina
je sledeea: sreeen naj yam bo praznik brez problemov, ker nas po praznikih eakajo
tetke naloge. One 26.11.1990 je prisla depesa 0 razformiranju osnovne organizacije
ZKJ v JLA. Razformiranje organizacije naj bi se izvedlo 28.11.1990, takrat pa naj bi
se formirala tudi nova ZK] - Gibanje za Jugoslavijo. Ze prej je dne 27.11.1990 v
popoldanskem casu prisla depesa, da je potrebno aktivirati delo clanov v ZKJ in tudi
delovati za dvig moralno politienega stanja po enotah. Maksimalno je potrebno nuditi
pomoe aktivistom nove partije, ki bodo delovali na Podpis: polkovnik Vaso
Predojevic, predsednik komiteja ZKJ VO Zagreb. V nadaljevanju je z Mrakom
dogovorjeno, da naj jih, ee ne bo mogel vzpostaviti kontakta s sektorjem za varnostne
zadeve (slo pa bo za vazne informacije), posreduje enemu od inspektorjev milice na
UNZ Maribor.
Naslednji sestanek je imel Franci Pulko z Mrakom 03.12.1990. Na njem ga je
Mrak obvestil, da so ga s 01.12.1990 zamenjali z dolznosti operativnega oficirja v
poveljstvu korpusa in da sedaj eaka novo razporeditev. Mraka so kontaktirali varnostni
organi JLA in ga spraSevali, ee mu je kaj znano, kdo od slovenskih oficirjev ima stike
s slovenskimi oblastmi. Varnostni organ, podpolkovnik Stevilovic, je Mraku predlagal,
naj preko kontaktov z UNZ Maribor poskusa pridobiti tim vee podatkov 0 delu
milice, posebej pa, ali jih zares mislijo napasti. One 04.12.1990 se bo formiralo po-
veljstvo vojaSkoteritoriainega okrozja - VTO, okrozja ki mu bo poveljeval polkovnik
Kandue iz Ljubljane. Lokacija tega poveljstva bo v Domu JLA v Mariboru. Naeelnik
tega organa bo postavljen s 26.11.1990. VTO s sedetem v Mariboru pokriva mariborske
obtine, v Murski Soboti celotno Prekmurje, v Celju pa celjsko obmoeje. V teh po-
veljstvih so teami, v katerih so tudi pripadniki Varnostne sluzbe JLA 31. K. Sodelavec
je dobil razpored v mariborskem VTO. Obstaja pa tudi moznost, da se ga razporedi v
Mursko Soboto. Sodelavec ocenjuje, da je formiranje imenovanih okrozji najstrozja
tiljpQgindil-z:atlue_samonajozji krog poveljstva, kajti po izjavi naSega sodelavca je
dokument s to vsebino dobil z depeSo bolj pomotoma v svoje roke. Burno naj bi zaradi
tega reagiral polkovnik Popadic - naeelnik personalnega oddelka 31. K.
One 04.12.1990 bo v Mariboru sestanek celotnih nanovo imenovanih sestavov
v teh okrozjih. Sestanek bo vodil polkovnik Kandue. Stem dnem praktieno zaenejo
delovati aktivirani organi. Po oceni naSega sodelavca je cilj organiziranja teh okrozij,
da prevzamejo posle alarmiranja sestave rezerve kakor tudi vse naborniSke zadeve. Po
informiranju staresin v Mariboru prejsnji teden je bil komentar med polkovniki in
-
podpolkovniki priblizno taksen: moznost, da plebiscit ne bo uspel, obstaja; v tern pri-
meru mora vlada Siovenije odstopiti in intervencija JLA ni potrebna. One 04.12.1990
je bil sestanek komiteja ZKJ v JLA v Mariboru, na katerem so razglasili razformiranje
komiteja. Istoeasno pa so pozvali vse stardine JLA in civilne osebe, ki sluzijo v JLA,
da se aktivno vkljuCijo v novo ZKJ na terenu. Velikemu stevilu nizjih oficirjev v Mari-
boru (v splosnem) ni jasno, zakaj je potrebna intervencija JLA, ko se pa po celi Jugoslaviji
odvijajo demokratieni procesi in nas od zunaj nihee ne ogroza. Kapetan I. razreda
Vladimir Grabar in Arandzel Ribac sta postavljena po novem za oficirja Varnostne
sluzbe JLA v VojaSko-teritorialno okrozje za podroeje Maribora. Po oceni sodelavca
sta imenovana razporejena na omenjeno funkcijo zaradi tega, da se jih Varnostna sluiba
JLA v okviru 31. K resi saj se jima ne zaupa. Razmisljajo tudi, da bodo, ko se bo VTO
formirala, stardine v tern sistemu lazje razmestili po celi Jugoslaviji. Na koncu mi je
sodelavec zaupal, da je on sam v precepu in da je zaradi tega manj "produktiven",
hkrati pa prosi za razumevanje. Dogovorila sva se, da me v primeru nuje pokliee on,
in se dobiva na dogovorjenem mestu.
Na sestanku 09.12.1990 je Mrak poudaril, da imaJLA resno namero priti do
dokumentacije 0 nabornikih. To bo storila na miren naein ali pa tudi z uporabo sileo
Ponovno bodo zahtevali, da se jim dokumentacija izroei po mirni poti. Ce slovenske
oblasti. tega nebodo uslisale, najvisjih-sodnih
instancah zvezne drzave. Ko bodo spor dobili, bodo stem dokumentom odsli po
obCinah v spremstvu vojaSke policije in zahtevali dokumentacijo 0 nabornikih. V
poveljstvu 31. K je polkovnik Kandue dejal, da praktieno od 04.12.1990 velja za po-
veljstvo "vojno stanje", Ceprav ga nihee ni razglasil. V poveljstvu 31. K naertujejo v
primeru intervencijeJLAzavzetitudiRTV v Mariboru. Ocena Mraka je, da si poveljstva
JLA v Mariboru, Zagrebu in Beogradu kljub vsemu niso enotna v pogledu intervencije,
ker se nimajo podatkov 0 tern, kako bi reagiralo Ijudsrvo.
V telefonski informaciji, ki jo je Mrak posredovaI23.12.1990, je poudaril nasle-
dnje: 19.12.1990 je ob 08:00 potekalo v poveljstvu 31. K poroeanje poveljnikov. Se-
stanek je vodil generalmajor Mico Delic in ob tej priliki dejal: "Situacija je prisla tako
dalee, da v primeru vztrajanja Siovenije na realizaciji plebiscitne odloCitve, JLA ne bo
preostalo nie drugega, kot da ukrepa, prelita bo kri." Tega dne je Mraka na razgovor
povabil naeelnik Varnostne sluzbe 31. K, podpolkovnik Ratko Katalina. Med ostalim
ga je vpraSal, kaj Ijudje v Mariboru govori 0 plebiscitu. Govoril mu je tudi, da bo JLA
zravnala Maribor z zemljo, ee bo potrebno. One 18.12.1990 je major Stevo Vukelic,
naeelnik operativnega centra 31. K, odposlal v Beograd depeso podpore armadnemu
generalu Veljku Kadijevicu ob njegovem nastopu na televiziji. Naslednji sestanek je
Franci Pulko z Mrakom opravil27.12.1990 okoli 20:00. Mrak pravi, da je due 22.12.1990
skupina slovenskih vojakov s pomoejo skupine civilistov v vojaSnici Franca Rozmana
Staneta Maribor poskusala na zastavni drog okoli 21 :30 obesiti slovensko nacionalno
zastavo. Ob tej priliki je skupina neimenovanih vojakov (deseter in trije vojaki) uspela
zastavo obesiti na polovico droga, vendar jih je v tistem trenutku opazil straiar, tako
Leto odlocitve
da so morali zapustiti prizorisee, straiar pa jih ni uspel identificirati. Oficirji Varnostne
sluzbe JLA so dne 24.12.1990 v popoldanskih urah uspeli odkriti imenovane. Naeelnik
Varnostne sluzbe JLA 31. K, podpolkovnik Ratko Katalina, je predlagal komandantu
korpusa, da se najstrozje disciplinsko kaznujejo, in sicer s 60-imi dnevi vojaSkega
pripora in takojsnjo premestitvijo iz 5. YO. Po do sedaj izbranih, vendar se nepreverjenih
podatkih, naj bi slo v tej skupini za desetarja Krleta, vojaka Podleska in vojaka Isanoviea,
ki naj bi bil doma iz Mirne na Dolenjskem (oee Musliman, mati Siovenka, on pa se
deklarira za Siovenca). Vsi navedeni naj bi bili doma iz sirsega obmoeja Dolenjske,
popolne podatke pa se zbirajo. One 24.12.1990, okoli 10:00 ponoCi, se je na vhodu v
vojaSnico Dusan Kveder v garniziji Ptuj pripetil incident med skupino civilistov slo-
venske nacionalnosti in skupino vojakov Neslovencev iz navedene vojaSnice. Skupina
civilistov iz Zagorja ob Savi je spremljala nabornika Romana Brvarja iz Zagorja ob Savi
do vhoda v vojaSnico. Ob tej priliki naj bi ta skupina spraSevala nabornike, ali so prisli
od drugod v Siovenijo pobijat Siovence po ukazu Milosevica. Po dodatnem preverjanju
preko UNZ v Mariboru, dne 28.12.1990, smo prisli do podatka, da so civilisti hoteli
spremljati svojega prijatelja v notranjost vojaSnice s harmoniko, zaradi cesar je prislo
do prerivanja med pripadniki JLA in civilisti. Varnostni organi JLA so izredno uZaljeni,
ker jim milica v Ptuju ni hotela posredovati podatkov 0 civilistih iz Zagorja ob Savio
Stardine v Mariboru se vedno podpirajo generala Kadijevica. Vendar pravijo,
da ce sedaj Kadijevic ne bo izpolnil, kar je obljubil, bodo oni sami na svojo roko storili
tisro, za kar menijo, da je potrebno. Najbolj izstopa skupina srbskih oficirjev, ki se
druzi in zbira okoli podpolkovnikov Vukelica, Blaievica, Roeenovica in Veliekovica.
Glede stanja bojne pripravljenosti v 195. motorizirani brigadi 31. K razpolaga z oceno,
da je tako tehnieno stanje tankov kot vozil BRDM v tehnienem smislu dokaj slabo;
primerno za demonstracijo sile, za kaj vee pa ne. Mrak je sporoeil, da bo 10.01.1991
ob 17:00 v Domu JLA v Mariboru formirana nova ZKJ - Gibanje zaJugoslavijo. Sejo
bo vodil polkovnik Lipnik. One 13.01.1991 je polkovnikAlojz Lipnik govoril zbranim
staresinam v vojaSnici Vojvode Misiea. Prenesel jim je svoje vtise s posveta v Zagrebu.
V tern nastopu je polkovnik Lipnik agitiral za veejo vClanitev v ZKJ - Gibanje za
Jugoslavijo. Naknadno v razgovoru s slovenskimi stardinami je slednjim dejal, da se
zaveda, da jih veliko misli drugaee kot on, vendar sarno njegovo razmisljanje lahko
ohrani Jugoslavijo. Poudaril je vprasanje, ki se je nanaSalo na odvzem orozja, in sicer,
zakaj se ni orozje odvzelo na kraju samem pri vstopu v driavo, takrat, ko se je prevaialo
prei<oIneje.Jzllast()paje bilo mogoee razbrati bojazen, da JLA pravzaprav ne ve
toeno, kako naj resi to vpraSanje. Sodelavec pravi, da pa oficirje vseeno ohrabruje
poseg sovjetske armade v Litvi.
Tako, kot smo delali z Mrakom, smo paralelno, ne da bi vedela eden za drugega,
delali tudi z GraScakom. GraSeak se je ravno tako javljal na posebej za to doloeeno
telefonsko stevilko, ee niso bili mozni osebni stiki z njim. One 01.1 0.1990 mi je sodelavec
GraScak sporoeil naslednje: v jutranjih urah so viSji oficirji izredno obsodili zasedanje
slovenske skupsCine in govor republiskega sekretarja za Ijudsko obrarnbo. Po jutranjem
liliiii
sestanku so tankovske posadke zacele pripravljati tanke za premik, manjse okvare so
dopoldne zelo hitro popravili. Pripravili so seznam preverjenih rezervistov, kurirji pa so
po Mariboru spoznavali ulice in prebivaiisCa rezervistov. V dopoldnevu so oficirji govorili,
da bo vojna, vendar se ne ve, proti komu naj bi se borili. V 195. mtbr se je formirala
okrepljena tankovska Ceta, sestavljena iz 12-ih iankov T55, popolnjena z izurjenimi
vojaki in staresinami. S to enoto je bila izvrSena politicna priprava ces, da so zadnja
obramba Jugoslavije. Enota.::aka na ukaz za premik. Uporabila bo taktiko demonstracije
sile in pripravljenosti za borbo in obrambo Jugoslavije. Caka se samo na ukaz, enota pa
se lahko uporabi ob katerikoli uri. Staresinam je zaukazano nOSenje osebnega orolOja po
potrebi tudi v civilu, do preklica pa velja za vse staresine pripravljenost na domu. Do
nadaljnjega so aktivirani n ~ r t i enote za protispecialna dejstva.
One 09.10.1990 GraScak telefonsko sporoCi, da se je stanje pripravljenosti v
enotah izredno zmanjsalo. Oficirji razpravljajo 0 dogodkih minulega tedna, 0 pisanju
tiska glede referenduma 0 odcepitvi, vse bolj so zaskrbljeni, kaj bo z njimi, in pravijo,
da se bodo borili do konca. Glede mobilizacije se racuna na 15% rezervistov, predvsem
na vojake iz julOnih republik. V enotah korpusa je bila opravljena splosna kontrola kot
predhodnicaglavne inspekcije. One 12.10.1990 je GraScak telefonsko posredoval in-
formacijo, da je imel 08.10.1990 poveljnik 31. K sestanek s staresinami korpusa, na
kateremje-izjavil,-da-so-opazili-pojav-pri-nekatetih-staresinah-JbA,-da-sodelujejo z
novimi slovenskimi oblastmi, vendar ro ne velja za mariborski korpus. Poveljnik mtbr
v 31. K je izjavil, da jev petek, 05.10.1990, malo manjkalo do odloCitve za akcijo JLA
z demonstracijo sileo V vseh enotah korpusa so opazni stalni sestanki poveljstev na
vseh nivojih. One 15.10.1990 je posredoval informacijo 0 vpoklicu mehanikov in te-
hnicnegaosebja;Imajonalogo usposobiti za premik 70 kamionov. Opremiti jih morajo
z novimi gumami in ceradami. Premik vozil naj bi se izvedell9.1 0.1990. Vozila naj bi
se predislocirala v rajon Banja Luke. Iz skladisCa tankovske municije Hoce so v vojaSnico
ponovno pripeljali tankovske granate. V skladisce Hoce pa so vceraj pripeljali betonske
zaSCitne bloke. Staresine organizirano usposabljajo za volOnjo z motornimi vozili. Do
19.10.1990 se morajo s terenskih vaj vse enote vrniti vvojaSnice. V okolici Maribora
pa je predvidena vaja pehotnega bataljona za soboto, nedeljo in ponedeljek. Vaja se bo
organizirano izvajala 28.,29. in 30. 10. 1990. Vse enote, ki so sodelovale na vaji,
skupno je bilo 42. vozil, so pri skoncentrirani vrnitvi v mariborske vojaSnice demonstri-
rale silo. Staresinam se je zacelo groziti v smislu, da bo tisti, ki ne bo izvajal nalog,
prerazporejen v Knin ali na Kosovo.
One 05.11.1990 nam je Mrak poslal informacijo, da je bilo ob informiranju sta-
resin 31. K jasno receno, da JLA ne bo v nobenem primeru pristala na kakrsnokoli
drugacno ureditev v ddavi, kot je sedaj. V sredo, 17.11.1990, pa pride po sedanjih
podatkih v Maribor Glavna inspekcija narodne armade. Gre za predcasen obisk in
preverjanje - redna je bila planirana sele spomladi. Enote se bodo preverjale, vendar se
rezervna sestava ne bo vpoklicala. Za to navajajo politicne razloge, pa rudi poplave po
Sloveniji. Razkol v razmisljanju med staresinami sepovecuje. ZKJ v JLA ne popusCa.
Leto odlocitve
Se naprej obstajajo evidence sestanki, redno trgajo Clanarino od osebnih dohodkov,
nekateri pa so prepricani 0 nekakSni novi politicni organizaciji v JLA. Intenzivno je
tudi politicno delo s civilnimi osebami, zaposlenimi v JLA. Te osebe nasedajo infor-
macijam, ki se nanaSajo na slovenske oblasti. One 08.11.1990 je GraS.::ak v telefonskem
razgovoru komentiral pisanje Vecera 0 vdoru slovenskih obvescevalcev v JLA. Pravi,
da Clanek v VeCeru stareSine sicer komentirajo, vendar ga ne jemljejo resno, predvidevajo
pa, kdo stoji za tem Clankom in s kakSnimi interesi. Po njegovi oceni Varnostna slulOba
JLA 31. K gleda na Sektor za varnostne zadeve RSLO zelo posmehljivo in si v resnici
ne predstavlja, da bi lahko pridobila staresine iz njihovih vrst za sodelovanje. Mrak
pravi, da morajo komandirji enot, ce se enota usposablja izven vojaSnic, obvezno imeti
pri sebi avtomatsko puSko in 150 nabojev. Kadar pa gredo enote za dalj easa iz vojaSnice,
mora imeti vsak vod s seboj zaboj municije. One 09.11.1990 je Mrak telefonsko prenesel
informacije, da morajo do rorka, 13.11.1990, poveljniki bataljonov in cet mtbr 31. K
opraviti pogovor z vsemi zbranimi rezervisti, ki so pristali nasodelovanje. Ekipa GINO,
ki je opravljala preverjanje enot v R Sloveniji, je v veliki meri spremljala in preverjala
tankovske enote. V enem od zakljuckov je nakazala molOnost izvajanja cetverne formacije,
to je stiri tankovske vode v tankovski ceti. Primanjkljajstaresin bi resili s popolnitvijo
iz sestava neke razformirane oklepne enote iz Srbije. Spremenili so tudi koncept oz.
nacin izvajanja preplaha. Enota:po preplahu ne odide na zborno mesto, ampak caka v
vojaSnici, kjer se popolni z minskoeksplozivnimi sredstvi in municijo. Tako popolnjena
in pripravljena enota .::aka na naslednji ukaz. Podrocje Maribora je razdeljeno na sest
smeri, po katerih se vozijo oborozeni kurirji, ki obvescajo staresine in rezerviste, da je
prislo do preplaha. Naknadno so dodali se eno smer. NajvaZnejsa je 5. smer. Zanjo je
zadollOen ddurni avtoparka z vozilom BROM, oddelkom izvidnikov z vozilom pinz-
gauer. Smer gibanja Dom JLA - Partizanska - Tomsiceva ulica.
Pred kratkim so iz garnizije Hirska Bistrica v gatnizijo Slovenska Bistrica prepeljali
protiavionske rakete STRELA 2M v moCi baterije. Planira se, da bodo po novem letu'
staresine hodile na delo v vojaSnice v civilnih oblekah. Za 22. december je vsem dana
naloga, da privabijo na proslavo Cimvec podjetij in posameznikov. Na proslave lahko
pridejo tudi predstavniki strank in obCin, vendar jim je prepovedano javno nastopanje.
V tem casu je Casopis Vecer kriticno pisal 0 stevilu kasarn in zemljisc, ki jih uporablja
JLA. Priceli so z akcijo Pomoc poplavljenim obmocjem. Staresine so prispevali po 1 %
od osebnega dohodka, vendar z veliko nejevolje. Zakaj prispevati denar, ce ga bo Jansa
porabilzaobotOlOevanje? Sirijo pa se tudi drugacni komentarji, da je Slovenija ukinila
pomoc nerazvitim in zakaj bi ji potem sploh pomagali. Veliko se govori 0 plebiscitu,
poudarja pa se, da se JLA ne misli umakniti. Poveljstvo 31. K je, kar zadeva vclanjevanje
v novo stranko ZKJ - Gibanje za Jugoslavijo, optimisticno razpoiozena in prepricana
v njen uspeh.
One 27.11.1990 je generalmajor Mico Delic izvedel informiranje poveljstva
31. K in staresin iz Maribora in Slovenske Bistrice. V svojem nasropu je povedal, da
JLA ne bo dovolila menjave sistema po neustavni poti. StareSine, predvsem nilOji oficirji,
-
so podvrZeni - predvsem na podrocju Siovenije in HrvaSke pritiskom oz. provokacijam
novih oblasti. Te oblasti jim obljubljajo polozaje in cine v nacionalnih armadah. Sarno
karieristi in politicni kameleoni so podvdeni sodelovanju in sprejemanju taksnih idej.
Za vsemi spremembarni, ki se sedaj dogajajo v Jugoslaviji, stoji Amerika. Poudaril pa
je velik vpliv "velike NemCije" in na drugem kontu sveta Japonske. Formirajo se vojno
teritorialna okrozja v R Sioveniji in Republiki HrvaSki za izvajanje vojaske obveznosti
oz. nabornih zadev. Veliko napako so naredili, ko so to prepustili civilnim oblastem.
VojaSka teritorialna okrozja bodo scasoma formirali po celi Jugoslaviji. Indikativno je
agitiral novo ZKJ - Gibanje za Jugoslavijo. To stranko in njene cilje je hvalil na vse pretege.
V kasarni Franc Rozman Stane so formirane tako imenovane "sile za intervencijo"
jakosti bataljona, v sestavi: vod zvez, izvidniska ceta, zaledni del in tankovska ceta. Ta
enota ima 24-urno pripravljenost, je dobro opremljena in pripravljena za hiter premik.
V mtbr 31. K imajo na dan 27.11.1990 sarno se lOOO litrov navadnega bencina in 390
litrov nafte. V vojni rezervi imajo se 3500 litrov nafte. Ostale zaloge so posle, ker so z
njimi polnili TAM-kamione, narnenjene za prodajo. Sio je za 71 vozil. Akcija prodaje
vozil teCe pod nazivom Soea 2. One 28.11.1990 je bil v dopoldanskem Casu v mariborski
garniziji sestanek ZK] pod vodsrvom pomocnika poveljnika 31. K za politicno delo,
podpolkovnika Aleksandra Mihajloviea. Na sestanku je podpolkovnik Mihajlovic na
vse pretege hvalil prograrn in cilje nove ZKJ - Gibanja za Jugoslavijo. Ta partija bo v
JLA.zamenjaiadosedanjo.ZKJ,.ki.naj.bi.se-v-mesecu-februarju-1991-ukiniia.-Vstop ..vto
stranko je zazelen in vanjo se bodo vclanile jugoslovansko usmerjeni stardine. Vsak
od njih pa ima nalogo, da med delavci in kmeti poisce najmanj dva clana. Politicno
delo v JLA lahko prepreci ali prepove sarno nova zvezna ustava in nihce drug. Povedal
je, da so stardine na obmocju Siovenije in HrvaSke izpostavljeni pritiskom in provo-
kacijarn novih oblasti. V Ljubljani naj bi neznancimetali petarde na eno od Ijubljanskih
vojaSnic. V Koprivnici pa naj bi neznanci v vojasnici izklopili elektricni tok.
Mrak vse bolj opafu razlike med mlajsimi oficirji in oficirji. Iz Beograda je prispela
inspekcija z nalogo, da ugotovi stanje v skiadiScih TO v Mariboru, ki je locirano v
vojaSnici. Sumijo, da manjka del opreme in orozja TO. Med prazniki so v Zagrebu in
Koprivnici dvema mlajsima oficirjema ukradli pistole. V Bosni pa je "gojenec vojaske
sole" iz Zagreba streljal iz pistole in ranil dye osebi. One 04.12.1990 - okoli 14:30 - je
Mrak v nujnem telefonskem razgovoru sporoCiI naslednje: "Obstajajo zelo resni indici,
da bodo enote JLA v nedeljo zjutraj udarile na TO." Navedeno naS sodelavec utemeljuje
s sledeCim: intenzivno pripravljajo drugi pehotni bataljon iz vojaSnice Melje. Stevilo
vojakov tega bataljona je okoli 500. Planirajo udariti po celem podrocju. V intervenciji
planirajo uporabiti (R) bataljon vojaSke policije iz Maribora in izvidniske enote. Pri
nalogi bi uporabili sarno pehotno orozje in kemicna sredstva. Kot pomoc pa bi s
helikopterji pripeljali specialne enote. Tankovske enote naj bi bile sarno v pripravljenosti
in jih v prvi fazi ne bi uporabili. Cilji posredovanja naj bi bili objekti TO, stabi TO in
skladisca, pa tudi upravni organi za LO. Staresine precej kolebajo. cd, ali bi bilo
pametno hi v taksno akcijo. Eden od ciljev posredovanja naj bi bil tudi vplivanje na
volilni izid v Srbiji. V 195. mtbr 31. K so dekonzervirali dye tankovski Ceti T55. Tanke
,
I
,
. ~
%
I .
. . "
"
Leto odlocitve
so popolnili s strelivom 7,62 mm in 12,7 mm, vanje pa so namestili tudi bojni komplet
tankovskih granat. V poviSani bojni pripravljenosti so izvidniSka ceta, ceta za zveze in
inzenirska enota. Tako je 195. mtbr Ze skoraj v celoti dvignjena, pripravljena za premik
in postavljena v najvisjo stopnjo bojne pripravljenosti. Izhodi za vojake so omejeni na
minimum, dopusti za staresine so preklicani, tisti, ki pa so na dopustih, se pozivajo z
zahtevo po prihodu v vojaSnice. VojaSki teritorialni organi VTO v Mariboru so priceli
zdelom 05.12.1990.
One 07.12.1990 je sodelavec GraScak okoli 16:00 posredoval informacije, da se
bojna usposobljenost in pripravljenost 195. mtbr 31. Kstalno povecuje. Danes, dne
07.12.1990, je oklepni bataljon dobil ukaz za solski preplah. Obe tankovski ceti sta
odpeljali iz svojih garat brez vecjih problemov. Vse pomanjkljivosti se morajo opraviti
do ponedeljka, 10.12.1990. Pray tako so akumulatorje iz borbenih vozil poslali na
polnjenje; do ponedeljka. Skupina za protispecialna delovanja - PSD (izvidniki, vojaSka
policija) so v stalni pripravljenosti. V to skupino so vkljucili sedaj tudi zdravnika.
Poveljnik oklepnega bataljona mtbr je pred oficirji tankisti izjavil, da je njihov pravi
nasprotnik te na drugi strani ceste. To je postaja milice Tabor. Potrebno je izracunati
sarno elemente ter spustiti 2-3 granate in zadeva bo koncana. Tudi med oficirji srbske
nacionalnosti so podobni komentarji. Tanki so popolnjeni s strelivom 7,62 mm in 12,7
mm. Tankovske granate pa so za zdaj v garatah. Kljub temu, da so oficirji videli
reakcije oblasti R Siovenije (milice in TO), sodelavec meni, da bodo po 10.12.1990
nekaj poizkusali, ce bodo dobili ukaz. One 10.12.1990 je Mrak rekel, da se slisijo v
mariborskih vojaSnicah naslednje dezinformacije: Teritorialci so zelo slabo usposobljena
vojska in ne znajo ravnati z orozjem. V dajajo se pijaCi, tako da so cele enote pijane in
v takem stanju lahko zacnejo tudi streljati na pripadnike JLA. Objekt TO Pekre oz.
ucni center je slabo varovan. V Mariboru se staresine jezijo zaradi tiskovne konference
dveh sekretarjev Janse in Bavearja. Konferenco imajo za napad na JLA. Vodilni staresine
so se zaceli zavedati, da bi bilo, ce bi JLA posredovala, izkljuceno preseneCenje, preseneea
jih odlocna reakcija milice (zavarovanje objektov, okrepljene patrole, oborozitev). Kljub
vsemu pa so se vedno odloceni izvrsiti ukaz 0 posredovanju. V Mariboru se pricakuje
okrepitev mtbr s se z enim oklepnim bataljonom. Ta naj bi prispel iz Srbije (menda
Kragujevac), mozno pa je tudi, da ga bodo predislocirali iz Karlovca in Petrinje. V
Zagrebu naj bi bil en padalski bataljon iz sestave padalske brigade iz Nisa. Ta naj bi bil
tudi vkljucen v posredovanje na ozemlju Siovenije. Predislokacija naj bi se izvrsila s
helikopterji.3LKnajbimanjsi del opreme.predal 14. K. Gre za manjso kolicino
MTS. Ta sredstva naj bi se uskiadiSciia v Novem mestu.
V telefonskem pogovoru z dne 12.12.1990 ob 15:00 je GraScak posredoval na-
slednje informacije: Danes, 12.12.1990, so imeli oficirji mariborske garnizije oz. mtbr
informiranje, ki ga je izvajal podpolkovnik Mihajlovic, odgovorni za moralno politicno
delo v poveljstvu 31. K. Ob tej priliki je imenovani povedal naslednje: "V R Sioveniji
so popolnoma napacno razumeli intervju generala Kadijevica, kakor tudi vse ostale
aktivnosti JLA pretekli teden na tern podrocju. JLA ne ogroza nikogar, pac pa njo
-
ogrozajo politicne strukture v R Sioveniji in R HrvaSki". Protiakcije oz. protiukrepe
in dana intervjuja ministrov je tako oznacil kot nov napad na JLA. V nadaljevanju je ostro
napadel HrvaSko in njeno vodstvo. Tudman ima zelo veliko placo (123.700,00 din),
narod pa strada. Upokojeni generalpolkovnik Martin Spegelj, sedanji obrambni min-
ister R HrvaSke, je podkupljen in je dobil za TV-nasrop, v katerem je napadel JLA,
velike denarje. Pray tako je podkupljen tudi Slaven Letica, sverovalec predsednika
Predsedstva R HrvaSke dr. Franja Tudmana. Komite ZKJ vJLA bo imelI7.12.1990 v
Beogradu sejo, na kateri naj bi se ta organizacija ukinila. Postopek ukinjanja naj bi
potekal do konca meseca januarja 1991. Vsi staresine so dobili pristopno izjavo, da se
vcIanijo v ZK]"- Gibanje za Jugoslavijo. Ta stranka naj bi bila tudi pravna naslednica
ZKJ v JLA in bi podedovala tudi vso njeno imovino. Bojna pripravljenost ostaja enaka,
vendar je opazno umirjanje situacije. Ukinjajo se partizanske enote, opremo pa selijo v
Novo mesto.
GraScak pravi, da se labko zgodi, da se bo v perspektivi veCina zaostrovanj in sam
spopad preneslo na R HrvaSko. JLA je zacela sprejemati dejstvo, da je Siovenija za njih
izgubljena. Dne 13.12.1990 so zmanjsali ukrepe poviSanja bojne pripravljenosti v okle-
pnem bataljonu mtbr 31. K v Mariboru. Zavladalo je zatisje. Vojakom je dovoljen nor-
malen izhod v mesto in domov. Stardine gredo ponovno labko na dopust. GraScak
pravi, da jev primerjavh prejsnjim-tednom-v-enoti-zavladalo-razsuio;-Sodelavecje
pridobil podatek, da bo VTO, formiran v Mariboru, poskusal priti v racunalniski si-
stem obCine Maribor, in tako pridobiti podatke 0 nabornikih. Opazeno je, da pri
usposabljanju izvidniSke cete sodeluje tudi obvescevalni oficir iz poveljstva korpusa,
podpolkovnik Breznik. Urjenje dveh cet iz prvega pehotnega bataljona se izvaja po
posebnem programu.Poleg podpolkovnika Stefana Breznika je angaiiran tudi Milan
Jovanovic. Obe ceti imata posebno formacijo, saj sta v vsakem vodu po dva oficirja,
komandir in namestnik komandirja voda. Ta bataljon naj bi v akcijab vodil podpol-
kovnik Siobodan Filipovic. Enota se uri skupaj z izvidnisko ceto v prazni vojaSnici
Melje. Vecji del urjenja se izvajajo vpadi v objekte in zasedbe objektov. Obe enoti bosta
v krarkem dobili nove zaSCitne maske M-2, pray tako pa razpolagajo tudi s plinskimi
bombami. Oklepni bataljon je zaenkrat v manjsi bojni pripravljenosti in ni pripravljen
za hiter premik. Akumulatorji so izven vozil, na polnjenju. Izvidniska ceta trenutno
razpolaga s sestimi oklepnimi transporterji na kolesih - BRDM, od tega je eden po-
kvarjen. Poveljnik zelo pritiska na mehanike, da se oklepni transporter Cimprej popravi.
Dne 19.12.1990 GraScak sporoCi naslednje: V poveljstvu Mtbr 31. K poteka infor-
miranje 0 staiisCih predsedstva SFRJ glede plebiscita. Prisostvujejo sarno staresine ranga
cete in viSji.
GraScak tudi predlaga, da bi po potrebi organizirali zaSCito njega sarnega in se vec
vojakov v tankih oklepnega bataljona. V primeru zaostritve in soocenja bi labko
uporabili zelene zastavice na anteni njegovega tanka in na ostalih dveh tankih, ki jim
poveljuje. S tanki bi ielel neposkodovan preiti na slovensko strano Informacije, kaj je
poveljnik 31. K, generalmajor Mico Delic govoril na informiranju, narn je posredoval
Leto odlocitve
-
dne 20.12.1990. V svojem govoru je predvsem poudaril, da se bo vojska trudila ure-
sniCiti vse, kar je rekel armadni general Kadijevic. Se posebej to velja za razoroiitev
vseh vzporednih in nelegalnih oboro:tenih sil. Med drugim je poudaril tudi razoroiitev
Siaparjeve TO. 1z konteksta je bilo razbrati, da se bodo osredotocili predvsem na
specialne enote TO, skladisca in poveljstva TO. Pripadniki TO, ki so ze dobili oroije,
pa naj bi Ie-to zaceli zakopavati ali pa vracati milici. V zvezi s plebiscitom je bilo
receno, naj vsak glasuje po svoji volji, vendar vse, kar bo storjeno proti interesom
Jugoslavije, je izdaja. Za dosego zastavljenih ciljev bo JLA uporabila vsa sredstva, pred-
vsem specialne enote (izvidniki, vojaska policija, diverzanti in padalci). Nekatere od
teh enot so ze na ozemlju Siovenije. Razoroiitev racunajo doseci po niirni poti, ce pa
tako ne bo slo, pa po sistemu "zob zazob in glavo za glavo". Dne 07.01.1991 je GraScak
sporocil naslednje: Vojaki, ki so izobesili slovensko zastavo v Mariboru v kadetnici, v
noci iz 21. na 22.12.1990, so naslednji: Anton Kre:te, Podkraj 38, Hrastnik; Gregor
Prelesnik, Hrovaca 58, Ribnica; Uros Vrecovnik, Celjska 94, Siovenj Gradec in Husein
1slamovic, Korte 117a, 1zola. Vojaki ne bodo kaznovani zaradi dviga zastave, temvec
zaradi pobega v mesto. Pri preiskavi in obdelavi jih varnostni organi JLA niso maltreti-
rali. V mariborski garniziji uvajajo novsistem varovanjakasarn (strafarji, opazovalci, zasede).
Dne 11.01.1991 je tankovska ceta oklepnega bataljona 195 mtbr 31. K izvajala v
rajonu strelisca vajo s predpostavko, da ieli TO zavzeti skladisce streliva. Dne
10.01.1991 je poveljstvo garnizije Maribor poslalo v rajon strafe Hoce oklepno vozilo
BRDM s posadko, ki naj bi prepreCila provokacije civilistov. Vecji del izvidniske cete
195 mtbr 31. K je trenutno na urjenju na Rudnem polju, na Pokljuki. Poveljstvo
korpusa je sedaj z njimi prvic organiziralo direktno radio zvezo, s pomocjo zvez v
stolpu na Pohorju. Za 16.01.1991 je planirana metodicno prikazana vaja na temo: dejstvo
v smeri ogrozenih objektov. Za pripravo vaje se bodo pripravljali v soboto, nedeljo in
ponedeljek. Vaja bo izvedena za poveljstvo 31. K. Ravno tako se bo motorizirana ceta,
okrepljena s tankovskim vodom, v casu od 11.01. do 15.01.1991 urila v razbijanju
diverzantsko-teroristicne skupine. Vaja se bo izvajala za kompletno 5. Vojasko obmocje.
Nosilec vaje je 31. K, izvaja pa jo 195-a mtbr. Kraj vaje je poligon Radvanje pri
Mariboru. Grascak pravi, da do sedaj take vaje niso izvajali in da so v noCi od 11.01.
na 12.01.1991 v objektu Hoce vojaki izvidniki odprli ogenj na domnevnega napadalca.
Najverjetneje so vojaki streljali iz strabu in je bil napad nanje plod lastne domisljije in
dobre predhodne priprave nadrejenih stardin.
1nteresantna pa je prakticna predpostavka vaje, in sicer: ceta TO specialcev (Janseva
vojska) iz doma TO Pekre poskusa z enim vodom uniCiti posadko strelisCa in odnesti
municijo od tam. Ostali del enote pa napada skladisce municije Hoce. Ga zavzarne,
zatem pa se :teli prisiliti enote garnizije Maribor, da se izselijo iz mesta. Osnovni naCin
unicenja napadalcev TO od JLA so pehotne enote v blokadi, podprte s tanki, ki napadajo
posarnezne objeltte v sodelovanju z manjsimi enotarni specialcev JLA. GraScak nam je
ob tej priloinosti izrocil naslednje dokumente: telefonski imenik 195 mtbr 31. K, tajne
nazive vojaSkih telefonskih central v Sioveniji, spisek MTS tankovske Cete mtbr, registrske
"'!.1I7N!CIl. JOSIPIl. VOSNJIl.KA
3!STRICA
i&
oznake tankovskega bataljona v Matiboru. V motorizirani brigadi 31. K so v zgodnjih
jutranjih urah 18.01.1991 izvedli preplah. Pod nadzorom visokih oficirjev iz Beograda
so s kurirji vpoklicali vse tako imenovane sile za hitre intervencije. Tudi vojaSko policijo
in izvidniSke enote. Nadzor iz Beograda je kontroliral bojno pripravljenost, popolnitev
enot s stareSinami, vojaki, tehniko, stanje vozil, gbriva in streliva. Posebej so se zanimali
za problematicne statesine in vojake. Po koncu preverjanja, je bila izvedena analiza. Ob
tern so govorili tudi 0 Casu, ki je potreben za zapustitev vojaSnice v razlicnih stopnjah
bojne pripravljenosti. Ostale enote v sestavu 31. K niso imele preplaha.
Po nekaj dneh miru je bilo 24.01.1991 oklepnemu bataljonu mtbr 31. K za-
ukazano, da se ponovno pripelje tankovsko strelivo iz skladisc v vojasnico. Ravno tako
so tega dne nekatere enote 31. K ob 03:00 dobile znak za preplah. Tega dne so staresine
izmenicno zapuscali mtbr 31. K in odhajali domov po osebne srvari za nekajdnevno
odsornost od doma. Staresinam enot mtbr je poveljnik 31. K generalmajor Mico
Delie predstavil naslednjo informacijo ZSLO: potrebno je razoroZiti vse nelegalne
enote v SFRJ, saj bo Ie-to omogocilo demokraticni dialog. TO ni paravojaska or-
ganizacija, je legalna, vendar ni pod poveljsrvom ZSLO oz. GS JLA. Potrebno bo
sprejeti vse ukrepe, da se zagotovi normalno vodenje in poveljevanje oborozenih sil
SFR]. Oborozevanje mimo zveznih institucij predstavlja teiko kaznivo dejanje, zato
je nujno potrebno ukrepanje.Zaradi-aktivnosti,-ki-se-izvajajos-strani-Republike
Hrvaske, je nujno potrebno maksimalno prilagajanje enot JLA. Medije v R Sioveniji
je potrebno jemati z veliko rezervo, saj zavajajo javnost. Obstaja nevatnost diverzantsko-
teroristicnih skupin, pojav atentatov in ugrabitev staresin. To naj bi se na obmocju
Republike Hrvaske ze dogajalo. JLA bo se naprej po lasrnih potrebah prerazporejala
vojake. Za Siovence pripravljajo sprejem v enotah, v katere bodo napoteni, potem pa
prerazporeditev v VL in PLO ter druge enote. JLA mora prevzeti vse naborne zadeve.
Financna situacija v JLA je tdka, zato je potrebno varcevanje, proracun za JLA bo
potrebno Cim prej sprejeti, in to tako, kot zahteva JLA. V nadaljevanju je generalmajor
Delie povedal tudi mnenje 0 predsedniku Tudmanu, da ga je potrebno Cim prej od-
straniti. Dobesedno je izjavil, da Tudman ni isto kot hrvaSki natod, in Ce Delie ukaZe, da
je potrebno Tudmana ubiti, to ne pomeni, da je potrebno pobiti tudi hrvaSki natod.
Pravi tudi, da ima lahko kdo drugacno mnenje, in to je, da je potrebno ubiti njega.
Stanje v 195. mtbr 31. Kob 18:00, dne 24.01.1991. Dve tankovski ceti tankov
T55 sta popolnjeni z enim bojnim kompletom (43 granat za top). Za komplerni
oklepni bataljon so iz skladisc vzeli skupno 860 granat. Na tankih T55 je dodarno
400 I nafte in zaloga vode. Enota je v najvisji stopnji bojne pripravljenosti in pripravljena
za premik. Pripravljena je tudi poljska kuhinja in kurivo zanjo. Po vojaSnici so vkljucili
agregate, ker je obstajala bojazen, da bo prislo do izklopa elektrike. Poveljsrvo enote je
zacelo tudi pripravljati borbene enote za primer blokiranja vojasnice. V zvezi stem se
je govorilo 0 negativnih primerih v Zagrebu. Planiran je preboj s tanki skozi zicno
ograjo vojaSnice in ne skozi glavni vhod. Pri preboju bi del enote izvajal ognjeno
podporo. V vojaSnico Franc Rozman Stane so to dopoldne pripeljali vecjo kolicino
Leto odloCitve
MES. iz skladisca Hoce in Loznica. V enotah, ki so izvajale naloge, se ni veliko razpra-
vljalo, zakaj so vse te priprave. Receno jim je sarno bilo, da je predsedsrvo SFRJ ponoCi
izdalo ukaz 0 povisani bojni pripravljenosti.
Neki polkovnik iz poveljsrva 31. K je dne 23.01.1991 prebral telegram 0 tern,
da bodo vojake Siovence in Hrvate premescali na jug (ta telegrarn je bil prebran vsem
statesinam in vojakom v Matiboru). Ob tej priloznosti je poveljnik 31. K, generalmajor
Mico Delie, komentiral, da morajo vsi sedanji papirji 0 nabornikih priti ponovno
komplemo v njihove roke. Pray tako je poveljnik izjavil, da ce sedaj TO ne poslusa
Beograda (ampak to bomo sele videli), smo pripravljeni na ukrepanje. Ob tej priloznosti
je mimogrede omenil, da je v mariborskem korpusu izredno majhno stevilo elanov
partije ZKJ - Gibanje za Jugoslavijo. Stanje bi se moralo izboljsati za najmanj 30-40
%. Navedel je, da je v Srbiji 100 % stareSin vclanjenih v to partijo. StareSine se morajo
vkljuCiti masovno in storiti vse, da privabijo v partijo tudi druzinske elane. Razpolozenje
stareSin je mesano, del jih je za akcijo, del pa ne. Opazeno je da milica opservira
kasarne. Do nadaljnjega morajo biti vsi stareSine v enoti, vendar se zazdaj premika ne
pricakuje. Do umirirve situacije je prislo dne 26.01.1991. Stem dnem je prenehala
veljati najvisja stopnja bojne pripravljenosti. Staresine, ki nimajo osnovnih enot, so
odsli domov, tisti pa, ki jih imajo, morajo poskrbeti za vrnitev municije nazaj v skladisea.
V enoti naj bi do nadaljnjega zadrtali sarno okoli 200 kosov trenumo fugasnih granat.
Pri nekaterih staresinah in vojakih sta se zacela pojavljati strah in tesnoba, veliko vojakov
je dobilo prebavne momje. Nekateri so bruhali, nekateri pa so dobili diarejo. Od tega
dne se vsa posta med spremlja z oborozenim spremsrvom. Od
vseh aktivnih pripadnikov se zahteva, dil imajo orozje z enim bojnim kompletom stre-
liva neprestano s seboj. Za vsa vozila, ki odhajajo iz vojaSnice, pa se zahteva, da morajo
imeti radijsko zvezo. Civilne osebe v sluzbi JLA so se morale zadolziti z uniformami.
Pri nekaterih je nastal problem, saj so ze imeli uniforme TO, a so jih morali zamenjati
za uniforme JLA.
Dne 31.01.1991 je stareSinam v mtbr 31. K sporoceno, da bo po 02.02.1991
uvedeno popoldansko delo za vse stareSine, ki vodijo in poveljujejo osnovnim enotam.
Informacija se nanaSa na vode in cete mtbr. Ravno tako naj bi v naslednjem tednu v
mtrb ponovno prispela Glavna inspekcija Narodne obrambe iz Beograda. Kljub gred-
hodnemu preplahu in pripravah nanj je potrebno v bodoce odpraviti vse napake na
.tankih,oklepnilLtransporterjih BRD-mih, sredsrvih za zveze in ostalih MTS. Cilj teh
priprav je izboljsanje tehnicnega stanja. Zaradi teh priprav so do nadaljnjega preklicali
vse dopuste za staresine. V enoti so izboljsali hrano. Obcani iz Borove vasi v'Mariboru
se vse bolj pritozujejo zaradi poveeanega nocnega hrupa, ki ga povzroeajo tanki s svojimi
nocnimi voznjarni po vojaSnici. VeCina stateSin se pogovatja sarno 0 prikazanem filmu
na televiziji, ki je ocrnil HrvaSko, in 0 reviji Narodna atmija. Morala staresin se je spet
malo povecala. Posebno je ro opazno pri staresinah srbske nacionalnosti. Govori se 0
tern, da bo v kratkem prikazan podoben film 0 Sioveniji. Na javno objavljeno informacijo
politicne uprave ZSLO v slovenskih medijih se ni nobenih reakcij ali komentarjev.
Dne 06.02.1991 GraSeak sporoea, da je iz Beograda prisla velika skupina inspe-
ktorjev. Od tega je del stardin izvajal preverjanje tudi v mtbr 31. K. Dne 05.02.1991
je bil dan preplah obmejnim enotam obmejnih sekrorjev: Dravograd, Maribor in
Murska Sobota. Pri preverjanju bojne pripravljenosti so zahtevali izvedbo dekonzer-
vacije vseh motornih vozil obmejnih sektorjev. Posebno pozornost se posveea polku, ki
sedaj spreminja formacijo. V njegovo sestavo bo najverjetneje prese! tudi mpoad. Ta je
sedaj v vojaSnici Siava Klavora.v Mariboru. Iz njegove sestave planirajo umakniti VBR
128 mm in jih dati v sestavo enote v Siovensko Bistrico ali Ptuj. Zadriali bi de! 122
mm havbic, planirajo pa tudi uvesti havbice, ki imajo pomozni motor za samodejno
premikanje. Z vsemi stardinami je bila izvedena priprava 0 rokovanju s posto in s
strogo zaupnimi dokumend. Natancno je potrebno zabelcliti prevzem in vracanje
dokumentov. Strogo prepovedano je kopiranje vseh dokumentov. Staresine so seznanili
z ocenami, ki so jih dobili od inspekcije. Zaradi slabega tehnicnega stanja je oklepni
bataljon dobil negativno oceno. Ravno tako so negativno ocenjene enote za hitro
posredovanje. To je prvi in drugi bataljon mtbr. Ceta za zveze in izvidniska ceta mtbr pa
sta dobila oceno 4. Enota Lad PLO iz Siovenske Bistrice je dobila oceno 3. V nede!jo,
10.02.1991, je planiranovpove!jstvumtbr 31. Korpusa izvidovanje in stabna vaja. Vojaki
se niso dobili januarske place, ki znasa 180 din. Razlaga se jim, da ni denarja, ker
republike ne vplacujejo sredstev v zvezni proracun. Zanimivo je, da v enotah ze nekaj
dni ni nobenegainformiranjastaresin,-niti-nicnastopov-visokihoficirjev,
Do zacetka jeseni 1990 je Sekror za varnostne zadeve ze dokaj dobro pokril s
sode!avsko mrclo tako 14. K kot 31. K. Poskus pridobiti slovenskega oficirja, ki je bil
ce!o moj rojak iz Ribnice, trenutno pa v Varnostni sluzbi JLA v okviru 13. K - Reski
korpus, je kljubveckratnim naporom prepricevanja z moje strani pa tudi od drugih, je
klavrno propade!. Kapetan, ki je opravljal nalogo varnostnega organa JLA v Ilirski
Bistrici pod nobenim pogojem ni zelel pristati na sode!ovanje z nami. Tudi med
spopadom z JLA in po koncani vojni ni prestopil v vrste TO. Za nas je eden najvecjih
problemov predstavljal odgovor na vpraSanje, kako in na kaksen nacin pokriti oz. priti
direktno do podatkov nam takratne nasprotne Varnostne sluzbe JLA. 0 tern problemu
sem veliko premisljeval in sredi oktobra 1990 prise! do zakljucka, da moram vzpostaviti
stik z nekdanjim solskim in sportnim kolegom iz vojaSke gimnazije Franc Rozman
Stane v Ljubljani in pozneje iz beograjske VojaSke akademije. Ker je bil omenjeni doma
iz Zagorja, sem mu ze pred najinim sreeanjem v mislih nade! tajno kodno ime Rudar.
Rudar je VojaSko gimnazijo v Ljubljani obiskovalleto pred mano. Ravno tako je eno
leto pred mano zakljucil VojaSko akademijo, tako kot jaz smer pehota. Za easa solanja na
vojaSki gimnaziji v Ljubljani je bil zelo dober karateist in je na gimnaziji vodil sekcijo
karateistov, katere clan sem bil tudi sam. te takrat sva imela kljub mojemu spostovanju
do pasu, ki ga je nosil, prijate!jski odnos. Po koncani VojaSki akademiji je Rudar
sluzboval v enotah vojaSke policije v sklopu VL in PLO. Za tern pa kot varnostni organ
v sistemu Varnostne sluzbe JLA, ravno tako v strukturah VL in PLO.
Ne da bi ga prej poklical, sem se nekega popoldneva proti koncu oktobra 1990
Leto odlocitve
odpravil k njemu domov. Predhodno sem pridobil podatke, da stanuje v enem od
stanovanjskih blokov v Ljubljani. Ob mojem prihodu niti ni bil prevec presenecen in
je predpostavljal, zakaj sem pravzaprav prise!. Ne da bi ga karkoli prepriceval, je Rudar
kljub velikemu tveganju, saj je bil kot pripadnik Varnostne sluzbe JLA stalno nad-
zorovan, pristal na sodelovanje s Sektorjem za varnostne zadeve RSLO. Dogovorila
sva se, da nam bo predvsem dostavljal konkretne podatke, dokumente in analize, iz
katerih bo moe razbrati metodologijo, naCin in predmet dela Varnostne sluzbe JLA.
Dne 15.11.1990 nam je Rudar na dogovorjenem mestu dostavil prvi dokument 0
Varnostni sluzbi JLA.
Na razgovoru dne 15.11.1990 s sodelavcem Rudarjem smo prisli do naslednjih
podatkov:
Stardine JLA so dobile v tern mesecu 50 % akontacije na osebni dohodek, v
prejsnjem mesecu pa 45 %. Osebni dohodki so razmeroma dobri in to je se edino,
kar drti oficirje v JLA, drugace pa v vojski nihce vee nikomur ne verjame. Se posebej
velja to za varnostne organe, saj tudi vrh varnostih organov ne verjame vee opera-
tivcem. V zadnjem casu je delo varnostnih organov piedvsem povezano z delovan-
jem slovenskega nacionalizma. Upravi varnosti ZSLO je govoril armadni general
Veljko Kadijevic. V nagovoru, ki ga je imel pred nace!niki odde!kov varnosti korpusov
in vojaskih obmoCij, je dejal, da je zvezni predsednik IS Ante Markovic popustil in
podpisal akt 0 moznosti sluzenja vojaskega toka v lastni republiki do 40 % nabornikov.
V tern govoru je oznaCiI predsednika ZIS za izdajalca. Na koncu je dejal: "Prislo bo do
konfliktov, ker se z besedami ne more ohraniti enotna Jugoslavija." Cilj ZSLO mora
biti se naprej, da vojska prevzame kompletno problematiko nabornikov in izvaja di-
rektne vpoklice, v primeru neodzivanja pa kaznuje. Te cilje skusajo realizirati preko
predsedstva SFRJ in ne preko ZIS oz. Anteja Markovica. JLA ne pristaja na ponujene
spremembe, njena opcija je edino federacija in socializem ter enotna obramba Ju-
goslavije. JLA razpolaga s podatki, da je hrvasko vodstvo razdelilo orozje ne Ie re-
zervnim milicnikom, ampak tudi nekaterim vasem v Liki in Gorskem Kotarju. Ravno
tako ima JLA podatke, da je Sektor za varnostne zadeve RSLO obvescevalno aktiven
proti JLA, zato ni izkljucen vpad v prostore Sektorja za varnostne zadeve. JLA bi ze
uvedla izredno stanje, ce bi njen vrh vedel, komu naj preda oblast. Zaradi tega
namerava armadni general Veljko Kadijevic ustanoviti jugoslovansko demokratsko
stranko. JLA bo intervenirala tudi v primeru vlade konfederalnih opcij. Najvecja
. ..;r'---........... neyarnostobstaja.pojzvrs.enih volitvah v celotni Jugoslaviji. VO JLA morajo spre-
mljati vse poteze Siovenije in Hrvaske. Se vedno se omenja krizno zarisce Kosovo,
na katerem lahko vsak cas pride do spopada. SDS se vojasko organizira, organizirana
je po vaseh, poveljniki imajo izdelane nacrte za prevzem skladisc TO, tako da bodo
prisli do orozja z vkljuCitvijo srbskih staresin v JLA. VO JLA so dobili naloge, da
takoj registrirajo vsak kontakt s strankarskimi krogi. Za te staresine bo takoj uvedena
operativna obdelava. JLA obtozuje SDV Siovenije, da aktivno observira objekte JLA
in da SDV pridobiva staresine JLA. Rudar pravi, da Uprava varnosti ZSLO najvec
informacij dobiva iz novinarskih vrst sirom po drzavi.

Naloge varnostih organov JLA so naslednje: ohranjati enornost oboroienih sil
in preprecevati vzpostavitev vzporednih OS - ro je sedaj prioriteta; zagotoviti z ukawm
dane ukrepe bojne pripravljenosti in spremljati izvajanje bojne pripravljenosti,
zagotoviti intenzivno protiobveScevaino zascito enot, teiisce dela pa preusmeriti na
nacionalizem. Vse odkrite primere je potrebno takoj raziskati. Poveeati je potrebno var-
nostno aktivnost v smislu nadzora skladisc, varovanja voja.skih objektov, potrebno pa
je ponovno vzpostaviti mrete sodelavcev. Armada bo poskusala ponovno vzpostaviti
nadzor nad TO Siovenije in zaro je potrebno od TO zbrati tim vec podatkov. Rudar
meni, da je voja.ska politika vse bolj v rokah generala Kadijevica in generalstaba in da
v predsedstvu SFRJ vlece vsak na svojo strano Aktivni staresine v Sioveniji jemljejo v
zadnjem Casu zelo veliko kreditov, saj menijo, da jih ob morebitnem konfliktu ali razpadu
ne bo potrebno vrniti. Velik je poudarek na mobilnosti enot in premikih kompletnih
enot iz republike v republiko. To so lahko tudi nekateri indici za bodoce obna.sanje
JLA. V zadnjem casu je zelo poveean pritisk staresin srbske nacionalnosti za premestitev
na teritorij Srbije. Varnosti organi menijo, da so k temu veliko pripomogli mediji v slo-
venskem prosroru. V enotah se omenja 20.11.1990 kot datum formiranja nove slo-
venske vojske.
OOKUMENT, PRIOOBOENOO-RUOJXIUA-TS:rr;T990
- INFORMACIJA UPRAVE VARNOSTI ZSLO
Tudi po sestanku skupsCine SFRJ (21. in 23.10. tega leta), nastopu predsednika
Predsedslva SFRJ in objavi koncepta 0 naCinu uredilve bodoCih odnosov v Jugoslaviji
na vseh pomembnih segmentih druzbeno-politicnega organiziranja in stanja politicno
varnostne situacije v drzavi so se nadaljevali procesi rusenja z ustavo SFRJ dolocene
uredilve, posebno obrambnega sistema drzave. V Sioveniji praktieno obstaja lega-
lizirana paralelna vojska, mimo OS SFRJ, vendar je na vidiku, da se bo s predloze-
nimi zakonskimi resilvami v novem zakonu 0 Narodni obrambi SR Hrvaske (8.11.
tega leta bo 0 njej razpravljal SRH) podobno zgodilo tudi v tej republiki.
Stem v zvezi se se naprej nadaljuje zelo intenzivna obvescevalna in sub
verzivna dejavnost proti JLA, posebej proti njenim sestavom, lociranim na ozemlju
Hrvaske in Siovenije. Stevilni primeri iz odnosa nove oblasti proti aktivnim vojaskim
osebam, elanom njihovih druzin in pripadnikom JLA izven sluzbe in v sluzbi (stra
zarska, prijavna, patrolna in druge) prikazujejo, da so ti pogosto izpostavljeni raz
nim grobim pritiskom in provokocijam. Proti nekaterim pripadnikom JLA pray organi
nove oblasti konkretno represivno ukrepajo *.
*/ Od 01.08. tega leta je registriranih 70 napadov na pripadnike JLA, od tega so v 15-
ih primerih nosilci organov nove oblasti, predvsem organi za notranje zadeve.
Pray tako je potrjeno, da organi nove oblasti Hrvaske in Siovenije planirano,
Leto odlocitve
neprekinjeno in obsezno obveseevalno raziskujejo JLA, zacensi od spremljanja
stanja znotraj osnovnih enot in posameznih staresin do nacina reagiranja ZSLO in
vojnega vrha ter njegove opredelilve do danasnje krize in nacinih njenega re-
sevanja. Dnevno spremljanje vseh aktivnosti enot JLA kombinirajo z instrukcijami
svojih uslvarjenih pozicij v JLA, da bi razbili bojno in politicno enotnost enot, po-
veljstev in Stabov oz. jim onemogocili, da v dani situaciji ne bi mogli izvrsevati svojih
namenskih nalog.
Poleg navedenega operativna spoznanja nakazujejo, da nekatere paravojaske
teroristiene organizacije novih oblasti Hrvaske in Siovenije pripravljajo spiske AVO,
ki jih planirajo na dani signal likvidirati, najbolj so aktivni pri uslvarjanju jedra bo-
docih republiskih nacionalnih armad.
Jugoslovanska sovrazna emigracija, posebno ekstremne organizacije hrvaske
sovrazne emigracije, ni zadovoljna s tempom in radikalizmom sprememb na Hrva
skem, se posebno ne v odnosu do tako imenovanega "srbskega vprasanja". V zvezi
stem ne odstopijo od izvajanja diverzantskoteroristicnih akcij in v povezavi s
hrvasko sovrazno emigracijo intenzivirajo dejavnosti svojih vojaskih organiziranj,
da bi ob dani situaciji napotili v drzavo oborozene skupine zaradi obrambe prido-
bljene suverenosti Hrvaske. Vee podatkov nakazuje, da hrvaska sovrazna emigracija
krepi zveze z islamskofundamentalisticnim faktorjem zaradi uslvarjanja identicnih
ciljev - rusenja ustavne u red ilve Jugoslavije.
Navedeno kot tudi obstojeca politicno-varnostna situacija v drzavi vplivajo
na zavest posameznih pripadnikov JLA, ki se v zadnjem casu eksponirajo iz pozicij
proti jugoslovanslvu _ in Ijudskemu karakterju JLA. Neki primeri v garniziji Prilep,
Nis, Knin, Sibenik, Capljina in Varazdin kazejo, da se jezaeel proces zbiranja in
poskus strankarskega organiziranja in delovanja v JLA
*/ 5 stareSin hrvaSke nacionalnosti v garniziji Pri!ep kot neformalna skupina podpira
program in politiko HDZ; neformalna skupina mesanega nacionalnega sestava (5
aktivnih vojaskih oseb in 3 civilne osebe v JLA hrvaSke nacionalnosti in 1 aktivna
vojaSka oseba albanske narodnosti). V garniziji Sibenik podpirajo novo oblast na
HrvaSkem; desetar hrvaSke nacionalnosti je v garnizonu Capljina po indoktriniranih
_ __nekaterimi vojaki hrvaske, slovenske in muslimanske nacionalnosti ter
albanske narodnosti zahteval njihov vpis oz. pristop k HDZ (preko 40 podpisov).
Nekega vojaka je zadolti!, da spisek poslje v Zagreb; v garniziji Nis je skupina staresin
aktivno delovala s pozicij srbskega nacionalizma, tako tudi v garniziji Knin, a v
garniziji Varatdin je neformalna skupina stardin albanske narodnosti delovala s pozicije
albanskega nacionalizma.
Stevilni in pogosti drzni nastopi posameznikov iz struktur nove oblasti Siovenije
in Hrvaske ter desnih sil v ostalih delih drzave proti staresinam OS SFRJ lastne
ii&li
iiiiI
nacionalnosti nakazujejo, da na njih vsestransko racunajo, a predvsem kot na velik
kadrovski potencial v procesu lormiranja nacionalnih oborozenih sil. Zaradi
pridobivanja staresin JLA za svoje programe in cilje izkoriscajo raznovrstne metode
in sredstva. Zacnejo s proucevanjem poskusa, kako bi vzpostavljali sodelovanje in
odkrito sodelujejo. *
*/ Nove oblasti Siovenije so proucevale 22 AVO slovenske nacionalnosti. od katerih so
!tiri uspe!e pridobiti, nove oblasti HrvaSke ravno tako posku!ajo pridobivati AVO.
s podobno dejavnostjo pa se ukvarjajo tudi srbski nacionalisti.
Vse vec je primerov za agenturno in subverzivno delovanje do posiljanja
odkritih pozivovvsem staresinam, da se "direktno" vkljuCijo v lormiranje republiskih
armad. *
*/ V Primorskih novicah. 16.10. tega leta. je objavljen danek pod naslovom "Odprto
pismo slovenskim oficirjem") v katerem jih pozivajo, da se kot pravi intelektualci
pridruzijo naporom slovenskega naroda za vkljuCitev v Evropo ...
Analiza prikazane sovrazne dejavnosti kaze, da je pri najvecjem stevilu oseb,
ki so jih obravnavaliorgani varnosti,slo-za-javnenastope-ineksponiranja,vendar
neke ekscesne oblike v garnizonih Hercegnovi. Kikinda in Beograd jasno potrjujejo,
da je za njimi stala predhodna strankarska aktivnost v JLA, ki se je odvijala legalno,
vojaska organizacija ni reagirala, pa tudi organi varnosti je s svojimi ukrepi ne
odkrijejo pravocasno. Taksne pojave se mora s planskim in dobro pripravljenim
operativnimdelom zvsemi razpolozljivimi silami organov javne varnosti in vojne
organizacije eliminirati, ker v nasprotnem primeru preti nevarnost, da bodo prerasli
v tezje incidente, ki lahko pobegnejo kontroli in zrastejo v mednacionalne spore,
nevarne za moralno in borbeno integriteto armade. *
*/ Pri raziskovanju motiva pretepa 23.1 O. tega leta med mornarjem Markom Brdaricem
in Tonijem Slavkovskim. Prevlaka (9. VPS). je bilo ugotovljeno. da je Brdaric indo-
ktriniran s hrva!kim nacionalizmom in je na tej osnovi zbiral okoli sebe somiSljenike
iz kasarne. v svoji omari je hranil vecje stevilo simbolov HDZ in zaljive napise 0 JLA
kot rudi fotografije s sahovnico na titovki in z nofem v ustih. Izjavil je, da bi v
primeru vojne s tovari!i iz enote ukrade! vozilo in pobegnil iz JLA. Slicni ekscesi so
se zgodili v Kikindi (hrva!ki nacionalizem) in Beogradu (srbski nacionalizem).
Samo v oktobru tega leta je v JLA evidentirano 181 izpadov iz nacionalistieno
separatistienih pozicij, od tega je 92 (50 %) pripadnikov stalnega sestava, kar
kaze na vse bolj izrazeno spreminjanje zavesti in opredeljevanje staresin za
programe strank, ki za JLA menijo, da je glavna prepreka na poti realizacije svojih
ciljev. Med izgredi se registrira vse vee AVO visjih cinov na odgovornih dolznostih,
kar kaze, da tezisee operativnega dela organov varnosti ni usmerjeno h glavnim
Leto odlocitve
kontraobvescevalnim problemom in k zasciti poveljstev in stabov. Najstevilenejsi so
izpadi hrvaskega nacionalizma (95). Njihovo tezisee se kaze s tajno in z javno
podporo politike HDZ kot tudi zaljenje in provociranje pripadnikov drugih naci-
onalnosti. *
*/ Javni izpad kapetana Borisa Caleta. komandirja baterije 288/32. K, je posebej kara-
kteristicen. Na sestanku stareSin diviziona (4. oktobra tega leta) je javno podprl
predsedstvo Hrvaske in reke!, da ga kot Hrvata moti. kadar kdo tali hrva!ko vlado.
Srbe v Liki in Kninu je imenoval vandali. pove!jstvo svoje brigade je ocenil kot ne-
sposobno in pristransko glede ocenjevanja dogodkov v drtavi. za 70 % staresin v
JLA je izjavil. da so skorumpirani.
Struktura spopadov iz pozicij srbskega nacionalizma kaze prevlado stalnega
v odnosu na sprejemljivo sestavo (22: 18), vsebino izpadov karakterizira dana pod
pora nacionalisticnim strankam, (uporaba simbolov in petje cetniskih pesmi).
Podpirajo tako imenovano Kaeanicko ustavo in program DSK; napadajo
politiko SR Srbije v odnosu s Kosovom, plasirajo insinuacije na racun staresin srbske
nacionalnosti (poveljnika brigade v Varazdinu okvalilicirajo kot eetnika). Strankarsko
delovanje v JLA in povezovanje s somisljeniki na teritorijih (Varazdin, lIirska Bistrica)
in zagovarjanje odhoda na Kosovo "ko bo potrebno" (mlajsi olicir Varazdin) so
glavne znaCilnosti izpadov s pozicij albanskega na;ionalizma in separatizma.
,
Z razplamtevanjem veestrankarske kampanje v SR Makedoniji
naraseajo izpadi makedonskega nacionalizma, narasca pa tudi protisrbsko
razpolozenje.
Razpolozljivi podatki nakazujejo, da se v poveljevanju se 'led no v premajhni
meri in nepravocasno prezentira podatke 0 pojavih sovrazne dejavnosti. Zaradi
tega je potrebno zastopati se prej dana stalisea, da se poveljevanje ukvarja z
javnimi sovraznimi izpadi, organi varnosti morajo odkrivati in dokumentirati ilegalne
ekstremne in teroristicne dejavnosti. Potrjujejo in razjasnjujejo se zveze, oporisea
in pozicije zunanjih laktorjev. Zaradi tega je potrebno:
1 . Zagotoviti, da se z azuriranjem protiobveseevalnih ocen na nivoju organov
.. --"ll----.- ................. 'larnastLenot,.korpusa in vojnih oblasti ustvari popolni uvid v varnostno
stanje znotraj armade in zagotovi popolno obvladovanje operativne
situacije. Sestavljanje ocene organov varnosti korpusa - VPS, vojaskih oblasti
in njim enakih, z razdelanimi ukrepi zoperstavljanja je potrebno dostaviti
Upravi varnosti ZSLO do 20. novembra leta 1990.
2. Zagotoviti pogoje, da se pravoeasno odkrije pripadnike JLA, posebno
staresine, ki vzpostavljajo tajne kontakte in sprejemajo naloge od varnostnih
organov nove oblasti ali strankarskih voditeljev, ki pridobivanjo in dostavljajo
tajne vojne podatke 0 enotah JLA. Dokumentiranju taksnih in drugacnih
sovrainih dejavnosti je potrebno posvetiti posebno pozornost in se pri tem
optimalno uporabljati kombinirane metode in sredstva dela organov varnosti.
3. Odkrivati primere nastopov separatisticnih sil proti pripadnikom stalne sestave,
katerih cilj je zbiranje podatkov 0 enotah JlA ali zaradi prehoda v nacionalne
- republiske armade. To je potrebno tretirati kot teiiscne naloge in za te je
potrebno odpreti operativno obdelavo, ce pa je vprasljivih vee primerov, je
potrebno predlagati Upravi varnosti ZSlO sirso operativno akcijo.
4. Profesionalno tajno dokumentirati (foto, TV, izjave in drugi naCini) in pra-
vC!casno dostaviti Upravi varnosti ZSlO zaradi prevzemanja ustreznih ukre-
pov na pristojnem nivoju uporabo opazovalnih in drugih aktivnosti nacional-
separatistienih sil,usmerjenih v odkrivanje aktivnosti enot in ustanov JlA.
Dne 22.11.1990 ob 8. uri zjutraj je Sektor za varnosrne zadeve na ze prej dogo-
vorjenem mestu pricel razgovor s sodelavcem Rudarjem. Poleg mene je bil razgovoru
prisostvoval se Ivan Borsrner, sestanek pa sta operativno stitila Franci Pulko in Franc
Znidarsic. Rudar je porocal, da so 21.11.1990 po poveljniski liniji v garniziji Vrhnika
dobili urgentno depeso, da morajo najkasneje do 23.11.1990 odgovoriti na vprasanja,
ki zajemajo problematiko rezervne sestave JLA. Prvo vpraSanje se nanaSa na reakcijo
rezervne sestave v primeruzunanje-agresije;-8dgovor-8rganov-varnosti-JtA-je;-da v
tern primeru zunanje agresije ne bi bilo tclav v zvezi s pripravljenostjo in aktivnostjo
rezervne sestave. Drugo vpraSanje je reagiranje rezervne sestave, ce bi prislo do notranjih
razprtij in intervencije. Tukaj je ocena organov varnosti JLA, da obstajata dye moznosti.
Prva je, da bi preko obtinskih sekretarjev za Ljudsko obrambo slovenske oblasti
preprecile; dabi prislodo pozivanja oz.vpoklicev. Druga moznost, ki jo tudi predvi-
devajo Organi varnosti JLA, pa je, da bodo rezervisti prisli, se zbrali, oborozili in z vso
opremo sli domov, v republisko armado. Bila so se druga vprasanja, kot na primer:
reagiranje rezervne sestave, ce bi JLA vpoklicala rezervo in bi bila ta premescena na
teritorij druge republike. Moznost popolnitve enot z rezervnimi sestavami iz drugih
republik, ce bi prislo do neuspesne mobilizacije v Sloveniji. Sprasevali pa so tudi 0
reagiranju rezervne sestave v primeru medrepubliskih in mednacionalnih konfliktov.
Razmisljanja in predloge morajo Organi varnosti JLA v Beograd poslati telegramsko
do 23.11.1990 do 12. ure. Akt je bil namenjen sarno za poveljnike in ozji kolegij
poveljnikov. Vzporedno stem vpraSalnikom.je prisel te dni tudi akt, ki razlaga usta-
novitev nove ZKJ. Dana je bila direktiva, skoraj povelje, da se stardine morajo vcIaniti
v to novo stranko. Organi varnosti JLA so dobili operativno nalogo, da do 21.11.1990
do 12. ure posljejo v Beograd ugotovitve in reagiranja vojakov ter staresin 0 formiranju
omenjene partije. Komentarji nekaterih staresin so, da je vse skupaj veliko prepozno
in da je partija takrat, ko bi morala nastopati ustrezno, popolnoma zatajila. Pray tako
mislijo, da to ni narodna partija, temvec vojaska. Vse bolj je prisorno tudi razmiSljanje
za depolitizacijo vojske, ces da se naj vojska ne bi ukvarjala s politiko, ampak s profesi-
onalnimi nalogami. Glede takih razmisljanj so organi varnosti dobili nalogo, da sta-
resine, ki se javno zavzemajo za depolitizacijo, uvrstijo takoj v operativno obdelavo.
Leto odlocitve
Ocena Rudarja je, da je srbski nacionalizem veliko nevarnejsi kot slovenski. Meni, da
bo v prihodnosti prislo do spopada med Srbi in Hrvati. Organi varnosti JLA razpolagajo
s podatkom, da A1banci na Kosovu pripravljajo oborozeno vstajo, zaradi katere se bo
DraSkovic znasel med dvema frontama. Zaradi napovedanega plebiscita je med sta-
resinami, predvsem srbske nacionalnosti, vse vec strahu. Vse vec je prosenj za prera-
zporeditev v Srbijo. Rudar ocenjuje, da Organi varnosti JLA nimajo prave slike 0
situaciji v Sloveniji ali pa 0 njej ne zelijo porocati v Beograd. Uprava varnosti ZSLO je
tako zasicena s posameznimi informacijami in dokumenti z vseh strani, da jih ne
more sproti analizirati. Glede dela Sektorja za varnosrne zadeve RSLO je mnenje var-
nosrnih organov JLA, da se Sektor 9 ne bo direkrno lotil pripadnikov Varnosrne slu-
zbe JLA. To je povedal z nasmdkom, saj je na nek nacin on stem zasciten. Zanimivo
je, da so Organi varnosti JLA dobili usmeritev, da dobijo stik z usluzbenci SDV, ki
niso zadovoljni s svojim statusom. Dogovorili smo se, da ne bomo vec komunicirali
po telefonu, ampak se bomo vnaprej dogovarjali za sestanke.
Dne 27.11.1990 je prislo do sestanka na dogovorjenem mestu ob dogovorjenem
casu. Del sektorja je sodeloval v razgovoru, del pa pri zavarovanju mesta sestanka.
Rudar nam je podal naslednje informacije: celorni poveljniski kader je dobil verjerno
na celem teritoriji Slovenije povelje, da ukrepa po varianti dye, kar pomeni da se ne
sme dajati solskih preplahov in da je od sedaj vsak preplah borbeni preplah. To povelje
so dobili v petek, 23.11.1990. JLA bo kmalu presla na nov natin pozivanja nabornikov
iz prejsnjih treh mesecev na dva meseca, z namenom, da tim prej zapolnijo enote A
preko 1000/0. Tudi do sedaj so te enote zapolnjevali blizu 100 %. JLA ne racuna vec
na njihov rezervni sestav s teritorija Slovenije. Poveljstvo JLA ponovno zahteva od
svojih stardin, da nosijo s seboj orozje tudi, kadar so v civilu. Varnosrna sluzbaJLA je
dobila podatek, da se dne 19.11.1990 pricakuje sovra'tne aktivnosti na Kosovu. Rudar
pravi, da je to natolcevanje in da s takim podatkom ne razpolagajo, temvec je njihov
cilj, da tako zadrtujejo enote v pripravljenosti za druge namene. Ocena Varnosrne slu-
zbe JLA je, da TO Slovenije ne bo vrnila orozja in je zato potrebno biti z njo zelo
previden. Po oceni OV JLA so staresine JLA v vecini oz. znaten del prestopili na stran
posameznih nacionalnih programov (vseh nacionalnosti). Zaradi tega imajo OV JLA
povelje, da startajo na vsakogar iz aktivne sestave, ki ima kontakte z nacionalnimi
strankami. Dne 27.11.1990 so OV JLA dobili depeso, v kateri jih seznanjajo spo-
datkom, da Vuk DraSkovic namerava v primeru, da ne zmaga na voI:tvah, izvesti
drzavni 11.d.ar,p_o_c1Q!:>,l1kot v Romuniji. Na postavljeno vprasanje, ali namerava JLA v
kratkem intervenirati, je sodelavec odgovoril, da ocenjuje, da se nekaj izrednega dogaja,
ker so v teku priprave novih bojnih nacrtov. Opaza tudi, da se informacije zapirajo na
nivoju polka. Dne 27.11.1990 je Rudar posredoval dokument iz Uptave varnosti ZSLO.
Datum izdaje dokumenta je 10.10.1990, podpisan pa je nacelnik Uprave varnosti,
generalmajor Marko Negovanovic:
ZAZNAVE NA TERITORIJU SR SLOVENIJE
Armado se naprej napadajo na vsakem koraku. V prvi vrsti se poudarja, da
je izgubila svoj jugoslovanski karakter, da Jugoslavije vee ni in da je zato potrebno
ukiniti tudi JLA, iz tega pa izhaja zahteva Siovenije, da mora dobiti svojo armado.
Vojake, ki odhajajo na sluzenje vojaskega roka, obcinski organi za Ijudsko
obrambo najveckrat opozorijo, da bodo kot Siovenci imeli pri staresinah drugacen
tretma, da se proti slovenskim vojakom postopa kot z Ijudmi druge vrste. Zato je
potrebno, da se Siovenci v vojski druzijo izkljucno s slovenskimi vojaki, in da na
vsakem koraku v JLA cveti nacionalizem.
Dne 27.06.1990 je bilo v Cankarjevem domu na Vrhniki organizirano
predavanje na temo Ekoloski problemi Siovenije. Predsednik stranke zelenih je
poudaril, da kasarne najbolj onesnazujejo okolje. Apeliral je, da se Kras razglasi
za demilitarizirano cono. Taksno trditev govorca je izpodbijal predstavnik
poveljstva 350. rp PLO, ki ga je podprl predsednik SO Vrhnika Franc Kvaternik,
ki je bil prejsnjega dne na obisku v vojasnici. Na sestanku je potrdil, da iz te
sredine ne onesnazujejo clovekove okolice. Po tem so bile diskusije v tej smeri
prekinjene, ...... .... . . ~ ~ . .. .
Janseva izjava, da bodo stanovanja iz vojnega stanovanjskega fonda lahko
odkupile samo upokojene vojaske osebe slovenske nacionalnosti, je izzvala veliko
vznemirjenje v tej skupini oseb. Govori se, da se tistim vojaskim osebam, ki niso
Siovenci;pokojnine-nebodo-izplacevaleindabodo morali pokojnine dobivati iz
tistih republik, iz katerih izhajajo.
Se vedno se dogaja, da na vojake, ki odhajajo na dopustv Siovenijo, pritiskajo,
da zapustijo JLA, da JLA ni armada slovenskega naroda in da mora JLA zapustiti
teritorij te republike.
Opazeno je, da se v posameznih mestnih pisarnah na teritoriju SR Siovenije
zbirajo podatki 0 vojaskih osebah slovenske nacionalnosti. Najverjetneje po zahtevi
RSLO. Ta podatek ocenjujemo kot indikativni z aspekta "pozivov za pristop k
republiski armadi".
v zadnjem casu so se povecale verbalne provokacije in fizicni napadi na
.. pripadnike JLA, clane njihovih druzin, vojne objekte in imovino, kolone vojnih
motornih vozil in podobno kot posledica splosne druzbenopoliticne situacije v drzavi.
Ti napadi so vse intenzivnejsi in vedno bolj organizirani, zato je ZSLO - GS OS
SFRJ s svojim ukazom strogo zaupno st. 1271-1 od 09.07.1990 in strogo zaupno
st. 1271-225.09.1990 ukazal na nujnost energicnega razbijanja taksnih pojavov,
pri cemer je bil dan pregled zakonskih in pravilskih odredb, ki regulirajo pravice
Leto odlocitve
pripadnikov JLA, kadar so v sestavu straze na dolznosti dezurnih organov, in drugih
podobnih dolznosti, pri izvrsevanju sluzbenih nalog in podobno.
Poleg provociranj in fizicnih napadov, katerih nosilci so bili drzavljani SFRJ,
je registrirano vee primerov tezkih nesporazumov v kontaktih med aktivnimi vojaskimi
osebami, organi varnosti in vojasko policijo z ene strani in pripadnikov organov za
notranje zadeve v posameznih republikah z druge strani. Stem v zvezi je bilo
ukazano, da na osnovi odredb Zakona 0 izvrsevanju notranjih zadev iz pristojnosti
zveznih organov uprave pooblascene osebe organov za notranje zadeve lahko
drzavljane legitimirajo, zadrzijo in privedejo po v zakonu predpisanih primerih in
pod dolocenimi pogoji uporabijo fizicno silo. Ti organi na osnovi odredb Zakona
o kazenskem postopku lahko od drzavljanov zbirajo potrebna obvestila, izvrsijo
potreben pregled prevoznih sredstev in prtljage, za nujno potreben cas lahko omejijo
gibanje na odrejenem prostoru, drzavljane, ki jih dobijo na kraju, kjer je bilo
kaznivo dejanje, lahko zadrzijo, fotografirajo, jim odvzamejo prstne odtise itd.
Ta pooblastila proti pripadnikom JLA so dana vojaskemu organu (pooblascene
osebe OV JLA in vojaske policije), na osnovi odredbe elena 61, drugega poglavja,
tocke 3 Zakona 0 vojaskih sodisCih.
Po odredbi clena 213 prvega odstavka Zakona 0 sluzbi v oborozenih silah
zadrzevanje oz. privedbo vojaske osebe lahko izvrsi najblizje vojasko poveljstvo.
Iz citiranih zakonskih odredb izhaja, da vse navedene aktivnosti in postopke
proti vojaskim osebam v principu opravljajo pooblasceni vojaski organi in vojaska
poveljstva.
V primeru, da pripadniki organov za notranje zadeve legitimirajo OV in VP
med izvrsevanjem sluzbenih nalog, so se OV in VP dol:tni legitimirati. Ce pripadniki
organov za notranje zadeve zahtevajo, da se pooblascene osebe JLA zadrzi na
dolocenem mestu ali ce zelijo te osebe privesti, izvrsiti pregled njihovih prevoznih
sredstev in prtljage, morajo pooblascene osebe v JLA vztrajati, da to opravijo organi
vojaske policije ali dezurni organi najblizjega poveljstva.
Zakon-o-sluzbi-Noborozenih silah predpisuje, da privedbo in zadrzevanje
vojaske osebe lahko izvedejo pripadniki organov za notranje zadeve samo v izredno
nujnih primerih, takrat pa so dolzni 0 tem obvestiti pristojne vojaske organe in
vojaske osebe v postopku napotiti v najblizjo vojasko enoto oz. vojasko ustanovo.
Pridobljeni dokument z dne 27.11.1990. POSiljatelj je Uprava varnosti ZSLO,
datum izdaje dokumenta je 10.10.1990. V podpisu dokumenta je nacelnik Uprave
varnosti generalmajor Marko Negovanovic.
I.
Procesi rusenja ustavne ureditve v drzavi tudi dalje pospeseno tecejo, varnostna
situacija je dosegla tak nivo konfliktnosti, da uhaja kontroli in realno grozi, da
preraste v oborozene mednacionalne spopade najsirsih razseznosti na celotnem
teritoriju SFRJ. .!
Na politicni sceni v drzavi so preizkusene vse oblike drzavljanske vojne,
vkljucno z diverzantske-teroristicnimi akcijami, mednacionalnimi spori z elementi
nasilja, terorja in posameznih oborozenih akcij. Vse sile desne orientacije v drzavi
z maksimalno podporo tujega faktorja so tezisee svojih rusilnih aktivnosti usmerile
v razbitje druzbenopoliticnega sistema, restavracijo kapitalizma in ustvarjanje
separatnih drzav. S temi postopki se poskusa po hitrem postopku razbiti teritorialna
integriteta drzave.
Z ofenzivo nacionalseparatistienih, protikomunisticnih in protijugoslovanskih
sil so razbite in v tem trenutku paralizirane najznacilnejse osnove jugoslovanske
federacije. V drzavi funkcionirajo vzporedni varnostni sistemi, a nova oblast v
Sioveniji in Hrvaski pospeseno zaokrozuje lastni varnostni in obrambni sistem. Na
siroki fronti izvajajo planirane in organizirane akcije, da bi razbili enotnost OS
SFRJ in ustvarili lastne republiskearmade;--------------------------
Protikomunisticne, protijugoslovanske in vse ostale nacionalseparatisticne sile
ocenjujejo, da so ustvarjeni ugodni pogoji, da z vsemi razpolozljivimi sredstvi
napadejo mednacionalne odnose med pripadniki JLA. S prodorom znotraj skozi
razbijanje nabornega in mobilizacijskega sistema OS SFRJ razbijejo njihovo moralno
in borbeno integriteto.
Veliko stevilo operativnih podatkov, kaze na: provokacije, groznje, pritiski,
fizicni in drugi napadi od drzavnih organov Hrvaske in Siovenije *
*/ One 22.08. tega leta je na poti Split - Knin pri vasi Vrlika policijska patrola MNZ
HrvaSke maltretirala potnike vojaskega motornega vozila in ga preiskala; 03.09.
tega leta je policijska patrulja legitimirala staresino JLA v Zagrebu in mu rekla, da
njegova legitimacija velja sarno "znotraj iice"; 19.09. tega leta so pripadniki specialne
enote MNZ Hrvaske na grob naCin brez razloga maltretirali 3 mlajse oficirje in jih
privedli na postajo milice v Zagrebu. Bilo pa je se vee takih primerov ...
kot tudi od ekstremnih nacionalisticno opredeljenih posameznikov in skupin
proti pripadnikom in objektom JLA, skladiseem orozja in opreme. Vse to nakazuje,
da se planirano in organizirano izvajajo ukrepi, da se bi v teh sredinah zivljenje
pripadnikov JLA naredilo nemogoce. Te aktivnosti bodo v naslednjem obdobju se
bolj eskalirale do stopnje skrajne konfrontacije, z vkljucitvijo oborozenih napadov
Leto odlocitve
""
na posamezna skladisca MES-a in oborozitve kot tudi teroristienih akcij za fizieno
likvidiranje posameznih vojaskih oseb.
Izvrseni so novi poskusi pridobivanja staresin hrvaske in slovenske nacie-
nalnosti. *
* / V septembru in oktobru tega leta so registrirani stevilni poskusi novih oblasti Slovenije
in HrvaSke da bi usrvarile agenturne pozicije med stareSinami slovenske in hrvaske
nacionalnosti v JLA zaradi zbiranja podatkov, se vee pa je bilo poskusov, da bi pridobili
stareSine oz. naj bi ti zapustili JLA in preSli na delo v varnostne in paravojaSke institucije
novih oblasti. Pray tako je evidentirano observiranje posarneznih vojaSkih objektov in
enot (okbr na Vrhniki). Indikativni so podatki, ki nakazujejo, da se prisluskuje
telefonskim razgovorom, kar vse navaja na zakljueek, da se plansko in neprekinjeno, z
uporabo vseh mogoCih metod in sredstev, obveseevalno raziskuje JLA.
Od strani organov nove oblasti Siovenije in Hrvaske se izvaja obvescevalno
in agenturno delovanje znotraj JLA kot tudi za njeno zapuseanje oz. obljubljanje
visokih polozajev in veejih plae v svojih republiskih vojskah, to predstavlja najtezji
napad na enotnost OS SFRJ.
Stevilni primeri iz operativnega dela prikazujejo, da se posamezni pripadniki
strank aktivno opredeljujejo za programe strank desne orientacije, drugi se navkljub
pravocasnemu in jasnemu ukazu 0 prepovedi vc!anjevanja vseeno vc!anjujejo v
politicne stranke. *
*/ Evidentirano je 215 (49 oficirjev, 41 mlajsih oficirjev, 30 civilnih oseb v JLA in 84
vojakov) pripadnikov JLA, ki so simpatizerji ali dani politienih strank v driavi.
Tretji se ilegalno organizirajo in delujejo v enotah. *
*/ V garniziji Prilep 5 staresin hrvaSke nacionalnosti kot neformalna skupina podpira
program HDZ in deluje s pozicij hrvaSkega nacionalizma; v garniziji Capljina so 3
vojaki hrvaske nacionalnosti izdelovali spiske s podpisi novih danov HDZ. (10
vojakov je postalo danov HDZ; 4 vojaki albanske narodnosti v Bubanj potoku
---delujejos-pozicij.albanskega separatizma).
Cetrti se povezujejo z voditelji strank na terenu. *
*/ V garniziji NiS je skupina stareSin (I polkovnik) v evrsti zvezi z vodstvom Srbske
demokratske stranke iz Knina.
...
Posebno obliko napada na JLA so nacrti militantnih jeder prolasisticnih strank
SPO, HDZ, DSK za izvajanje akcij na skladisca. *
*/ Eden od podpredsednikov SPO s 500 Ijudmi priptavlja akcijo zavzeli voj.sko skladisCe
oz. odvzeli orozje. SOS pripravlja organizirano oboroZevanje srbskega naroda na
Hrvaskem. One 03.10. lega leta so se v Splitu hrv.ske militanlne grupe pripravljale
na zaplembo orozja v skladistih TO.
Evidentni so poskusi novih oblasti v Sioveniji in Hrvaski, da odvzamejo orozje
iz TO, ki gavarujejo v objektih JLA. V nekaterih primerih so organi oblasti Siovenije
do orozja, ki se cuva v vojaskih skladiscih, prisli s prevaro straze. *
*/ Poveljnik OpSTO Jesenice je dne 04.10. tega lela osebno prisel k poveljniku 61.
mejnega odreda, da se mu opraviti, ker je s prevaro odnesel orozje iz skladisea. To je
opraviCeval z depe!o predsednika SFRJ in RSLO. Rekel je da ni nikakrsnih omejitev
za izvzemanje orozja, saj je ro ukaz novega "poveljnika" RSTO Janeza Siaparja.
Situacija v JLA kar nakazuje, da je poleg vseh prevzetih ukrepov z nase strani,
sistem varnosti na posameznih izdvojenih objektih neprimeren. Zaradi tega je
potrebno, da organi varnosti s svojiffios-ebnim-angazirantem-vojaskeorganizacije
v svojem poveljstvu zagotovijo popolno zascito vseh objektov pred vsemi vrstami
ogrozenosti in prepreCijo kakrsno koli presenecenje.
Operativni podatki nakazujejo, da je pri delu nabornikov Alba!lcev poudarjena
zelja, da vojaski rok sluzijo na obmocju Siovenije in Hrvaske. Ciani HDZ v po-
sameznih obCinah (Zagreb, Zadar) so z vmesavanjem v pristojnost sekretariatov za
Ijudsko obrambo zagotovili, da neidentilicirano stevilo regrutov, clanov HDZ, vojaski
rok sluzi v 5. Vojaski oblasti. Vse to nakazuje, da se z nadaljnjo eskalacijo medna-
cionalnih sporov v drzavi in znotraj JLA pricakuje raznovrstno ekstremno subverzivno
dejavnost. VkljuCimo lahko posamezne ali skupinsko organizirane pobege z orozjem
iz enot in povezovanje z jedri nacionalseparatisticnih gibanj v posameznih delih
drzave. *
* / One 01.10. tega leta so ekstremnidani HOZ v Ojakovu na sestankih svojih podrufuic
razpravljali in zahtevali, da se povezejo z vojaki albanske narodnosti v vojasnici z
namenom, da jih pridobijo. Zahtevali so, da vojaki Albanei z orozjem dezertirajo iz
JLA in se prikljutijo "hrv.ski vojski" zaradi obrambe suverenosti Hrv.ske.
Hrvaska sovrazna emigracija in aktivisti HDZ v zahodni Evropi so pospeseno
aktivni pri organiziranju in oborozevanju prostovoljnih odredov. *
*/ One 01.10. lega leta so imeli odbori HOZ v Miinehnu sestanke, na katerih so
razpravljali 0 situaciji na Hrv.skem. Sprejeli so odlotitev 0 izboru prostovoljeev in
Leto odlocitve
fotmirali prostovoljne odrede. Na sestanku se jih je od 700 prisolnih 500 prijavilo
med prosrovoljee. Od teh jih 400 ze ima avromatske puske in preko 1000 piSloi.
To so tisti, ki bi na osnovi tega, kako se razvija situacija v SFRJ, prisli na tako
imenovana krizna obmocja Hrvaske "zaradi pomoCi pri vzpostavljanju kontrole".
V Hrvasko so pripotovali tudi posamezni ekstremni emigranti, ki pospeseno organi-
zirajo hrvasko drzavno gibanje in lormirajo udarne skupine hrvaskega gibanja
odpora. *
*/ Govorl se, da so na teritoriju Zagreba in Osijeka formirane oboroene skupine h r ~
v.skega gibanja odpora". V Zagrebu je okoli 100 oboroZenih pripadnikov, v Osijeku
okoli 800, ki so rekrulirani v okviru domovinskih obrambnih enot in eivilne z.stite.
Usrvarjena praznina v varnostnem sistemu drfave se bolj ogrofa varnost JLA, ker so
njeni boki odkrili, sodelovanje s SOV je povrsno ali popolno izkljueeno. Taksna
situacija kate, cia je potrebno stalno ofenzivno operativno angaiiranje vseh organoy
JLA za z.stiro bojne inlegrilete in bojne sposobnosti. Potrebno je upostevati taksne
ukrepe, da se vse akterje napada na pripadnike JLA in vojne objekte pravoeasno
odkrije. Postopati je potrebno tako, da pristojna poveljsrva v sodelovanju z voj.skimi
pravosodnimi organi kazensko prijavijo vse napadalce, identificirane ali neznane, in
zahlevajo odgovor od pristojnih drfavnih organov 0 sprejelih ukrepih.
Aktivnost tujega laktorja, posebej obvescevalnih sluzb ZDA, ZR Nemcije, Italije
in Madzarske je v tem trenutku teziscno usmerjena na raziskovanje dogodkov na
Hrvaskem, v Sioveniji in na Kosovu. V zvezi stem posebno raziskujejo vse aktivnosti
in ukrepe ZSlO in poveljstev bojisc glede razresevanj nastale situacije v drzavi. Tuji
laktor dogajanja v drzavi ocenjuje in tolmaCi s pozicij svojih ciljev in interesov. Pri
tem vsestransko podpora sile, ki razbijajo enotnost in teritorialno integriteto drzave.
Polkovnik OS ZDA ocenjuje, da se JLA ne sme spustiti v drzavni udar, ker: 1.
na vrhu JLA obstajajo resna nasprotja. 2. Vecnacionalni poveljstveni kader "ne bi
sprejel tako ekstremne poteze vojaskega vrha" 3. Ker je "vsak peti vojak albanske
narodnosti" .
Vojni atase ZR Nemcije za sedanje dogodke na Hrvaskem obtozuje Srbe, za
Hrvasko trdi, da je svobodna drzava, Draskovica. in Milosevica naziva z razbojni-
l ~ - - koma,enacLvzrake .. uporov Albancev na Kosovu s Srbi na Hrvaskem itd.
Vojaski atase Italije v zvezi z dogodki na Hrvaskem pravi, da predsedstvo SFRJ
ni zavzelo jasnega stalisca za razliko od ZIS-a, ki je bolj odlocen, "dal je kloluto
Hrvatom in Srbom, se posebej Milosevicu".
BivSi vojaski atase Avstrije ocenjuje, da bi intervencija JLA pred nekaj leti
dala neke rezultate, medtem ko ne more dati v sedanjem trenutku nikakrsnih. Siovenija
bi v primeru odcepitve imela mejne probleme z Italijo.
II.
V zvezi stem je poleg nolog, ki so postovljene no sestonku vodilnih orgonov
vornosti 28.09.1990, neobhodno sprejeto noslednje:
1 . Dnevno spremljonje vornostne in operotivne situocije no teritorijih in v eno-
toh poveljstev in ustonov VL in PLO in' stolno ozurnost protiobvescevolne
ocene zorodi preprecevonjo vseh vrst presenecenj, se posebej med
storesinomi no pomembnih poveljniskih in operotivnih dolznostih v poveljstvih
in enotoh.
2. Tezisce v delu orgonov vornosti imeti z operotivnimi izvori v sredinoh in
zorisCih nocionolseporotisticnih in profoSisticnih sil in gibonj kot s poso-
meznimi primeri, kjer je potrjeno povezovo ekstremnih posomeznikov in
skupin s pripodniki JIA
3. Primere opredeljevonjo in zogovorjonjo kot tudi orgonizironjo stronkorske
oktivnosti med pripodniki ormode brez cokonjo in z moksimolnim
vkljucevonjem vojoske orgonizocije je trebo tokoj rozCiscevoti, ne dovoliti
orgonizirone in legolne dejovnosti med pripodniki JLA, in zogotoviti, do se
toksno oktivnost preseko in z ukrepi rozslojevonjo (prerozporeditve in
podobno) odkritih clonov in pri tem rocunoti, do se z informotivnimi rozgovori
krepijo nose operotivne pozicije zo izvojonje globljih operotivnih prodorov
in dokumentironje'povezove-s-toksno-oktivnostjo-in-oseb-no-teritorijuin-pri
zunonjem foktorju.
4. Zogotoviti toksen rezim vornosti vojoskih objektov, sklodiSCih orozjo in MES-
o, ki bo ustvoril pogoje provocosnego in predpisonego reogironjo ob moznih
poskusih reogironjo istih novznoter in novzven, se posebej provocosnego
odkrivonjonacrtov zo oborozene nopode krojev orozjo in vojoske opreme
ali ce do vsego tego pride s prevoro od stroni posomeznih drzovnih orgonov
novih oblasti v Sioveniji in Hrvoski ali militontnih jeder nocionolseporotisticnih
gibonj v drugih delih drzove.
5. Bojno priprovljenost enot vojoske policije privesti no nivo, ki bo zogotovil
njihovo uporobo v sklodu z obstojecimi nocrti. Tezisce delovonjo je potrebno
usmeriti no dvig bOjne sposobnosti botoljono vojoske policije in no hitro
usposobljonje no novo sprejete skupine nobornikov zo izvrsevonje vojosko-
policijskih nolog, no tokticne postopke bojevonjo z blizine z oborozenim
posomeznikom in skupinomi.
6. Preko orgonov poveljevonjo in vojnih tozilstev je zogotoviti, do se vsok
primer nopodo no pripodnikeJLA temelpto preuci. Z ukrepi orgonovvornosti
po se mora storilce v nojkrojsem casu odkriti in identificiroti. Vso dejonjo
nosiljo in nopodov no pripodnike JLA in vojoske objekte je potrebno pri-
stojnim orgonom pisno prijoviti.
7.0 vseh dogojonjih, pomembnih zo vornost VL in PLO in oborozenih sil v
celoti redno porocoti. Potrebno je vedeti, do so v tem trenutku odlocilnego
pomeno celovite ocene in predvidevonjo 0 moznosti rozvojo vornostne
situocije. Z orgumenti in dejstvi ph je trebo celovito oceniti in predlogoti
Leto odlocitve
mozne resitve ali reogironje toko orgonov vornosti kot drugih orgonov vojne
orgonizocije. V tem trenutku je nojvoznejso nologo, do se ohroni enotnost
OSJLA, VL in PLO, v okviru tego po mednocionolne in medcloveske odnose.
Dne 11_12.1990 se je na razgovor odpravil na vnaprej dogovorjeno mesto Franci
Znidarsic_ Rudar mu je povedal, da so Organi varnosti JLA dne 11.12.1990 dobili
povelje 0 prekinitvi vseh poviSanih mer bojne pripravljenosti izjema so Ie varnosrni
organi, ki se naprej ostajajo deiurni (po eden) v garniziji. Varnosrne organe so obvestili,
da se v Jadranskem morju nahaja del ameriske 6. flote. Letalonosilka Saratoga je nekje
na samem vstopu v Ortrantska vrata. Enote VL in PLO so zaznale nekaj krsitev zracnega
prostora. Med stareSinami je zaznati cedalje vecji strah ob vsem tern, kar se sedaj
dogaja. Strah jih je predvsem zato, ker menijo, da so sedaj vsi oborozeni, na eni strani
staresine oz. JLA, na drugi strani TO in milica. Bojijo se nevarnosti incidentov. Se
vedno se intenzivno delajo nacrti alarmiranja stareSin po planu st. 2, in sicer v primeru
blokade zvez in cest. Preucujejo se komunikacije, ki so manj promerne in slabse nad-
zorovane. V noei od 05. na 06.12.1990 sta imeli tankovska brigada in postojnska bri-
gada preplah, stareSine so prisli,v vojasnico in tudi tam prenocili, imeli naslednji dan
normalen delovni dan, za tern pa so odsli domov. Sodelavec meni, da je slo v preteini
meri za scenarij vznemirjanja. Z Vrhnike ni bilo v Ljubljano pripeljanih nobenih
tankov, niti ni prispelo nit tankov na Vrhniko. Prepeljane so samohodke, iz sentviske
vojaSnice v vojaSnico Ljubljana-Polje pa so prepeljali 4 tanke. Verjetno so bili novejsi,
saj so vse stare patone odstranili, te pa dali pod nadstresek. Te tanke so premairnili
kaksen teden prej. Sodelavec ne pozna informacij v zvezi z vzpostavljanjem kaksnih
novih heliodromov za pristajanje helikopterjev, so pa ti nacrti se od prej v tako
imenovanih vojnih nacrtih, za katere meni, da so jih verjetno osveiili. Po njegovem bi
bile vojasnice lahko oporisca, vendar se sedaj v nobeni od njih ne pripravlja kaj
posebnega. Transportna letala AN 24 bi lahko pristajala poleg obieajnih letaiiSc se v
Novem mestu in Lescah, v Postojni pa je steza najverjetneje prekratka. Sodelavec oce-
njuje, da je mozno, da so vojni vrhovi z informacijami bistveno bolj skopi, saj je bilo
oeitno, da so bili Jansa in drugi precej dobro informirani. Verjerno se je spremenil nivo,
do katerega se informacije spuSca, do sedaj do komandanta polka, tako da je mozno,
da sedaj informacije ostajajo Ie na visjih nivojih. Vojska je ob zmagi Miloseviea in BuJa-
tovica na volitvah v Srbiji in Crni gori dobila ponovno zaslombo .. Pricakovati je, da
teh vodstev na politicnem podrocju. Sodelavec ocenjuje
kot cudno umirjanje situacije, in sicer, ker niso dobili spiskov nabornikov, niti jih niso
zahtevali po roku, kljub temu, da so prisli stareSine in ustanovili organe v ta namen.
Ob tern ni bilo niti zasedbe stabov TO. Sile, ki jih je JLA v zadnjem casu
pripeljala v Slovenijo, se ne umikajo in tudi enote so taka dobro zapolnjene, kot Ze
dolgo ne. Sodelavec meni, da se bodo aktivnosti JLA pred plebiscitom gotovo povecale,
vsaj glede na naCin razmisljanja vojaSkega vrha.
Dne 20.12. 1990 ob 14:00 je Rudar sporocil, da zeli nujni sestanek z menoj
-
osebno. Na razgovor sem se odpravil skupaj s Francem Znidarsicem. Rudar je povedal
naslednje: Vceraj, 19.12.1990, je iz ZSLO - Politicne uprave prispel dokument, ki
nosi naziv "Informacija 0 aktualni situaciji v svetu in drfuvi z neposrednimi nalogami
]LA". Dokument je informativne narave, naslovljen na poveljnike polkov brigad. ]e
strogo zaupne narave, vendar pa nalaga poveljnikom, da z njim delno seznanijo tudi
podrejene stareSine. Bistvo dokumenta je informacija 0 politicno varnostnem polofuju
v R Sioveniji, s poudarkom na plebiscitu. Plebiscit pomeni razbijanje SFR] in stem
tudi OS SFR]. Predstavlja najvecji napad na enotnost ]LA. ]LA se bo proti realizaciji
plebiscita borila z vsemi legalnimi sredstvi, da ohrani enotne OS in prepreCiti razbitje
]ugoslavije. V informaciji se navaja tudi uglaSenost pogledov med predsedstvom SFR]
in ZSLO oz. GS ]LA. Poudarjeno je, da je predsedstvo SFR] podprlo izjavo generala
Kadijeviea. Ravno tako je v informaciji poudarjena enotnost pogledov predsednika
predsedstva SFR] dr. Borislava ]ovica in zveznega sekretarja za Ijudsko obrambo,
armadnega generala Veljka Kadijevica.
Vceraj, priblizno ob isti uri, so pripadniki Varnostne sluzbe]LA dobili dokument
(poslan sifrirano iz UV ZSLO, podpisan pa je general Negovanovic) strogo zaupne
narave z naslednjimi nalogami:
- aktivirati vse izvore informacij na terenu, tezisce dela usmeriti v civilne stru-
kture inpoiskatimozne-nacine-vplianja-na.sam-potekjn-izvedbo-plebiscita,
- zaceti s pridobivanjem novih sodelavcev,
povecati KOZ vojaSkih objekrov zaradi moznosti diverzij.
Podatki, s katerimi razpolaga Varnostna sluzba ]LA: hrvaSke oblasti so ofenzivno
startale naofkirje-hrvaske-narodnosti,-da bipridobivale sodelavce v enotah ]LA. De-
legat, polkovnik Aksentijevic, bo v republiski skupSCini postavil vprasanje, od kod
TO amerisko orozje in denar za njegovo nabavo.
]LA se lahko prisluskuje predvsem po telefaksu, saj se ni zaSciten, preko njega
gre veliko sporoCiI.
Leto odlocitve
PRILOGA:
Informacija politicne uprave ZSLO
INFORMACIJA
o AKTUALNI SITUACIJI V SVETU IN NASI oRiAvl IN 0 NEPOSREONIH
NALOGAH V JLA
V tej informociji nakazujemo pomembne karakteristike najnovejsih dogodkov
v svetu in nasi drzavi in no teziscne no loge JLA v letu 1991, posebno tiste, no katere
se neposredno nanasajo te karaktaristike.
I.
Osnovni zakljucek danasnje ocene situacije je, do je koncana ena faza raz-
voja - tako jugoslovanske druzbe kot odnosov v mednarodni skupnosti. Konec 90-
ih oznacuje zacetek neke nove faze, ki se bo zelo razlikovala od predhodne.
Normalno se tu ne misli no neke tezke delilve, ampak no vazno kvaliteto in vsebino
tistega, kar se je dogajalo, tega, kar je sedaj, in onega, kar je no vidiku. Nobene
dileme ni, do mednbrodno see no karakterizirajo mnogi procesi in pojavi, od kate-
rih bodo nekateri skoraj gotovo znacilno in pomembno vplivali no dogajanja v
nasi drzavi.
Ceprav bodocega razvoja situacije v ZSSR ni mogoce predvideti, se v tem
trenutku lahko rece, do je proces dezintegracije te vel ike drzave upocasnjen.
Sovjeti so spregledali in se zaceli zavedati, do pot, po kateri so krenili, ne vodi k
uspehu reforme, ampak v propad. Reafirmirajo se in narascajo sile, ki so za
varovanje zvezne drzave in njenih institucij. Te dni prevzemajo odlocne ukrepe
zaradi uskladilve separatisticnih tendenc v posameznih delih drzave. To delajo
no nacin, ki je ponekod zelo problematicen, z velikimi odpori v drzavi in ob zunanjih
pritiskih. Angazirana je tudi sovjetska armada. Taksen razvoj situacije v ZSSR, ne
glede no to, v kaj se bo izrodila, preprecuje svobodno akcijo Zahoda in njegov
vpliv no svetovne dogodke.
Niti v Jugoslaviji socializem ni porazen in no kolenih. Jugoslavija je resnicno za
visQkoceI1Q_Q_d_QjIQPIyLudarec in val protikomunisticne histerije. Zadrzane so realne
moznosti za obvarovanje drzave kot federativne in socialisticne skupnosti.
Dogodki no Bliznjem vzhodu niso tekli v smeri zacetnih ocen in pricakovanj
ZDA in Zahoda. Amerika je no izvorih poceni energije gradila svojo vsesplosno
civilizacijo. To je bislveni razlog njihovega prihoda v Perzijski zaliv in zacetka
vojne. V casu, ko je bila poslana to informacija, vojna prerasca v velike razseznosti
z nepredvidljivimi posledicami in popolnoma nepredvidljivim njenim nadaljnjim
potekom.
In v posomeznih, do vceraj tako imenovanih socialisticnih drzavah Vzhodne
Evrope, se situacija v taki meri zaostruje, da objektivno uhaja kontroli tistih, ki so jo
usmerjali od zunaj.
V realizacijo svoje osnovne strateske opredelitve - rusenje ideje komunizma
in socialisticne opcije - so seenaristi iz Zahoda dosegli vazne rezultate, ne pa tudi
koncnega cilja. Komunizma jim ni uspelo zrusiti niti v eni drzavi, v kateri je bila
revolucija avtohtona. Zaradi tega so strategi protisocialisticnega pohoda prisiljeni
pregrupirati svoje sile in iscejo nove smeri in modalitete napada.
v odnosu do svojega glavnega rivala bo Sovjetska zveza verjetno nadalje-
vala s podporo dezintegrativnim tendeneam. Dajala bo doloceno ekonomsko po moe,
najvec iz strahu zaradi problemov, ki bi nastali v primeru kolapsa ali razpada tako
velike drzave na naCin, ki bi lahko izzval svetovno katastrofo. Dejstvo, da se en narod,
katerega drzava je bila do vceraj velesila in je imela vlogo giganta v mednarodnih
odnosih, sooca s taksno bedo in pomanjkanjem, govori samo po sebi.
Na Zahodu so doumeli, da ima ideja jugoslovansta in opredelitev za socializem
mnogo globlje korenine, kot so oeenjevali, in da rusenje socializma v Jugoslaviji ni
enako kot v nekaterihdrugihdrzavah;-lato-se""lahko-pricakuje;-da-bodo-doneke
mere spremenili metodo delovanja in presli, v se mocnejsi napad. Zanje bi bilo
izredno pomembno, da bi v Jugoslaviji dosegli popoln uspeh. Naceli bi drzavo, kjer
je zmagala avtohtona revolucija. Nadaljnje aktivnosti bodo najverjetneje naravnane
na dye fronti in z dvema osnovnima ciljema. Najprej bodo poizkusali zrusiti ko-
muniste, ki sose obdrzali naoblasti v posameznih republikah ali na nivoju federacije.
Stem ciljem bodo poskusali oteziti izvajanje ekonomskih reform ali pa bodo vplivali
na to, da bi nacin njihovega izvajanja izzval socialne nemire, potem pa po istem
reeeptu kot v Boigariji in Romuniji aktualizirali stalno ponavljanje volitev, dokler nji-
hovi zascitniki ne bi prevzeli oblasti.
Druga fronta je razkrajanje Jugoslavije, spremljano z obtozbami proti komu-
nistom. Taksne opredelitve potrjuje niz ze prikazanih aktivnosti. 0 tem govori tudi
znano sporocilo CIA "da bo Jugoslavija razpadla v 1 B-ih mesecih". Znano je, ka-
ksen cilj zasledujejo taksna sporocila in da imajo zmeraj jasno funkcijo. To se
nanasa tudi na izjavo State Departmenta (25.12.1990), ki vsebuje groznjo, da se
bodo ZDA "mocno zoperstavile vsaki uporabi sile ali pritiska, s katerim bi se
zaustavilo demokraticne proeese ali vzpostavilo nedemokraticno enotnost Jugo-
slavije". Bistvo tega sporocila je popolnoma jasno - zrusiti socializem in Jugoslavijo.
Tudi za eeno njenega razkroja. Istocasno sporoCilo predstavlja tudi opozorilo Armadi,
da naj ne preprecuje tega proeesa.
Zavzemanje nekaterih krogov na Zahodu za demokracijo je prozorna
demagogija, zato je za njih demokracija samo tisto, kar ustreza njihovim ciljem in
Leto odlocitve
interesom. Pod demokracijo se razume v nasih pogojih razumevanja v prvi vrsti
tisto, kar je protisocialisticno.
Glavna aktivnost proti Jugoslaviji bo se naprej usmerjena preko Madzarske,
ker je Ie-ta na vee nacinov ze vpletena v igro proti Jugoslaviji.
II.
Preteklo leto je bilo za naso drzavo zares dramaticno. Protijugoslovanstvo in
protisocializem sta bila v polnem razmahu. Vse je bilo videti brez perspektive. To
leto bo se tezje, a za razliko od predhodnega je zdaj perspektiva vidna. Vidni so
tudi tisti, od katerih mora ta priti. To bo odvisno v prvi vrsti od angaziranja druzbenih
sil pri realizaciji treh teziscnih nalog.
1. Potrebno je zagotoviti dosledno izajanje programa gospodarske reforme
na nacin, ki bo preprecil gospodarski kolaps in taksne socialne pretrese, ki
bi lahko izzvali nepredvidljivo in nekontrolirano obnasanje. V tem smislu
se morajo najti varne in stabilne resitve financiranja federacije, posebno
JLA. To je neobhodno storiti tudi zaradi tega, ker obstaja koneept, da bi
federacijo zrusili na riacin, da bi se organom federacije odvzela sredstva
in bil popolnoma onemogocilo njihovo delo. Tega se ne sme dovoliti.
Nadaljevanje reforme vkljucuje spremembo vsega, kar ni bilo dobro. To je
potrebno delati postopno in ne razkrajanja, kar bi lahko izzvalo katastrofo.
2. Zagotoviti se mora funkcioniranje federalne drzave kot predpostavke za
dogovor 0 bodoci u red itvi Jugoslavije. Ce bi se se naprej uporabljala politika
izvrsenih dejstev, potem bi se bilo zares tezko izogniti prelivanju krvi, tega
pa se nikakor ne sme dovoliti. Vsak predlog za bodoco resitev je potrebno
razdelati na miren in raeionalen nacin. Pogoj za to je zavarovati spostovanje
obstojecega pravnega reda drzave. Samo v tem okviru je mogoce iskati
resitve za bodocnost Jugoslavije. V iskanju teh reWey lahko vsi prispevajo
svoje argumente, vendar na normalen, demokraticen in civiliziran naCin.
V razpravi 0 bodocnosti Jugoslavije je potrebno angazirati tudi stalno sestavo
ormod"'.Toko_1oJJnsJiJuJ:ijopa so tudi drzavljani te drzave. Kadar je beseda 0 tem,
vse nase izkusnje govore, daJugoslavija lahko obstaja samo kot drzava. Ce ni drzave,
potem ni Jugoslavije, je nekaj drugega. Tisto, kar nekateri v Jugoslaviji ponujajo kot
konfederacijo, prakticno ni drzava, niti ne more biti drzava. Drzava je lahko samo
unitarna ali federalna. Unitarna drzava nima v Jugoslaviji no bene moznosti in ne
more biti kot taka sprejeta, ker je padla na izpitu iz zgodovine. Jugoslavija je lahko
samo federalna skupnost z dolocenimi izvirnimi pravieami in funkcijami federacije.
Lahko se diskutira in potrebno je 0 vrsti in obsegu teh pravie. Pri tem bi bilo dobro
upostevati praviee, ki jih imajo mnoge zvezne drzave federalnega tipa.
3. Potrebno je narediti vse, da Zveza komunistov - Gibanje za Jugoslavijo, v
naslednjih 5-6 mesecih postane glavna politiena sila v jugoslovanskem
prostoru in vrh zbiranja vseh levo orientiranih politicnih strank, strank
zdruzenj in organizacij. To je v tem casu edina prava politicna jugoslovanska
sila. Zelo dobro bi bilo imeti na sceni vee partij jugoslovanske orientacije.
III.
Pripadniki armade imajo svoje obveznosti na vseh treh teziscnih nalogah. Za
realizacijo prve naloge se bomo angazirali v njeni totalnosti, se posebej v tistem
delu, ki se neposredno nanasa na nas. V izvrsevanju druge in tretje naloge pa nas
cakajo stevilne konkretne obveznosti. To sta nasi dye teziscni nalogi, pri cemer pa
je tretja morda tudi najvaznejsa.
Nasaosnovna neposredna naloga mora biti ustvarjanje predpostavk za fun-
kcioniranje teritorialne drzave. To pomeni predvsem likvidirati preboje, ki so izvrseni
v sferi enotnosti, realizirati naloge razorozitve in likvidacije paravojaskih organizacij
v Jugoslaviji. Z realizacijo te naloge se ustvarjajo osnovni pogoji za miren razplet
krize in demokraticno preobrazbo jugoslovanske druzbe. Istoeasno se stem izvede
mocan poraz nacionalistienoseparatisticni politiki in praksi ter se ohrabrijo sile, ki
se zavzemajo za ohranitev inrazvoj;]ugoslavije'na-socialisticnih-temeljih,-
S sprejetjim ukazom Predsedstva SFRJ 0 izvrsevanju te naloge je dobro zaceti
se posebej z gledisca afirmacije druzbene vloge in ugleda JLA. Javnost se pa na
najbolj konkreten nacin seznanja z naso cvrsto opredelitvijo, da se ustvari tisto, kar
je bilo dogovorjeno;Ssprejetimiresitvami jepotrjena nasa opredeljenost, da delu-
jemo striktno v skladu z ustavo in zakoni in na nacin, ki je v danih okoliSCinah poli-
ticno najbolj sprejemljiv. Ce se ukaza ne izvede tako, kot se glasi, potem bodo na-
stopili na sceni pravosodni in drugi organi z vsemi svojimi konsekvencami, ki nujno
spremljajo njihovo delovanje. Pristojni organi razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi
o popolnoma nezakonitem nacinu formiranja in oborozevanja paravojaskih obo-
rozenih sestavov in njihovih priprav za izvajanje diverzantsko-teroristienih in drugih
nasilnih akcij. Kolikor se ukaza Predsedstva SFRJ bi ne izvrsilo, bodo ta porazna
dejstva javno sporocena v okviru postopka proti storilcem teh tezkih kaznivih dejanj.
Vsakomur, na katerega se ukaz nanasa, mora biti jasno, da bodo nelegalni obo-
rozeni sestavi razformirani in razorozeni na nacin in v roku, ki je bil predviden z
ukazom ali z izvajanjem sankcij, predpisanih z zakonom.
Zdaj je potrebno posebno pozornost posvetiti zavarovanju visokega nivoja
bojne pripravljenosti enot funkcioniranja in varnosti sistema vodenja in poveljevanja.
Posebno je pomembno zagotoviti maksimalno stopnjo varnosti v enotah, ker so
tisti, ki izgubljajo glavo, pripravljeni na pogubne korake, kot so: oborozeni napadi
na vojasnice, skladisca in druge objekte na izvajanje klasicnih diverzantsko-
teroristicnih akcij na organiziranje atentotov likvidacijo clanov druzin in podobno.
Leto odlocitve
V predhodni informaciji so nakazana dejstva, ki govorijo 0 popolnoma konkretnih
pripravah, za taksne aktivnosti.
Zelo velike so naloge v domeni krepitve enotnosti vodenja in poveljevanja OS
in izvajanja nalog vojaske obveznosti, ker je prislo do porusenja s postopki organov
oblasti v Sioveniji in na Hrvaskem.
Do konca se bo zagotovilo izvajanje stalisc v odnosu do TO Siovenije in glede
posiljanje nabornikov na sluzenje vojaskega roka. Ti dye obveznosti do sedaj nista bili
v 1. planu, ker so bili glavni napori usmerjeni na razorozevanje paravojaskih organizacij.
V zvezi z naborniki bodo takoj sprejeti nekateri ukrepi iz nase pristojnosti.
Del nabornikov iz Hrvaske in Siovenije, razporejen v 5. YO, bo prerazporejen v
druga VO in v VL in PLO. Raziskalo se bo odgovornost za samovoljno menjanje
nacrtov napotilve nabornikov, dobljenih od generalStaba, in izvajali se bodo ukrepi,
ki bodo zagotovili ucinkovito uresnicevanje teh nalog. Zacet je postopek za
spremembo zakona, s katerim se predvideva ponovno vracilo teh zadev v pristojnost
JLA na celotnem teritoriju SFRJ.
Znano je, da smo v zelo tezki financni situaciji. Zato moramo skrajno pazljivo
in racionalno postopati v porabi denarnih sredstev. Ukaz v zvezi z varcevanjem in
prednostmi piaCiI je potrebno razumeti najresnejse in ga najdoslednejse izvajati. V
ZIS-u se je razpravljalo 0 tem vprasanju. Prisli so do nekaterih resitev. Do konca
tega meseca se mora najti resitev za stabilno financiranje JLA.
Vsi pripadniki armade, posebno staresine, morajo razumeti, da se je p o t r ~ n o
v bliznjem casu skrajno uporno boriti za integriteto in enotnost armijskega kadra.
To je predpostavka izvrsilve ustavne vloge armade, pa tudi predpostavka, da se
vse spremembe v druzbi ustvari na miren in demokraticen naCin. Armada mora
ostati mocna in vztrajati v izvrsevanju svojih obveznosti. Zelo pomembno je, da se
Ijudje navajajo in razmisljajo, kako naj se v gibanju prilagajajo novim pogojem in
situaciji. Ponekod se, ce,lo 0 velikih vprasanjih, dela zelo rutinsko, kot da se v
zadnjih dveh letih ni v druibi nic zgodilo in spremenilo. V vzgojnem delu je potrebno
razvijati sposobnost in navado razmisljati 0 vsaki konkretni nalogi in 0 tem, kako jo
resevativnovih-pogojihtakrat, kadar ne obstajajo predpisani postopki. V nasih
pravilih ni vse regulirano, veliko je tudi takega, kar se mora spremeniti. To se bo
delalo plansko in postopno. Poleg realizacije teh velikih nalog se niti za trenutek ne
sme zanemariti zivljenja in tekocih obveznosti enot in ustanov. Skrb 0 Ijudeh,
usposabljanju, redu in disciplini mora biti stalna preokupacija. Izvrsevanje svojih
obveznosti je garancija uspeha Armade tudi v teh zapletenih in tezkih casih.
IV.
Vzporedno se moramo vsi angazirati v konstituiranju in usposabljanju Zveze
-
komunistov - Gibanje za Jugoslavijo. Obstoj take stranke socialisticne orientacije je
pogoj obstanka federalne Jugoslavije in predpostavka za varovanje enotnosti in
integritete nase Armade. Od tod tudi tak pomen nalog, 0 katerih je beseda.
Na ideji jugoslovanstva, nacionalne enakbpravnosti, bratstva in enotnosti, svo-
bode in socialne pravicnosti je partija ustvarila zmago v vojni v letih 1941-1945.5
to idejo bo Zveza komunistov - Gibanje za Jugoslavijo zmagala tudi sedaj. Armada
lahko zagotovi pogoje za miren razplet krize, ne more pa resiti vprasanj Jugoslavije.
To lahko doseze samo mocna politicna organizacija, katere program sprejemajo
in podpirajo najsirsi slop prebivalstva. To dobro vedo vsi tisti, ki delajo proti nasi
drzavi. Zato so se vsi spravili na Zvezo komunistov - Gibanje za Jugoslavijo. Hocejo,
da se jo prepove. Bojijo se njene rastoce moCi in vpliva v druzbi. Ce je komunizem
mrtev, kot pravijo, zakaj se bojijo te organizacije?
Ljudem je potrebno polrpezljivo razlagati smisel in pomen nastanka Zveze ko-
munistov - Gibanje za Jugoslavijo. Pri tem ni potrebno nikogar siliti, da postane njen
clan. To morajo postati Ijudje po osebni opredelitvi in iz prepricanja. Vprasanje je
tudi najneposrednejsi eksistencialni interes Ijudi. Posebno je pomembno prepreciti
vnos "5. kolone" v vrste Zveze komunistov - Gibanje za Jugoslavijo. V Zvezi komu-
nistov - Gibanjeza
dobrodosli, vendar se ne sme dovoliti ponavljanje napak, kakrsne so bile v delovanju
ZKJ, ki jo je razbila "5. kalona". Za tisle, ki jo hoeejo razbiti, ni prostora vtej organizaciji.
NajvaznejSe je, da se partija obrne k mladim, ne samo zato, ker je mladina izvedla
vojno in reval0cij6 irikerpredstavlja bodocnost vsake druzbe, pac pa zato, ker so
osnovne ideje Zveze komunistov - Gibanje za Jugoslavijo dojemljive mladim Ijudem.
Patriotizem in socialisticna ideja imata najvecje oporisce pray v mladi generaciji.
Podpis:
POLlTICNA UPRAVA ZSLO
Se isti vecer smo pridobljeno informacijo, "informacijo politicne uprave ZSLO",
dostavili republiskemu sekretarju za LO Janezu Jansi. Naslednje jutro, ko je informacijo
v celoti prebral, me je poklical in izrazil vse priznanje kompletni sluzbi in tudi Rudarju,
ki je z velikim tveganjem informacijo priskrbel. Rudar je do te informacije prisel z
velikim tveganjem, saj je moral izkoristiti nepozornost predpostavljenega polkovnika.
Neopazno je za kratek Cas prisel v kasatno ter odtujil dokument, tako da ga je prekopiral
na edinem fotokopirnem stroju v vojaSnici, kar je bilo strogo prepovedano. Pa vendar
mu je uspelo. Republiski sekretar za LO Janez Jansa je pooblastil svojega narnestnika
Jelka Kacina, da se z informacijo najprej seznanijo delegati slovenske skupsCine in
mediji. Med delegati je bil nad informacijo se najbolj presenecen in zacuden delegat
JLA v republiski skupSCini polkovnikAksentijevic. Na vprasanja, kaj pomenijo takSne
Leto odlocitve
politiCn.e ocene, se je poskuSal da dokumenta ne pozna, ravno tako ne nje--
govega Izvora. Od delegatov, ki so dobIlI dokument na klop, je dvom v sam dokument
izrazila Viktorija V nastopnem govoru je povedala, da je v njeni
delegatski praksl v Beograduvehkokrat dobila na klop takSne in podobne dokumente
brez usrrez?ih oznak in od kod dok.ument pravzaprav izhaja. Stem svojim
nas:opom Je na nek naCIn Izrazlla dvom v pnstnost samega dokumenta. Po razpravi
me Je po.novno sekretar za LO Janez Jansa, mi povedal za omenjeno
naroCII, da, kohkor Je mozno, Rudarja ponovno zaprosimo za spremni dopis,
ki ga ta dokum.ent Ima. Rekel sem mu, da born naredil vse, da mu ga dostavim,
vendar pa Je v tern pnmeru odlocuJoce Rudarjevo ravnanje.
Varnostna sluzba JLA v obeh korpusih je bila na nogah. Oba nacelnika, tako
polk?vnik .Emin Malkoc K in Ratko Katalina iz 31. K, sta dobila nalogo, da
odknJeta, IZ katere enote Je bll predan dokument slovenskim oblastem in kdo ga je
napeti situaciji smo vzpostavili stik z Rudarjem in ga zaprosili, da kopira
tudl:premnl dopls. Rudar se je moral tokrat prikrasti v pisarno poveljnika polka, od-
pretJ zelezno blagajno, kopirati spremni del dokumenta in izpeljati postopek vracanja
dokumenta v obratni smeri.
Dne 24.12.1990 sem se po dobro pripravljenem vnaprejsnjem dogovoru in z
menjavo osebnega vozila odpeljal na sestanek z Rudarjem. Tega dne smo
opazlh Izredno povecano opazovanje ozje in sirse okolice RSLO. Z enim vozilom sem
se odpeljal v garate Maximarketa, prestopil v drugo in se odpeljal na dogovorjeno
;nesto. Ze na sam sem se odpravil v preprieanju, da je Rudarju uspelo, saj je
In v delu pravi profesionalec. Na srecanju mi je dal spremni
dopls I? zacudenJe nad tern, da se mu ne verjame in se ga izpostavlja ponovnemu
J:IItro se poslovila, usedel sem se v vozilo, vendar sem ze na prvem sema-
forJu opazIl, da Je vozll za mano sluzbeni golf JLA z dvema operativcema Varnostne
sluzbe JLA. Po Celovski je zavil za menoj na ZupanCicevo ulico. Za vsak slucaj sem iz
kolt 38 special in ga polozil na sedet. Njihovo vozilo je bilo tik za menoj
In v tJstem trenutku sem razmisljal: ali sem odkrit, in me bosta poskusala prestreCi z
dokumentom, ali pa gre za splet okoliscin. Karkoli je ze bilo, sem v tistem trenutku,
ko sta se. mi priblizala,:avil na levo pr?ti Stefanovi 2, kjer so bili prostori Republiskega
sekretanata za notranJe zadeve. Ce bl me poskusali zaustaviti, bi se skusal prebiti do
sreci zavila za menoj, ampak sta nadaljevala POt
p? .Zupanclcevl Po kraJsem postanku sem se previdno odpravil do par-
kinsca na ZupanCIcevI uhci 3. Tistega dne v Republiskem sekretariatu za LO ni bilo
zato sem 0 tem, da smo dobili tudi spremni dokument, obvestil njegovega
narnestmka Jelka Kacina v dobri veri, da ne bo nikomut pokazal spremnega dokumenta,
vendar fa ga Je (po zbranih informacijah) videlo kar nekaj novinarjev. To bi
bllo usodno za RudarJa. 0 vsem tern zapletu sem obvestil republiskega sekretarja
po nJegovem povratku s krajse odsotnosti. Iz spremnega dokumenta je bilo jasno
razvidno, da gre za avtenticen dokument.
PRILOGA:
Spremni dokument informacije paliticne uprave ZSLO
POVEUSTVO
5. K VL in PLO
22.12.1990
INFORMACIJO DOSTAVUA - OSEBNO POVEUNIKU 350. P PLO
V prilogi akta yam dostavljamo "informacijo 0 aktualni situaciji v svetu in
drzavi in nepasrednih nalogah JLA".
Poveljniki enot so dolzni, da z vsebino te informacije seznanijo vse aktivne
vojaske osebe. Informacijo je potrebno na primeren naein (povzetki) uporabljati v
informiranju vojakov in civilnih oseb v sluzbi v JLA.
Na osnovi stalisc, podanih v informaciji, je potrebno na kolegiju poveljnika
ugotoviti stanje vlastnih anotah in vzvezi-$-tem-on-eposredne-naloge-zaenote,
posebno za poveljstva staresine in kljucne organe v poveljstvih enot.
Poveljniki enot bodo s svojim osebnim primerom in avtoriteto v pomoc pred-
sednikom komiteja ZK in sekretarjem OOZK v svojih enotah v aktivnostih na razmahu
masovnosti Zveze kornunistov - Gibanje za Jugoslavijo. Skozi neposredno politieno
delo in razgovor s staresinami in civilnimi osebami v sluzbi v JLA je potrebno argu-
mentirano in potrpezljivo razlagati zamisel in znaeaj obstoja Zveze komunistov -
Gibanje zaJugoslavijo. Pri tem je zelo pomembno in potrebno izkoristiti vse pozitivne
izkusnje dela in delovanja KPJ - ZKJ, se posebej izkusnje iz dela in delovanje
organizacije ZK v JLA. Potrebno je izhajati iz stalisc zveznega sekretarja, da vojska
v resevanju okoliscin v drzavi ne more nicesar resiti s silo, zato apelira, da se
staresine vkljueijo v Zvezo komunistov - Gibanje za Jugoslavijo, da s politicnim
bojem in akcijo prispevajo Zvezi komunistov - Gibanje za Jugoslavijo v boju za
Jugoslavijo. Pristop k Zvezi Komunistov - Gibanje za Jugoslavijo je osebna opredelitev
vsakega posameznika, tako da ni potrebno nikogar siliti, da postane njen clan. Z
neposredno politicno akcijo bi bilo potrebno doseCi, da bo to preprieanje in
opredelitev veCine aktivnih vojaskih in civilnih oseb v sluzbi v JLA.
POVELjNlK
GENERALMAjOR MARIjAN RoilC
Leto odlocitve
Kljub velikim zaostritvam in iskanju krivca za izdani dokument smo nadaljevali
s sodelovanjem z Rudatjem. On je pravilno predpostavljal, da organi varnosti oz. pri-
padniki Varnosrne sluzbe JLA ne bodo iskali krivca v lasrnih vrstalh. Na sreeanje pred
nekaj dnevi z operativcema Varnostne sluzbe JLA sem ze pozabil oz. sem prisel do
zakijucka, da je slo najbrt za splet okolisCin in da naSe zveze z Rudarjem niso odkrili.
Prejsnji teden oz. 10.01.1991 je Vrhniko obiskal generalpoIkovnikAnton Tus, poveljnik
VL in PLO. Tega dne je imel sestanek v ozjem krogu. Prisotni so bili poveljniki od
bataljona oz. diviziona navzgor. Podal je obsirno informacijo 0 tem, kako se bo vojska
obnaSala in kaj namerava. VojaSki vrh se zaveda, da se nobenega republiskega vodstva
ne da odstraniti, in ne razmislja vee, da se lalhko brani stari sistem. Razmislja se
predvsem, kaj bo z vojsko, stem da obstajata dye opciji, in sicer, ali ostane vojska
taksna, kakrsna je, ali pa da gre pod republisko poveljstvo. Armadni vrhovi se se vedno
ogrevajo za neko jugoslovansko armado, stem d'a bi jo bilo potrebno preformirati in
zmanjsati. tega se letos planira 20-odstorno zmanjsanje JLA. Vendar pa to ne
bo zajelo enote VL in PLO. Kar zadeva ukaza Predsedstva SFRJ glede paravojaSkih
enot in njihove razorozitve, je poudaril, da se ukaz ne nanaSa na milico in enote TO,
ampak na paravojaske formacije, predvsem za oborozene formacije Kninske krajine
in na podrocju Kosova. V primeru orozja teritorialne obrambe gre samo za hranjenje
orozja v prostorih vojaSnic; vsaka vojaSnica mora imeti komisijo za prevzem orozja.
Vojska ne bo izvedla drzavnega udara, izvajala pa bo posege v obliki ustvarjanja
tamponov med dvema narodoma, ki bi se morebiti spopadla. VkIjucevanje v novo
stranko Zveza komunistov - Gibanje za Jugoslavijo naj poteka na prostovoljni osnovi.
Glede opremljenosti in oborozitve naj bi bila JLA precej za sosedami, pa tudi v tem
letu ne bo veejih nakupov. Omenjeno je stalisee Zalhoda, da bi v primeru kakrsne koli
intervencije vojske prislo do toralne ekonomske blokade Jugoslavije. Stalisee armadnega
vrha je, da so politicne spremembe v Jugoslaviji koneane in da je potrebno urediti
podroeje ekonomije. Vojska naj se ne opredeljuje do politienih vpraSanj. Pravi, da je
velika verjetnost, da v Kuvajtu ne bo prislo do spopada, ker so Amerieani izracunali,
da lalhko izgubijo 20.000 Ijudi. Se naprej naj bi se oborozevali in zastraSevali, ne bodo
pa zapustili Bliznjega vzhoda. Rudar je oznacil poveljnika VL in PLO generalpolkovnika
Antona Tusa za dokaj liberalnega generala, kateremu se je videlo, da je po porekiu
Hrvat. Pravi tudi, da v tem trenutku Slovenci v JLA praktieno nimajo vee moznosti,
da bi bili razporejeni na odgovornejse funkcije, kot jih opravljajo sedaj. Omenil je tudi,
da se je na Vrhniko vrnil eden najperspektivnejsih oficirjev vojnega letalstva, Slovenec,
poeinupoc:lPQlkmrllik,poporekiu celo iz Vrhnike.
Za vrnitev slovenskega podpolkovnika pilota migov in njegovo razporeditev v
polk PLO na Vrhniko smo izvedeli tudi preko operativca, ki je pokrival ta teren. Po-
dobno informacijo je imel tudi namestnik republiskega sekretarja Jelko Kacin. Izrazil
i
e
da bi organizirali sestanek med omenjenim pilotom, delom mojega sektorja
III nJlm. V zaeetku februarja je eden od naSih informatorjev z Vrhnike pripeljal podpol-
kovnika na sestanek v takratne zaeasne prostore RSTO-ja v Tacen, v nekdanjo "Kar-
deljevo vilo". Sestanku sva prisostvovala oba z namestnikom Jelkom Kacinom. In to
iIlilli&i
je bilo moje drugo popolnoma neuspdno sreeanje s slovenskim oficirjem, kateremu
se je ze predbodno sporocilo temo razgovora. Yes eas je "bil pameten" in nas rotil, v
kaj se spuscamo. Sreeanje je bilo neuspdno.
Ze v mesecu septembru 1990 je Ivan BOrSlner srecal svojega znanca in prijatelja
iz RSTO. V nadaljevanju stikov smo IOU dali kodni naziv Ivo. To je bil naS prvi visoki
oficir JLA, ki je samoiniciativno z veliko zeljo in vnemo, da nam pomaga, zacel so-
delovati z nami. Ivo je prehodil dolgo pot staresine na raznih dolznostih od poveljnika
v enotab za zveze, nacelnika zveze v polku, nacelnika sluzbe informatike, do sedanjih
nalog na operativnem podrocju in podrocju zvez RSTO. Ze na prvem j.e
Ivanu Borsnarju povedal, da je nacelnik generalstaba JLA generaipolkovOik BlagoJe
Adit dne 6.6.1990 izdal povelje, da se nujno naredi plan transporta tezke vojaSke
tehnike in ljudi po zeleznici in cestab za primer posredovanja JLA v katerem koli delu
Jugoslavije. Ceprav so bili nacelni nacrti ze narejeni v sklopu vojaSko vojnih nacrtov, so
zabtevali popolno konkretizacijo teh nacrtov. Povelje pa ni ostalo samo pri tem, ampak
je omenjalo tudi izdelavo nacrta 0 hitrem umiku tetke vojaske t.ehnike in ?borozitv.e
s teritorija RSLO v primeru njene osamosvojitve oz., kot 001 takrat
odcepitve. Predlagal je izdelavo takojsnjih protiukrepov na Slrsem prostoru SloveOlJe.
Ukrepi bi bili labko razlicni, od zapore cest in zeleznice do otetenih komunikacij med
JLA in podjetji za vzdttevanje cestnadrugi-strani:-Na-tem-sestanku-jdvo-izrazilzeljo,
da bi se cim prej sestal z republiskim sekretarjem za ljudsko obrambo Janezom Janso 10
loU osebno svetoval, kakSni naj bodo nadaljnji ukrepi RSLO pri poti trasiranju obrisov
nove slovenske drtave. Z vsemi temi informacijami me je Ivan BOrStner seznanil kmalu
po sestanku z Ivom. Osebno sem bil zelo vesel, saj je takSno razmisljanje ,:,is!ega
JLA slovenskenarodnostiV meni spremenilo nekatere predsodke 0 ukoreOinJenOSt11deJe
jugoslovanstva in komunizma v njihovi miselnosti. Zal pa je bil Ivo eden redkih slo-
venskih visjih oficirjev, ki je ostal zaveden Slovenec. Ravno nekje v tem casu nam je
poskusal pomagati Miha Butara iz PSTO Ljubljanske pokrajine in nam navezati stik
s takrat enim od najperspektivnejsim slovenskim polkovnikom JLA, ki je sluzboval v
eni od garnizij v Srbiji in caka! na Cin generala. Na osnovi mojih usmeritev je Miha
Butara kot vezni clen opravil vec razgovorov z omenjenim polkovnikom.
Na .koncu zadnjega razgovora je polkovnik preko Mihe Butare odlocno zavrnil
kakrsno koli sodelovanje z nami. Minila je Ze vojna za Slovenijo in polkovnik je se
vedno vztrajal v JLA, vse dodej, da je enota, pred katero je stal, pred njegovimi ocmi
zamenjala titovke s cetniskimi kucmami. Sele takrat je spoznal, da za njega ni mesta v
vojski, ki se je vse bolj preoblikovala v srbsko vojsko, in se je odpravil domo,:, v Slovenij?
Kompletni kolegij vodstva republiskega sekretarja za ljudsko obrambo Je polkovOik
spravil v veliko dilemo, ali naj ga vkljuCimo v slovensko vojsko ali ne. Na tem kolegiju
se je nacelnik staba RSTO generalmajor Janez Slapar zavzel zanj in se enega pol-
kovnika, Hrvata, ki je poveljeval eni od garnizij na Slovenskem. Ptoti koncu razprav so
se vse oCi clanov kolegija zazrle vame in cakale, kaksna bo moja odloCitev. Varnostno-
obvescevalna sluzba, ki sem jo takrat vodil, je imela takrat in se dolgo potem nehvaletno
Leto odlocitve
nalogo dajati mnenja 0 primernosti posameznih stardin JLA, posebno neprestopnikov,
za sprejem v sluzbo tako v RSLO kot v slovensko vojsko. Bil sem v neznanski dilemi.
Na eni strani je bil predlog nacelnika RSTO generalmajorja Janeza Slaparja, na drugi
razlicna misljenja clanov kolegija in na tretji moja nacelna razmisljanja 0 takih primerih.
V tistem trenutku sem razmisljal 0 tem, da so nekateri visoki slovenski oficirji JLA
najbtt kljub velikim dilemam med spopadom kljub temu prisli v Slovenijo.
V tveganih easih se je visoki slovenski eastnik v VM JLA kljub vsem dilemam in
strahu vendarle odlocil za Slovenijo ze med samim spopadom z JLA in dal na razpolago
vse svoje znanje takrat, ko je slovenska dttava to najbolj potrebovala. To je bil kapitan
bojne ladje Anton Zabkar. Ravno tako se nam je takoj prikljucil podpolkovnik Herbert
Kukec, ki je prevzel analiticne naloge v takratnem VO RSLO. Kljub vsem dilemam v
tistem trenutku nisem zelel biti vrhovni razsodnik in sem dal z nekim zadttkom kljub
vsemu pozitivno mnenje. V poznejsih letih, ko se je izvedelo za razpravo na tem kolegiju
republiskega sekretarja za ljudsko obrambo, so mi mnogi visoki eastniki slovenske
vojske rekli, da sem takrat naredil napako, ker sem dal pozitivno mnenje za oba polkov-
nikaJLA, ki nista pravoeasno prestopila v TO.
Ivan Borstner je 13.09.1990 pripravil sestanek na vnaprej dogovorjeni lokaciji
med menoj in Ivom. Sestala sva se v odrocni gostilni v Sostrem. Predvsem sva se pogo-
varjala 0 stanju TO in 0 povelju generala Adita 0 evakuaciji MTS in tetke oborozitve
iz Slovenije. General Ivan Hocevar je 12.09.1990 prise! iz Beograda. 0 pogovorih, ki
jih je imel v ZSLO in GS JLA, ni nikomur od podrejenih stardin povedal nicesar, niti
Ivo ni izvedel obicajnega porocanja. Povedal je, da je vzdusje na RSTO kljub vrnitvi
nacelnika slabo in da je glavna tema razgovorov odlocitev slovenske vlade, da ne bo
vec financirala RSTO. Sestanka RSTO, napovedanega za deveto utO, ni bilo, ker se je
nacelnik staba RSTO generalpodpolkovnik Ivan Hocevar odpravil na konzultacije v
korpus. Ob vrnitvi je kljub vsemu povedal, da loU je generalmajor Marjan Vidmar
zagotovil, da ce ne bo sredstev zagotovila Slovenija, bodo sla sredstva za place iz korpusne
blagajne. Tega dne je general Hocevar izdal ukaz 0 prenehanju usposabljanja v enotab
TO. V pokoj z RSTO odhajata dva polkovnika, in sicer Radmilo Oroz, predvsem
zaradi nesoElasij med ?jip1 in poveljnikom RSTO, in Bosko Mutit, nacelnik Varnostne
sluzbe v RSTO. Na nJegovo mesto resno racuna podpolkovnik Ivan Bizjak, ki je sedaj
zacasno v Varnostni sluzbi JLA 14. K. Pravi, da so vse zadeve v zvezi s preformacijo v
PSTOustavljendn_da .stanje glede vodenja in poveljevanja ni bilo se nikoli tako
slabo, kot je sedaj. Po zamisli nacelnika staba RSTO bi jih od dvanajstih brigad TO
bilo v sestavu JLA pet in samo te so pomembne, ostale pa ne.
Glede povelja nacelnika generalstaba JLA, generalpolkovnika Blagoja Adita, pravi,
da so to povelje dobila poveljsrva vojskovalisc in stabi TO v posameznih republikab.
V RSTO se nahaja v blagajni polkovnika Maksimiljana Bohorca. Predlaga, da naj ga
poskuSamo pridobiti za sodelovanje. Razkril mi je razmisljanje in svoje ocene 0 nekaterih
za nas zanimivih vodilnih oficirjih JLA v 14. Kin tudi, na katere slovenske oficirje
racunamo oz.lahko z njimi kontaktirarno. Pravi, da je stanje bojne pripravljenosti
v JLA, razen v elitnih enotah, dokaj slabo. Na isti lokaeiji sva se s podpolkovnikom
Ivom srecala v nedeljo 30.09.1990, ob deveti uri. Povedal je, vseh
zadnjih dni, vlada je namrec sprejela odlok 0 prevzemu RSTO 10 ImenovanJu novega
nacelnika RSTO, generalpodpolkovnika Ivana Hocevarja v cetrtek in petek ni bilo v
sluzbi oz. je takoj po prihodu odsel domov. Bil je yes zmeden in razocaran nad tern,
kaj se vendar gre Siovenija in kam vse to vodi. V petek ga je na domu
polkovnik Maksimiljan Bohorc, pridruzil pa se mu je tudl naS sodelavec Ivo. Prmesla
sta mu odlok Predsedstva R Siovenije 0 njegovi razreSitvi z dolznosti poveljnika TO R
Siovenije. Do poznih jutranjih ur sta ga prepricevala, naj naredi vsaj eno parnetno pote-
zo in pride v ponedeljek na predajo dolznosti k novemu nacelniku majorju Janezu Sla-
parju. Na koncu razgovora je celo pristal, najbri zaradi tega, da bi se ju otrese!' Med tern
tednom so del dokumentov, in sicer obrarnbni nacrt, ki pa po oceni sodelavca nima vec
take veljave, ie odnesli v poveljstvo korpusa. Edino, za kar meni, da je v sklopu nacrta
pomembno, so ukrepi za izvajanje izrednih razmer. Veliko vainih dokumentov pa je se
vedno v stavbi RSTO, med njimi tudi vaina dokumenta, povelje nacelnika generalstaba
JLA, generalpolkovnika Blagoja Adiea 0 evakuaeiji MTS in teike oborozitve iz Siovenije
in povelje 0 reorganizaciji Ljubljanskega in Mariborskega korpusa.
Naslednji sestanekzlvom-sem-izpeljal-sele-po-dramatienem-dogodkuzasedbe
RSTO odJLA. Na eni od lokaeij sva se sestala dne 6.10.1990 ob 15.00: Ivo pravi, da
je vojaSko policijo, ki je zasedla RSTO, poklical generalpodpolkovnik Ivan Hocevar
oz. da je tudi idejni tvorec te akcije on. Seveda pa je na ro pristal poveljnik 5. VO,
generalpolkovnik Konrad Koisek z blagoslovom in navdusenjem nacelnika GS JLA
generaipolkovnikaBlagojaAdicac V tistem napetem vzdusju na dan zasedbe okoli.1 O.
ure je generalpodpolkovnik Ivan Hocevar izjavil, da ce predsednik Predsedstva Milan
Kucan hoce vojno, jo bo tudi dobi!. Njegova je bila tudi ideja 0 povecani bojni
pripravljenosti v l. okbr, ki naj bi za vsak slueaj pomagala braniti njega oz. RSTO. S
poveljnikom 14. K je bil v stalni zvezi. Ravno tako s poveljstvom 5. VO. Ob prihodu
poveljnika 5. VO generalpolkovnika Konrada Koiska v stavbo RSTO je kot
prvo rocko razgovora z vodstvom RSTO izpostavil vpraSanje, zakaj so v stavbl v tako
nevarni situaciji tudi zenske. Ideja, da pri tej zaostritvi zenske ostanejo na delovnih
mestih, je bila kljub nasprotnim predlogom dela ofieirjev realizirana na zahtevo
generalpolkovnika Ivana Hocevarja. Po vojasko je zahteval, da morajo vsi zaposleni
ostati na delovnih mestih in v teh teikih trenutkih braniti RSTO. Oficirju vojaske
policije, porocniku JLA, ki je vodil akcijo zavzetja RSTO, je v prisotnosti nasega
sodelavca ukazal, naj strelja, ce bodo poskusali banda, drhal in brezposelni vdreti v
objekt RSTO. Ofieir, porocnik JLA se stem ukazom ni strinjal in je generalu odkrito
povedal, da, dokler on poveljuje enoti, ta ne bo streljala. Ko je general to slisal, je
yes iz sebe odhitel v svojo pisarno in se vanjo zapr!. Generalpolkovnik Konrad Koisek
ni mogel na tern sestanku skriti velikega presenecenja nad razplerom dogodkov.
Pred stavbo je bila razjarjena mnozica, sarno spremstvu slovenske milice se je imel
zahvaliti, da je prisel v stavbo, kateri pa so ji slovenske oblasti odklopile elektriko,
Leto odlocitve
vodo in telefon. RSTO je imel sarno radijsko zvezo z JLA, pa se ta ni delovala tako, kot
bi morala.
Na enem od sestankov celotnega kolektiva RSTO je Ivo generala Koiska seznanil
z obnaSanjem generala Hocevarja ta dan in 0 tern, da nihce ni ogrozal RSTO. Da je
bil RSTO ogroien, trdi sarno general Hocevar in zaradi te njegove napacne ocene si-
tuacije, je zahteval stalno "zaSoro" RSTO od vojaSke polieije JLA. Pri tern je Ivo pou-
daril, da ima TO lasmo vojaSko policijo, ki se lahko mobilizira in z njo zaSCiti povelj-
stvo. Pray nobene potrebe ni bilo, da poveljstvo RSTO zasCiti VP JLA.
Iz zakljucka njegovega nastopa je sodelavec Ivo razbral, da je v generalu KolSku
kljub vsemu kancek dvoma 0 pravilnosti odloCitve 0 zasedbi RSTO in taksnega naCina
resevanja problemov z novo slovensko oblastjo. Osebno, na samem je Ivu dejal, da se
naj odloci kakor ve in zna, po svoji vesti, in da ga ne bo preganjal. Eden od zakljuckov
sestanka je bil, da je najpamemejse od sedaj naprej prihajati na delo v eivilni obleki,
saj je situaeija prevec nevarna, da bi se po Ljubljani oficirji sami brez spremstva pojavljali
v uniformah JLA. Ivo pravi, da je velika skoda, ker nismo zasedli objekt "Prule 27". V
njem naj bi bilo zelo veliko pomembnih zalednih dokumenrov, za katere pravi, da jih
bodo unicili, sezgali ali predali JLA. Povedal mi je, da se v RSTO govori, kako je
skladiscnik Milos Milosevic resil objekt pred naSim zavzetjem. Predlagal mi je, da se
moramo osredotoCiti na eno najpomembnejsih enot JLA v Sioveniji, na l. oklepno
brigado z Vrhnike. Gre za udarno elitno enoto, ne sarno 14. K, ampak tudi 5. VO. Ta
enota bo v katerem koli scenariju odigrala s tanki M-84 in oklepnimi transporterji
eno glavnih vlog. Opozoril nas je na moznost pridobiti poveljnika brigade, ki je po-
rocen s Siovenko. Ocenjuje ga pozitivno, zena pa ima velik vpliv nanje. Tudi even-
tualni umik te enote iz Siovenije bi morali prepreCiti. Pravi, da planirajo za 9.10.1990
sestanek z aktivnimi staresinami TO v Ljubljani. Ivu smo prenesli zeljo, da naj do
nadaljnjega ostane v JLA in nadaljuje s svojimi delom. Zaprosili smo ga tudi, da naj narn
izdela lastno oceno situaeije. To nam je v naslednjih dnevih rudi posredoval.
Ivo je napisal, da je JLA ustanova, ki deluje uspesno sarno v dveh primerih; ali v
popolnem mirovanju ali v popolni akciji. V primeru, da je stanje nekje vmes, pa sistem ne
funkcionira in sedaj je nekakSno tako vmesno obdobje. JLA ne dobiva zadovoljivih na-
vodil od drnvnega vodstva, nima oprijemljivih in pravih informaeij s terena in se je
popolnomaodtujilatako odprebivalstva, lokalnih skupnosti, republiskega vodstva v Slo-
veniji, milice oz. vseh tistih, s katerimi je bila nekoc povezana. StareSinski kader je razen
manjsega dela indoktriniran, popolnoma zbegan in negorov ter se vse bolj naeionalno
opredeljuje. JLA trenumo racuna predvsem na enote ''A!' -in "B" -klasifikaeije; pri tern pri
enotah "B" sarno na sedanje kadrovsko jedro. Racuna se, da lahko na celotnem podrocju
Jugoslavije uporabijo sarno enote, ki jih z rezervno sestavo popolnijo v Srbiji. Nacrti za
hitro premeSCanje teh enot v mejah Jugoslavije so razdelani do ravni korpusov in so tre-
numo v fazi razdelave na raven bojnih enot. Vendar pa je postopek bojnih enotv primeru
izrednih razmer ie izdelan oz. se v manjsi meri po potrebi dodeluje. VojaSki vrh tako ZSLO
II1II
kot GS je do neke mere negotov in neenoten, vendar pa to ne pomeni, da Ze sedaj ne bo
mogoce izvajanje manjsih demonstrativnih akcij v lokalnem merilu. Poveljstvo obrarnbe
Ljubljane se seli v vojaSnico na Metelkovo, kjer bo delovalo v sklopu poveljstva 14. K.
TO v R Sioveniji funkcionira po inerciji iz predhodnih let, vendar pa se same
konkretne naloge s podrocja usposabljanja ne izvajajo. Pripadniki stalne sestave se
delijo na aktivne pripadnike JLA in rezervne stardine ter civilne osebe. Med njimi je
poleg delovnih tudi veliko prijateljskih vezi. V zadnjem casu pa se te vezi, posebno
med nekaterimi aktivnimi staresinami JLA in stalnim sestavom TO, krhajo. Na to je
posebej opozoril poveljnik 5. VO generalpolkovnik Konrad Koisek. Na sestanku z
aktivnimi oficirji je poudaril, da se prijateljske in zasebne vezi med razlicnimi struktu-
rami v TO ne smejo pretrgati. Ravno tako je poudaril veliko nevatnost odtekanja za-
upnib podatkov iz razlicnih strukturTO civilnim oblastem. Iz objekta RSTO na Pretihovi
so evakuirali vse pomembne dokumenre. V vojaSnici na Metelkovi so pripravili ptostore
za nekakSno rezervno lokacijo RSTO. Stab RSTO je trenutno v popolnem razsulu in
nima moznosti za nadaljne delovanje. Vecji del aktivnih oficirjev je pripravljen se naprej
delati v TO, vendar se zaradi "dolgoletnega solanja" bojijo popolnoma opredeliti. JLA
trenutno ne sprejema prosenj za upokojitev in demobilizacijo oficirjev, ki so delali v TO,
vendar je Koisek obljubil, da bo ta moznost dana v kratkem.
Iz vseh svojih spoznanj sodelavec Ivo sklepa, da je JLA popolnoma negotova,
nima potrebnih usmeritev, je v poveeani bojni pripravljenosti, kar jo izcrpava. Zaradi
nepopolnih informacij, visoke stopnje obremenjenosti Ijudi in vse vecjega notranjega
razslojevanja - predvsem pri staresinah meni, da je cas najvecji nasprotnik JLA. Realna
bojna pripravljenost s casom pada in je zaradi tega misel na zmago JLA vse bolj
oddaljena. Realna je moznost manjsih posegov, katerih cilj je vzdrtevanje bojnega
duha. Moznosti premika enot JLA na teritorij R Siovenije iz drugih delov Jugoslavije
trenutno ni za pricakovati. Porrebno pa je predvideti ukrepe, da bi jim to preprecili oz.
jih upoCasnili, v kolikor bi do tega prislo. Pri tern bi bila dobra in koristna povezava z
ustreznimi organi Republike Hrvaske. Staresine JLA drugih nacionalnosti pa tudi del
Siovencev so negotovi glede svoje usode, moznosti sluzbovanja, druzin in eksistence
na splosno. Predvsem se to nanaSa na staresine, ki so druzinsko vezani na Siovenijo.
Predlaga, da se aktivne staresine v TO in JLA Cim prej in uradno postavi pred dejstvo
v smislu, ali so pripravljeni delati za Siovenijo. Meni, da so vsi dosedanji aktivni pri-
padniki TO potencialno obvdcevalno nevarni tudi nenarnerno. Potrebno je izdelati
konkrerno analizo, kdo in na kateri stopnji labko sodeluje v sprejemanju odloCitev,
izdelavi ustrezne dokumenracije in prenosu dokumenracij. Predvsem se to nanaSa na
del delavcev bivsega RSTO. Situacija je sedaj taksna, da imamo tako rekoc dva RSTO:
starega, pod okriljem JLA, in novega pod okriljem slovenskih oblasti.
Delovanje novega RSTO naj bi izhajalo iz naslednjih usmeritev: najprej bi moral
previdno izvesti kadrovsko popolnitev. S tern v zvezi je Ivo izdelal posebno kadrovsko in
varnostno oceno posarneznikov, ki so se prikljuCili novemu RSTO. Novi RSTO se
Leto odlocitve
mora lotiti izvajanja manjsih vaj (vod, ceta) in to istocasno na dveh ali treh lokacijab
ozemlja R Siovenije. S premeSeanjem orozja, zaScitnih sredstev, maskirnih uniform je
potrebno zagotavljati videz visoke pripravljenosti TO. V vajab naj bi sodelovala tudi
RSNZ in CZ. Nacrte za vaje se mora delati cenrralizirano, naCin izvajanja pa regulirati
z osebnim konraktom. Potrebno je, da vaje vodijo oficirji za koordinacijo. Uporabiti
je priporocljivo isti sistem, kakor ga uporabljajo organi varnosti za svoje sodelavce.
Vaje je potrebno izvajati v blizini pomembnih objektov, vendar na taki oddaljenosti, da
se le-ti ne pocutijo fizicno ogroZeni oz. da se ne izzove oborozene akcije JLA. V postev
pridejo skladisca, objekti, kot so Krim, Boc, Sveta Gera in posarnezne postojanke JLA.
Opazovati je potrebno prihod staresin, njihova prebivalisca; vse to pa izvajati tako, da
to obcutijo in se na ta nacin stopnjuje njihova negotovost. Pripraviti je potrebno po-
datke 0 rezervistih, predvsem stareSinab, ki so razporejeni v enote JLA in ki bi bili po
potrebi zmozni prevzeti dolznosti v enotab. Potrebno je oceniti moznost organiziranja
ustreznih priprav z njimi, poveeati propagando 0 osebni varnosti stafdin, ki so druzinsko
vezani na Siovenijo, predvsem staresin hrvaske narodnosti.
Z vsem tern bi morali doseCi naslednje cilje. Predvsem poveeati negotovost v eno-
tab JLA, vendar jim ne dati povoda za konkretno ukrepanje. Pripraviti bi bilo porrebno
pogoje za prevzem enot JLA oz. njihovega dela ter pripraviti vojne obveznike za
eventualno delovanje znotraj enot. Potrebno je nadalje vzdrnvati bojno pripravljenost
enot TO in krepiti zaupanje v republisko vodstvo. Zagotoviti bo potrebno pasivno
(neoborozeno) oviranje delovanja svdih sil JLA.
Sodelavec Ivo pravi, da so mozni naslednji naCini realizacije: Porrebno je ugotoviti
sedanje efektive in moznost premescanja sredstev TO ter ugotoviti realna merila za
angaziranje enot TO na vajab. Prostorsko tako, da vec vaj da celoto, ki je usmerjena
na dolocen objekt. Vaje so izdelane in razporejene kvantitativno glede sredstvev in Ijudi.
Vkljucena je Casovna komponenta, ki vkomponira usklajenost s politicnimi odloCitvarni
in delovanjem v medijih javnega obvdcanja. Predlaga naslednjo vsebino vaj: npr. napad
na z srrato branjen oz. zavarovan objekt, izvidovanje sovratnega objekta, zaSCita in nad-
zor zelezniske postaje in prometa, spremljanje in nadzor pomembnih posameznikov,
oviranje premika sovratnikovih mehaniziranih in motoriziranih enot s tdiscem na iz-
delavi ovir na prometnicab.
nacrta vkljuCi sttokovnjake iz RSNZ ter Sekretariata za
pro met in zveze. Oceni naj se moznost nabave sistema za motenje zvez JLA na UHF
in VHF podrocju (Krim). Po moznosti naj se organizira "popravilo cest", ki vodijo
proti vojaSkim skladiscem. Izdela se naj nacrt nasilnega zavzemanja posarneznih manjsih
skladisc in pripravi hitra disperzija tako pridobljenih sredstev. Nacrt naj se izdela
pregledno v enem primerku, vsebina pa bi okvirno morala biti naslednja: kdo odgovarja
za ukrepe in postopke, vsebino ukrepov in postopkov, cilj, ki ga Zeli doseci, objekt
delovanja, sile, Cas in oceno politicne varnostne situacije, v kateri se aktivirajo nacrtovane
akcije. Tocneje je potrebno opredeliti, kdo je pristojen za aktiviranje nacrta. S povzetki
teh razmisljanj sem seznanil republiskega sekretarja za Ijudsko obrambo Janeza Janso
in nacelnika naSega RSTO, majorja Janeza Siaparja.
One 23.10.1990 se je z Ivom sestal Ivan Borstner. Pogovarjala sta se 0 razlicnih
podrocjih. Ivu se je zdelo sumljivo, kako se je predsednik Predsedstva SFRJ Stipe
Mesic dobro vkljucil v delo predsedstva. Izrazil je bojazen, da ne bi prislo do nekaksnega
sporazuma med Srbi in Hrvati na skodo Siovenije. Umirjanje situacije v Kninski krajini
je najbri diktirano iz najviSjega vrha JLA v Beogradu. Opozarja na mozen seenarij, po
katerem naj bi si JLA poskusala zavarovati hrbet, se pravi, umiriti situacijo na HrvaSkem,
s Siovenijo pa obracunati. Zanimivo je tudi to, kako hitro so naSli zaplenjeno orozje
JLA v Kninu in ga ponovno vrnili v vojaSniee. Cudna se mu zdi tudi nesmiselna reakcija
JLA pri zasedbi RSTO, ki razen tega, da je nakazala nacin resevanja konfliktov, kar je
po eni strani tudi vazno, v praksi ni resila problemov. V mesalo se je predsedstvo SFRJ,
ki je ponovno potrdilo generalpodpolkovnika Ivana Hocevarja za poveljnika RSTO.
Nevarno se mu zdi tudi zbiranje in koneentraeija sil na podrocju Banja Luke, kar vseeno
kaZe na moznost vpletanja JLA v eventualne zaostritve. JLA lahko izvede tako imenovani
omejeni driavni udar, in to tako, da postopno zavzame strukture TO Siovenije. Ope-
racija je povsem izvedljiva, saj ne moremo racunati, da bi mednarodna skupnost rea-
girala na popolnoma notranje in drobne probleme v Jugoslaviji. V Sioveniji pray tako
v razlicnih strukturah, ki se naprejobstajajo,akrivnodelujejootakooimenovane!'zdrave
sile", ki komaj cakajo, da se povrnejo stare pozieije. V teh dneh prihaja, najverjemeje
5.11.1990, vpoveljstvo obeh korpusov, tako 14. Kin 31. K, generalmajor Ciril Zabret, z
nalogo, da razreSi problem aktivnih oficirjev JLA, zaposlenih vTO.
Ivo predlaga,da bi poklicali vse skladiscnike TO, ki imajo skladisca v vojaSnicah
JLA. ZadoW se jih naj z nalogo, da narisejo shemo skladisc, sistem zavarovanja, alar-
miranja, zvez in ostale pomembne podatke, kot so stevilo kamionov in transpormih
sredstev, ki so potrebni za prevoz vsega materiala. Pripraviti je potrebno naerte za
zavzetje skladisc in objektov, izdelati nacrte blokad dostopov oz. izstopov iz vojaSnie.
V trenutku, ko zacne JLA delovati na drugem podrocju oz. ko jim popusti powrnosr,
je potrebno orozje cim prej pobrati. Se naprej pripisuje velik pomen poskusu, da bi
pridobili poveljnika oklepne brigade z Vrhnike, podpolkovnika Paneta Matica. Glede
naCina, po kaksni poti bi se dalo vrniti vsaj vozilo Aseona, last RSTO, v katerem se
sedaj prevaZa general Hocevar v civilu oz. uniformi, predlaga formiranje patrulje vojaSke
policije TO, ki naj bi iz zasede zaustavilo vozilo, zahtevala dokumente in potni nalog in
zaradi neustreznosti dokumentov vozilo pridrZala oz., Ce se za to ne odlocimo, predlaga,
da zahtevamo vrnitev vozil po sluzbeni poti. Ivo pravi, da ima JLA podatke oz. ocenjuje,
da Siovenija razpolaga priblizno z dva tisoc petsto oborozenimi in izurjenimi vojaki.
Od tega jih je v Ljubljani razporejenih 300. Siovenija je za njihove potrebe nabavila
med 200 in 300 protitankovskih rocnih minometov. Urjenje enot poteka v sirsem
prostoru Kocevske Reke. Upokojeni slovenski generali so dobili vabila, naj se udeleijo
ustanovne seje ZK- Gibanje zaJugoslavijo, ki bo 19.11.1990 v popoldanskem casu v
beograjskem eentru Sava. Stroski za potovanje in ostali stroski bodo pokriti iz fonda
Leto odlocitve
ZK v JLA. "Stari Hocevarjev RSTO" ima zelo malo dela, pravzaprav se v njemu nic
ne dogaja. Okoliski prebivalci naslavljajo nanje stalne pritozbe zaradi hrupa, ki ga
povzroca agregat pred stavbo RSTO. Agregat proizvaja elektricno energijo, saj so pra-
kticno vse od zasedbe izkljuceni iz elektricnega omreja.
Zjutraj ob prihodu stareSin v sluzbo, je bila z vrha stolpniee vriena steklenica ra-
denske, ki je za las zgresila podpolkovnika Nedla. V stavbo redno prihaja ofieir Varno-
stne sluzbe JLA podpolkovnik Ivan Bizjak. Ivo opaza, da se ga staresine izogibajo oz.
se ga hocejo znebiti. Pravi, da ko pristopi k skupini stardin, spremenijo temo razgovora.
Podpolkovnik Ivo Bizjak je opozoril polkovnika Maksimiljana Bohorta, da je Ivo
obiskal republiskega sekretarja za Ijudsko obrambo Janeza Janso. Poudaril je, da je
potrebno pripraviti nacrre za popolno blokado vodnoenergetskega sistema vseh voja-
snie JLA in formirati za enore TO paralelne kurirske zveze po vwru NOB ter vzp-
osraviti nadwr nad rezervami goriva. Izdelati je potrebno nacrte disperzije blagovnih
rezerv izvesti tajno mobilizaeijo naSih enot, z akeijami na zasedenem obmocju na vsakem
koraku preprecevati delovanje enot JLA, z diplomatskimi akcijami zagoroviti norma-
lizaeijo stanja tako v politicnem kot v materialnem smislu. Po potrebi predlagasodelovanje
z vlado Republike Hrvaske. One 23.11.1990 je naS sodelavee Ivo kontaktiral pomo-
cnika republiskega sekretarja Bogdana Koprivnikarja. Z njim se ze dalj casa poznata
in sta v prijateljskih odnosih. V razgovoru mu je omenil, da je sedanji stari RSTO zelo
slabo zavarovan, se slabse pa velja zavarovanje PSTO - Ljubljanske pokrajine. Opowril
ga je na stike med nekaterimi ofieirjiJLAin posamezniki, ki so prestopili v novi RSTO.
V teku je tudi prepodreditev enot, ki so bile prej pod JLA. Predvsem gre tukaj za par-
tizanske divizije. Ker "stari RSTO" prakticno ne razpolaga z vojaSkimi enotami, se v krat-
kern planira izvedba reorganizaeije, s katero se bodo vse partizanske divizije predpodredile
RSTO na Preihovi, se pravi sraremu RSTO-ju, ki edinega priznava JLA. Ce bo ukazana
mobilizacija, jo planirajo izvesti direktno z enotarni. "Novi" RSTO vTaenu pa bodo pustili
pri miru, saj bo prakticno ostal brez enot in ne bo operativen. Moren je prihod oficirjev
iz drugih republik, da bi popolnili nekatere enote TO.
V posamezne kasarne na obmocju R Siovenije so prispeli oficirji JLA, in to pred-
vsem vojaSke policije, garde in padalske brigade z namenom poizvedovanja in ogledom
terena (seznanjanja s situaeyo). One 14.1.1991 smo se ponovno sestali z Ivom. Povedal
nam je, da so v objektu RSTO na Prezihovi podnevi stirje strazarji, ponoci pa se jim
pridruzikmlajsLofieiLvojaSke polieije. One 11.01.1991 so objektu RSTO na Pre-
zihovi ulici ponovno prikljucili elektricni tok. To je opravila JLA samovoljno, zato,
ker je izkoristila vse legalne poti za prikljuCirev elektriene energije, vendar ni bilo po-
zitivnega odgovora. S tern v zvezi obstaja tudi govoriea, da je republiski sekretar za
Ijudsko obrambo Janez Jansa to prikljuCitev obljubil generalmajorju Andriji RaSeti,
pomocniku poveljnika 5. VO. Po tej poti so sli pristojni iz "Hocevarjevega RSTO"
vprasat na Elektrogospodarstvo. Tam so jim pristojni odgovorili, da prikljucitve ne bo
dokler bodo oni v objektu. Zaradi velike porabe agregata, okoli 120 I nafte na dan,
onesnazevanja okolja in motenja soseske so se odlocili za nasilni priklop. One
-
11.01.1991 so na RSTO pripravili zabavo v poeastitev srbskega novega leta. Prisla sta
celo dva eastnika iz "novega Slaparjevega RSTO". Na zabavi so generalpodpolkovnik
Ivan HoCevar in srbski oficirji v sluzbi v RSTO politizirali in zagovarjali vdor Srbije v
monetatni sistem SFRJ. RSTO na Preiihovi je od RSLO dobil zahtevo za plaCilo pe-
hotnega orozja, ki ni vee v sestavi enot. RSTO je zahtevo odstopil ZSLO, Upravi pehote.
Ta jim je odgovorila, da nimajo nobene potrebe po pehotnem orozju, da ga imajo dovolj
in da raeuna ne mislijo placati. Ivo pravi, da se JLA zaveda, da bo ukaz 0 podreditvi
TO Slovenije teiko izvedla oz. bo ro skoraj nemogoce brez uporabe sileo Zato se v
prihodnje planira, da generalstab JLA predlaga predsedstvu SFRJ ukinitev TO v celi
Jugoslaviji. Tako OS SFRJ ne bodo vee sestavljene iz dveh komponent, ampak samo
izene, in ro bo JLA. Dne 16.01.1991 nam je podpolkovnikIvo sporocil, daso poveljniki
enot dobili nalogo, da zberejo podatke 0 kadrovski strukturi in sedanji organizaciji TO
Slovenije. 0 staresinah ime in priimek, naslov stanovanja in polozaj. JLA nikakor ne
priznava sedanje organizacije na 7 PSTO-jev, ampak prejsnjo s 13 PSTO-ji.
Dne 15.01.1991 je polkovnik Sili dal preplah skupini vojaSke policije v starem
objektu na RSTO na Preiihovi. Cilj tega je bil, da fizicno prepreCijo odklop elektricnega
toka. Preden so vojaki vstali, se opasali, si namestili neprebojne jopiee in eelade ter
odSli yen, je bil odklop ze izvrsen. Polkovnik Sili je zahteval okrepitev vojaSke policije pa
tudi poveCanje njenebojne
je posla! osebno cestitko majorju Janezu Slaparju za rojstni dan, cesar pa preostali del
RSTO-ja, ko je to izvedel, ni odobraval.
Do meseca februarja 1991 se je stevilo sodelavcev sektorja za varnostne zadeve
izredno poveCalo; PolegPlaninca, Kosarkarja, Mraka, GraSCaka, Rudarja, Iva smo dobili
se Splavarja, Meniha, BoCa, Bogomila, Romea, MatjaZa, TomaZa, Karlija, Mirka, Franca
in Matematika. Informacije pa so prispevali tudi mnogi drugi imenovani in neimeno-
vani, registrirani in neregistrirani sodelavci sektorja za vatnostne zadeve. Novi RSTO
se je ze postavil na noge in zaeel na vseh podrocjih, tudi na varnostno-obvesCevalnem,
delati s podrejenimi PSTO-ji in OSTO-ji. Postopno smo zaceli z reorganizacijo in
racionalizacijo zbiranja obveSeevalnih podatkov 0 JLA. Vzrokov je bilo nedvomno vec,
mreZa naSih sodelavcev je postala prevelika, da bi jo obvladovala tako majhna skupina
na vrhu VO RSLO.
V delo skupine, ki je takrat vkljueno z menoj stela 6 moz, smo vkljucili diplo-
miranega obramboslovca Gorazda Jurkoviea, ki je delal predvsem na podrocju analiz
in je zasluZen za zaeetek analitike v Sluzbi. Priblizno v tern Casu smo zaceli tudi s po-
stavljanjem logisticnih zadev v VO RSLO, ki jih je v tern casu postavljal in zgledno
vodil Franci Cimerman.
Vse vee je bilo tudi informacij, da se nekatere naSe sodelavce sumi sodelovanja
oz. kontaktiranja z nami. Pokazala se je potreba, da se bolj posvetimo organizaciji dela
in izdelavi analiz, delno pa mreZo prepustimo naeelnikom organov varnosti v pokra-
Leto odlocitve
jinskih stabih TO in obCinskih stabih TO. Tako smo v svoj sestav in se aktivnejse delo
vkljuCili vseh 7 nacelnikov organov varnosti v PSTO-jih ter njihove podrejene. Pri
svojem delu so bili posebej dejavni nacelniki varnostnih OI-ganov:
- Vojko Damjan, naeelnik varnostnih organov 3. PSTO, Gorenjskapokrajina s
sedeZem v Kranju,
Ivan Golob, naeelnik varnostnih organov 8. PSTO, ZahodnaStajerska po-
krajina s sedeiem v Celju,
Gorazd Vidrih, nacelnik varnostnih organov 7. PSTO, Vzhodnastajerska po-
krajina s sedeiem v Mariboru,
Sre&o Martinue, naeelnik varnostnih organov 6. PSTO, Severnaprimorska
pokraFna s sedeZem v Novi Gorici,
- Janez Stritof, nacelnik vatnostnih organov 4. PSTO, Juznaprimorska pokrajina
s sedeZem v Postojni,
- Marino Medeot, naeelnik varnostnih organov 5. PSTO, Ljubljanska pokrajina
s sedeiem v Ljubljani,
Zarko Henigman nacelnik varnostnih organov 2. PSTO, Dolenjska pokra-
jina s sedeiem v Novem mestu,
Borut Usenik naeelnik varnostnih organov v RSTO s sedeZem v Ljubljani.
Sektor za varnostne zadeve RSLO je z varnostnimi organi TO pricel sodelovati
takoj po objavi odloka 0 prevzemu nekaterih funkcij v smislu vodenja TO s strani RSLO
dne 5.10.1990 v Uradnem listu. Od tedaj so vsi nacelniki PSTO-jev tvorno sodelovali
tako pri protiobveScevalnih, varnostnih in obveseevalnih nalogah. Od februarja 1991
se je stevilo njihovih nalog poveCalo, stem pa tudi njihova vloga pri izgradnji kompletnega
varnostnega sistema RSLO in TO S!ovenije.
V tem casu sem prvic ed prevzema funkcije pedrebne analiziral situacije, kar
sem predstavil republiskemu sekretarju v naslednji analizi, ki sem je imenaval Ukrepi
za zasCita aktivnasti Sektarja za varnastne zadeve RSlO.
PRILOGA:
Ukrepi za zascita aktivnosti na podroeju delovanja sektarja za varnoslne
zadeve in RSLO - predlog
Datum: 29.01.1991
UKREPI ZA ZASCITO AKTIVNOSTI NA PODROCJU DELOVANJA
SEKTORJA ZA VARNOSTNE ZADEVE RSLO - PREDLOG
1. Ocena situacije s strani JLA in Varnastne sluzbe JLA:
Ta acena je razvidna iz paracila, ki zajema degadke med 24.01. in 28.01.1991.
2. Ocena situacije:
JLA je se vedna najtrdnejsi del zveznih ablasti na celem padracju SFRJ.
Njena prisetnast in mac na peliticni sceni sta nesperni dejstvi, ker je edina
kahezivna sila, ki je se preestala zveznim ablastem, kar stalne paudarja in
iztega ctpa nioc. Sisteni vedenja in paveljevanja se vedna funkcianira. V
kriznih mamentih eel a take debra kat v njenih najbaljsih casih. Prej ga je
gnala revalucianarna zavest, zdaj ga zene strah. Ta strah je prisaten in
deluje ad znatraj in ad zunaj. Znatraj JLA se staresine bajije Varnastne
sluzbe JLA, peveljnikav, vajaskih preiskevalnih erganav, vajaskih sadisc in
zaparav. Ne nazadnje jih skrbi lastna eksistenca, ki bi bila agrazena, ce
bi se pregresili zaper zakene in palitike, ki ja vadi ZSLO, v praksi pa
izvaja GS OS. Stalne se jih strasi s pete kalana, ki naj bi bila med njimi,
sumljiv po. je vsak, ki ni Srb ali Crnagarec.
Pad pritiski so. prisiljeni vstapati v ZKJ - Gibanje za Jugaslavije. Vsak, ki nace
pristapiti k nevi stranki, je aznacen za nezanesljivega. Neprestana jim panavljaja,
da za take tudi ni mesta v JLA.
Zunanji strah, kaj ba z njimi v primeru nave ureditve Jugaslavije ali ab njenem
razpadu, je ravna taka zela macan. Oficirjem Slevencem zaradi nedefinirane az.
se ne sprejete abrambno-varnastne kancepcije R Slevenije ni papalnama nic jasna,
kaksna be njihava prihadnast. Paleg tega pa imaje abcutek, da je R Siavenija
nanje pazabila ez., da ji bede v primeru demilitarizacije sama v napato.
Leto odlocitve
Ugatavljama, da je JLA za nekaj casa uspela zaustaviti padanje bajne mo-
rale in apaticnesti, ki sta ze zaceli krepka nacenjati njene vrste. Zaustavitev padanja
je prisetna zadnje tri mesece. To. je ZSLO-ju az. GS OS uspela:
2-
z izrednim pevecanjem asebnih dahadkev, ki krepka presegaja asebne
dahedke v civilnih strukturah. To. je Armada delala pastapna kat adgavar
na stepnjevanje napetasti v jugaslevanski druzbi;
s sistemam relativna dabra delujecega natranjega infarmiranja, predvsem
staresinskega kadra, v manjsi meri pa tudi vajakev. Vlaga bivsih sekretarjev
ZKJ vse belj prevzemaje paveljniki en at, nadzerne vlaga pa argani varnesti
JLA in aficirji Varnestne sluzbe JLA. Bivsi pamecniki za paliticna dela pa se
z velikim trudam angaziraja na preablikavanju ZKJ v JLA v nava stranke
ZKJ . Gibanje za Jugaslavija. Njiheva dela je usmerjene taka v enate kat
na teren. Infarmiranje staresin se apravlja veckrat tedenska az. v kriticnih
situacijah vsakadnevna. To. infarmiranje naknadna abjavije padrabna
razdelane in padkrepljena z najrazlicnejsimi dakazi v armijskem tisku. V
vajasnicah se najvec bere srbski tisk, ki je precej padaben uradnim armijskim
glasilem in abratne.
Za vse tiste staresine in drzavljane, ki pedvamija v izrecena in napisana
stalisca, pa se v skrajni zaestritvi pripravi filmska grad iva. Sistem je tarej tak, da
staresine infermacija najprej slisija, petem ja prebereja in nazadnje vidija na platnu.
Peleg vsega predstavljenega pa najbelj edgavarni staresine - paveljniki enat
peudarjaje, da je patrebna infarmacije slevenskih medijev jemati z rezerva. Ziaglasni
TVdnevnik, ki ga na azemlju R Slevenije lahka spremljama sama iz Ijubljanskega
in zagrebskega studia in same ebcasne iz astalih jugaslavanskih studiav, ze dalga
ni vec abvezen. Opazeni so. bili primeri, da so. vajake rayne med nekdaj taka abve-
znim dnevnikam pasiljali na Ciscenje "akalice".
JLA drzi staresine tudi s stanavanjska palitika. VeCina staresin ne zeli zapustiti
JLA ravna zaradi stanevanja, ki ga planira edkupiti. Zakan a tem je ze izsel,
vendar pa ZSLO zadeva zavlacuje z izdaje padzakanskih aktav, v katerih
mera precizirati cene in naCin adkupa. ZSLO se beji masevnega edkupa
stanavanj ped zela ugadnimi pageji, zatem pa zapuscanja armijskih vrst .
. ZaradLdokaj.macnekampanje prati nacianalni vajski R Siavenije staresine
slavenske nacianalnasti vidija zase slaba prihadnast izven abstajece JLA.
VeCina jih misli v njej vztrajati in sluzbavati v JLA de kanca.
Siavenski staresine v JLA so. custvena, razen redkih izjem, se vedna pavezani
s svajim naredem. Zata bi v neki kanfliktni situaciji, ki bi vkljucevala ebarezen
spapad, lahka racunali na agramna veCine slavenskih staresin, se pasebej
nanje izvajaja izredna velik pritisk in graznje. Vse to. z namenem, da se jih
zastrasi, ce eventualna ze sadelujeja s slavenskimi ablastmi az., ce a tem
sadelavanju same razmisljaja.
R Siovenija bi kot suverena drzava morala, ko gre za nacionalne interese,
primerno ukrepati pray sedaj, ko se njena suverenost gradi. Zakaj v nasprotnem
primeru se bo gradila zelo dolgo.
Iz vsega navedenega je mozno izpeljati riaslednje zakljueke:
StaresineJLA bodo podpirali in stali za politiko ZSLO, saj jim ta zagotavlja
eksistenco.
3-
Posebno zagrizeno bo varovala sistem varnostna struktura JLA (Varnostna
sluzba JLA z vso svojo strukturo, vkljueujoc varnostne organe v enotah,
poveljstvih in ustanovah, vojaska policija in vojaska tozilstva).
Dejavnost varnostnih struktur JLA bo usmerjena v enote JLA in v civilne strukture.
Do konca bo imela popolno podporo Zveznega sekretariata za LO in Predsedstva
SFRJ, dokler bo to v sedanji sestavi. Ti organi so edina varnostna struktura, ki se
pokriva celotno ozemlje SFRJ in deluje ne glede na neveljavnost zvezne zakonodaje
v R Sioveniji. Njihova aktivnost se nadaljuje tudi po opozorilih najvisjih organov
oblasti R Siovenije. Ta status quo ne ustreza slovenskim oficirjem.
Kljub moznemu precenjevanjujl;A-,.-oceni-njene-trenutne-moei-je-potrebn0
novonastali polozaj, v katerem R Hrvaska dejansko ni vee tisto, kar je bila pred
25.01.1991, jemati sila resno se posebej zato, ker R Siovenije nima stalno na
razpolago oz. pod orozjem zadostno stevilo vojaskih in policijskih sil, ki bi ueinkovale
kot element odvracanja. Te sile aktivira sele na osnovi zbranih podatkov ustreznih
sluzb. Poveeana aktivnClst inintenzivnClst dela, ki se bo iz Hrvaske prenesla na
ozemlje R Siovenije, bo v znatni meri zelo otezila aktivnost teh sluzb, zato predlagam,
da se zaene z realizacijo naslednjih nalog:
Naloge SDV:
1. SDV mora takoj zaeeti z aktivnim pokrivanjem organov varnosti v obeh
korpusih oz. v vseh treh korpusih na ozemlju R Siovenije, ravno tako tudi detasiranega
oddelka Varnostne sluzbe JLA v poveljstvu 14. Kin 31. K. V poveljstvu 14. K deluje
poleg varnostnega oddelka nekdanji znatno zmanjsani protiobveseevalni oddelek.
Na poveljstvu 14. K Varnostna sluzba JLA sedaj steje priblizno 18 staresin, na
poveljstvu 31. K pa priblizno 7 staresin in ima podobno, eeprav kadrovsko manjso
organizacijo kot Varnostna sluzba 14. K. Si pa zato po mag a s posameznimi
operativci iz oddelkov Varnostne sluzbeJA, ki delujejo v okviru 5. VO na poveljstvu
v Zagrebu. K temu je potrebno dodati se organe varnosti v garnizijah na ozemlju R
Siovenije. V poveljstvu polkov in brigad "A"-formacije pa na tem podroeju delata
dva varnostna oficirja (naeelnik varnosti in njegov pomocnik). Te enote pokriva
priblizno 45 pripadnikov Varnostne sluzbe JLA.
Kadrovsko razmerje za uCinkovito pokrivanje je popolnoma jasno, gre za
Leto odlocitve
razmerje priblizno 300 usluzbencev SDV proti priblizno 75 pripadnikom kompletne
Varnostne sluzbe JLA na ozemlju R Siovenije.
Res je, da se je najbrz stevilo sodelavcev SDV precej zmanjsalo, stevilo sode-
lavcev Varnostne sluzbe JLA-a pa okrepilo. K omenjenim stevilkam je potrebno pri-
Sleti se aktiviranje okoli 60 upokojenih oficirjev. Potrebno je spremljati vsak njihov
korak, vozila, PTT-linije, njihove prijatelje itd.
SDV naj dvigne tekoee sodelovanje z varnostnimi strukturami JLA na visji
nivo, vabiti jih na razgovore, sprejeme, jih zacne obremenjevati z drugimi zadevami,
kot so mednarodni terorizem, z aktivnostmi Nato pakta, Italije, Avstrije in Madzarske.
Od operativcev, ki bodo izvajali te naloge, je potrebno zahtevati stalno poroeanje,
nadzor pa bi moral biti 24-uren.
-4-
Naloge Sektorja za varnostne zadeve RSLO:
Nadaljevati je treba z aktivnostmi, vendar tako, da se do nadaljnjega vse
informacije sprejema samo preko telefona in faksa.
Vse stike s sodelavci je potrebno zmanjsati na minimum in jih vzpostaviti samo
v nujnih primerih in zaradi prevzema dokumentov.
V Ljubljani in Mariboru je potrebno formirati parolelno mrezo - popolnoma
neodvisno od obstojece. Izbrati je treba dva ustrezna eloveka, po moznosti izven
varnostnih struktur RSLO in RSNZ. Oba bi bila vezana na sektor, sporoeila bi
prenasala po telefonu, smernica pa bi dobivala na tajnih sestankih. V sektorju bi
naredili analizo staresin, na katere bi se lahko racunalo pri taksnem delovanju. Osre-
dotoeili bi se na poveljstvi 14. K in 31 . K. Omenjena agenta bi delala honorarno,
zato bi bilo potrebno zagotoviti stalna gotovinska financna sredstva, iz katerih bi
se po potrebi financirali sodelavci in doloeene operativne akcije. Pri delu bi se
rabila zasebna vozila in zasebni telefoni.
Varovanje RSLO je potrebno okrepiti od dveh strazarjev na stiri v casu od 19:00
do 07:00. Ponoei bi jih najmanj enkrat nadzoroval operativni staresina RS TO. 0
opravljenemnadzorubivsakodnevno pisno porocal pomoeniku republiskega sekre-
tarja A. Lovsinu. Razpored strazarjev: pri vhodu, v 2. nadstropju, v 4. nadstropju in v 5.
nadstropju po en strazar. Predlagamo, da se okrepljenovarovanjezacnez 31.01.1991.
Protiprisluskovalni pregled naslednjih pisarn: sekretarja, namestnika, spreje-
mnega prostora v tajnistvu, pisarne Usenika, Fekonje, Stuska in sektorja 14. Nosilci
te naloge so: sektorji 14 in 11 ter SDV. Pregled se mora opraviti do 30.01 .1991 .
Ves arhiv sektorja 14 premestiti na drugo Iokacijo. Rok: do petka, 01.02. 1991.
Proti koncu februarja 1991 smo operativno pokrili veCino pomembnih enot in po-
veljstev JLA na obmoeju 14. K in 31. K in delno l3. K. Pokrivanje in operativno
zvezo z edino helikoptersko enoto Vojnega letalstva JLA pa je v tern casu vzpostavil
namestnik republiskega sekretarja za obrambo Jelko Kacin. Z uvedbo novega or-
ganizacijskega pristopa in spuseanja posameznil1 operativnih nalog na nitje nivoje
sem se toliko razbremenil, da sem zaeel razmisljati, kaj so naSi naslednji obvescevalni
cilji. Zadal sem si, da je potrebno na tak ali drugaeen naein pokriti poveljstvo 5. VO
v Zagrebu in ee bi bilo Ie mogoee ZSLO oz. GS OS v Beogradu. Veliko sem se posve-
toval z Ijudmi iz raznih struktur, ki sem jih poznal in jim zaupal. Vendar nekako tudi
s skupnimi moemi nismo nasli pravega cloveka. Potem sem se spomnil na nekdanjega
sodelavca, inspektorja milice, iz obdobja mojega slutbovanja na kadetski soli za
milienike. Spomnil sem se, da mi je inspektor ob raznih sreeanjih omenil zgodbo 0
bratu, ki je polkovnik JLA in ki trenutno opravlja enD visokih funkcij v Zagrebu ali
Beogradu. Usedel sem se v golf in se odpeljal v Tacen. Med malico sem ga poiskal v
solski kantini in ga zaprosil, da mi pomaga pri navezavi stikov s svojim bratom. Takrat
mi je povedal, da so brata iz poveljstva 5. VO napotili kot polkovnika JLA na solanje
v Beograd, na tako imenovano Poveljnisko stabno vojno solo. Po zakljueku solanja, ki
naj bi bilo nekje v poletnih mesecih, pa bo najverjetneje opravil stat na eni od po-
veljniskih doltnosti v JLA za ein generalmajorja. Zaptosil sem ga, da uredi vse potrebno
za organizacijo sestankavZagrebuo-Prvo-nedeljsko-jutro-v-mesecu-marcu-1-99lsva-se
s sodelavcem Francijem Znidarsieem usedla v najeto vozilo Republiskega sekretariata
za notranje zadeve renault 19 in v eni od Ijubljanskih ulic pobrala inspektorja milice.
Odpravili smo se na razgovor k polkovniku Jotetu. S Francijem Znidarsieem sva bo-
doeemu sodelavcu dala kodni naziv Jota, saj je to pogosto in zelo domaee hrvaSko ime.
Vozilo smo pustili kaksen kilometer od njegovega bloka, potem pa se peS odpravili k
njemu. Pri njem doma so nas njegova druZina in on sam zelo lepo sprejeli in po daljSem
razgovoru smo ostali na kosilu. PolkovnikJoze je naju s Francijem ze na prvem sreeanju
preprieal, da smo naleteli na enega redkih zavednih visokih slovenskih oficirjev v JLA,
predvsem pa na pravega cloveka, z veliko odgovornostjo in moralnimi kvalitetami. Ze
na prvem sreeanju nama je zagotovil, narediti vse, da bo v naslednjih tednih oz. mesecih
zbral za nas Cim vee koristnih informacij 0 stanju in namerah vrha JLA v Beogradu. Na
prvem sreeanju smo predvsem govorili 0 zadevah naeelne narave. Predstavila sva mu
neomajno voljo slovenskega naroda, da v praksi realizira plebiscitno odloeitev. Poleg
tega pa tudi naso nalogo, da realizacijo te odloCitve zaSCitimo oz. pray na sluzbo, ki
sedi zdaj pred njim, je padla naloga, da izbere Cim vee informacij, kaj planira JLA storiti
za prepreCitev te namere. Ob povratku v Ljubljano smo se zavedali, da smo dobili no-
vega sodelavca s tajnim nazivom Joze.
Ker je bila republika HrvaSka ze dalj easa obremenjena tako rekoe z istimi oz. s
se veejimi problemi z zveznimi oblastmi oz. z JLA, sem ze v zgodnji pomladi 1991 zaeel
razmisljati, da je potrebno vzpostaviti osebni stik z mojim hrvaSkim kolegom. Takrat
je bil na enakovrednem mestu na HrvaSkem, kot sem bil jaz v Sioveniji, Josip Perkovic.
Preko obeh republiskih sekretarjev Siovenije in HrvaSke je bil dogovorjen termin za
Leto odlocitve
sestanek z namenom, da se po tern sestanku vzposravi sodelovanje na obvescevalno-
varnostnem podroeju in pri doloeenih vprasanjih pomoe oz. izmenjava operativnih
podatkov. Stem namenom sem 28.03.1991 odpotoval na obisk v Zagreb k naeelniku
vojaSke varnostno-obvescevalne sluzbe Ministrstva za obrambo R Hrvaske Josipu
Perkovicu. Ob tej priliki je nastal moj naslednji zap is:
Datum: 29.03.1991
ZADEVA:
OBISK NA MINISTRSTVU ZA OBRAMBO
REPUBLIKE HRVASKE
Dne 28.03.1991 sva s sodelavcem Francijem Znidarsieem opravila obisk na
omenjeni ustanovi. Pobuda za sreeanje je bila obojestranska. Na razgovoru so bili
prisotni: Josip Perkovic, ki je to podroeje prevzel pred kratkim, Drago Franciskovic,
pomoenik republiskega sekretarja za podroeje zvez, in loran Odiljak.
TEME RAlGOVORA:
1. Mnenja in pogledi na dosedanjo aktivnost in vlogo JLA.
2. Pogledi na mozen razvoj dogodkov.
3. Pravna osnova za delovanje Sluzbe, uporaba metod in sredstev ter
definiranje predmeta dela.
4. Konkretno sodelovanje.
1 . Mnenja in pogledi na dosedanjo aktivnost in vlogo JLA
Pri tej temi smo obdelali vee vprasanj, stem, da sem jih seznanil, da smo mi
zaznali tri veeje zaostritve z JLA (cas pred plebiscitom in po njem, hrvaski dogodki
v zvezi z orozjem in ministrom ter razpad Predsedstva). la razliko od nase zaznave
so Hrvatje v stalnem konfliktu zJLA, saj traja ze od volitev, oz. se je pricel s Kninom.
JLA je uspelo na ozemlju R Hrvaske popolnoma podrediti in paralizirati TO in to
predvsem zaradi omahljivosti takratnega hrvaskega vodstva in doslednosti vojaskega
vrha _ pri kadrO'.,anju_v_TO.
Hrvati razpolagajo z dokazi 0 povezavi med JLA in upornimi predeli, se
posebej med Varnostno sluzboJLA in srbskimi voditelji. TegaJLA in Varnostna sluzba
JLA ne skrivata vee in delujeta dokaj odkrito. Republiski organi so tukaj zazdaj se
nemocni. Ne preostane jim drugega, kot sprejeti situacijo ali pa oborozen konflikt.
G. Perkovic je omenil slabe izkusnje pri prehodih cez srbsko ozemlje na teritoriju R
Hrvaske, tako da se teh obmoeij izogibajo in priznavajo, da niso pod njihovo
kontrolo.
Varnostni sluzbi JLA je uspel prodor tudi v hrvasko policijo, tako do ima tudi
to v svojih vrstah veliko problemov.
Med tem del om razgovora, ki je bil dokaj odprt, sem prisel do spoznanja, do
imajo Hrvati dejansko izredne probleme pri konsolidaciji stanja oz., ee citiram
Perkovica, upajo, do bo to norost, ki jo izvaja srbski zivelj, ki ima oporo v JLA, te
Ijudi kmalu minila in do jih bodo spametovale ekonomske sankcije. Aktivnost JLA v
spregi s srbskim zivljem je zaustavila proces osamosvajanja R Hrvaske, saj so hitre
poteze lahko pogubne za ves hrvaski narod.
2. Pogledi no mozen razvoj dogodkov
Tudi Perkovic meni, do je manjsa moznost, do bi JLA izvedla drzavni udar (v
tej oceni sva si bila popolnoma enotna). No ozemlju R Hrvaske obstaja realna
moznost mednacionalnega spopada, ki je ze v zaeetni Fazi. V tem spopadu je
mesto hrvaske policije jasno, ravno tako po tudi mesto JLA. Izredno se bojijo, do bi
prislo do Pakraca II, to po zato, ker so ze v Pakracu I konflikt med enotami policije
in JLA komaj prepreeili. V obstreljevanju med policijo in uporniki je bila z obeh
strani izstreljena ogromna kolieina nabojev in zato je pravi cudez, do ni bilo mrtvih.
Ce se bi ponovil Pakrac, bibiltonajslabsrmozni-razvoi-dagodkov:------
Ministrstvo obrambe planirajo reorganizirati in go kadrovsko okrepiti, posebej
po to velja za njihova vajasko varnostno sluzbo, ki je v Fazi ustanavljanja. V to
sluzbo naertujejo prerazporediti del kadrov iz SDV.
Sluzba bo imela nalogo oz. jo ze ima prodreti v vse strukture JLA no celotnem
ozemlju SFRJ (oficir, ki je za njih delal v Mariboru - povedali so nom ime in
priimek).
3. Pravna osnova za delovanje Sluzbe, uporaba metod in sredstev ter defi-
niranje predmeta dela
Seznanil sem go z Zakonom 0 Obrambi iz zaseiti ki je ze v proceduri v slo-
venski skupSCini. Zakon v 80, 81 in 82 clenu podrobno govori 0 strokovnih varnostnih
zadevah no obrambnem podrocju 0 skupseinskem nadzoru ter 0 odloku, ki bo se
bolj podrobno uredil to podrocje.
Policija pokriva prostor, manevrska struktura po bo hrvaska vojska. Zanimivo
je, do je zdaj v mornarici no ozemlju R Hrvaske 7080 % Srbov.
Za pravno podlago mislijo posnemati nose zakonske resitve, ki jih bodo vgradili
v Zakon 0 narodni obrambi. Pri delu se bodo posluzevali klasicnih metod in sredstev,
njihova aktivnost po ne bo usmerjena samo no hrvaske oficirje, ampak tudi no
Leto odlocitve
druge. Njihov cilj bo pridobiti eim vee Srbov, kar jim bo sluzilo za osnovo oz.
agenturno mrezo v bodoei srbski vojski.
Iz razgovora in okolja, v katerem smo se sestali, je bilo eutiti, do se bodoea
sluzba pri svojem delu ne bo sla "stabilizacije". Sam predmet delovanja bo - za
razliko od nasega - zelo sirok, skoraj tako kot pri SDV, ee ne celo enak. Njihovo
delovanje se ne bo omejevalo z nekimi mejami, ampak, kot je bilo eutiti v razgovoru,
bo tu prevladalo reklo "cilj opravieuje sredstva", proti Varnostni sluzbi JLA se bo
borila podobna organizacija. Sluzba mora delovati stalno, in sicer ofenzivno,
umiritev konflikta je nikakor ne sme uspavati.
Pri tem sem jaz zagovarjal nujnost dveh varnostnih sluzb, in sicer civilne in
vojaske, s kolikor mogoce zacrtanimi mejami. Pray tako sem zagovarjal stalisee,
do ima civilno varnostna sluzba pristojnost sirsega spektra delovanja.
4. Konkretno sodelovanje
Izredno si zelijo konkretnega sodelovanja in eim vee taksnih informacij, kot je
bila informacija Politicne uprave ZSLO. Dogovorili smo se za izmenjavo telefonskih
imenikov obeh korpusov iz Siovenije s telefonskim imenikom poveljstva 5. YO. Pray
tako smo se dogovorili za agenturni prodor (po nasih inStrukcijah) v center za AOP
5. YO, do bi pridobili racunalniski izpis MTS za 14. in 31. K ter 13 K.
G. Perkovic je uradni del zakljueil z besedami, do moramo sedaj, ko imamo
skupnega nasprotnika, cim bolj sodelovati, se posebej v kriznih situacijah. Pray
tako se je nadejal, do nom nikoli ne bo potrebno delovati drug proti drugemu.
Republiskemu sekretarju sem naslednji dan porocal, da sem razSirii dejavnost
Sluzbe izven meja Slovenije oz. 5. VO. V uspesnost naSega izbora pa smo se prepricali
Ze prvo nedeljo vaprilu 1991, ko nam je polkovnik Jota na sestanku v CateSkih toplicah
dostavil dokument z nazivom "Okop". Dokument je bil po teti in vsebini vsaj tako
vaZen kot pridobljeni dokument od Rudarja, ki je nosil naslov Informacija politicne
uprave JLA 0 aktualni situaciji v svetu in nasi drtavi in 0 neposrednih nalogah JLA.
Zarazliko odpoliticnegapristopa k tej situaciji pa je dokument "Okop" iz vojaskega
geostrateskega vidika obravnaval takratne dogodke tako v strateskem, operativnem
kot takticnem smislu. Dokument je bil podlaga za stevilne stabne vaje poveljstev in
enot, pa tudi za izvajanje operativnih priprav v primeru razlicnih variant reSevanja ju-
goslovanske krize. Vse variante pa so upostevale angaziranje JLA. Objava tega do-
kumenta ne sarno v domaCih, ampak v tujih medijih, je sprozila stevilne odmeve tako
doma kot v svetu in se bolj detajlno prikazala JLA v njeni pravi luCi. Varnostna sluzba
JLA v obeh korpusih, 14. K v Ljubljani in 31. K v Mariboru ter na poveljstvu 5. VO
v Zagrebu, je bila ponovno na nogah. Iz Uprave vatnosti ZSLO so dobili nalogo, da
Wi
"
za vsako ceno odkrijejo, kdo je dal dokument "Okop" v javnost. V tern trenutku, ko
so zaceli iskati storilca oz. tistega, ki je dokument predal, ga ni bilo vec ne na ozemlju
obeh korpusov niti ne na ozemlju 5. YO, ampak je bil Jote yes ta cas v Beogradu.
Varnostna sluzba JLA. Naeelnik Varnostne slmbe JLA 14. K, od katerega se je priCakovalo
da bo naSei storilca, polkovnik Emin Malkoc je beshel od jeze. Sumil je, da je dokument
nekje pridobil Sektor za varnostne zadeve RSLO, saj ga je na tiskovni konferenci predstavil
republiski sekretar za Ijudsko obrambo Janez Jansa. Sledi, ki bi vodila k tistemu, ki je
dokument dal oz. ga izrocil nepooblaScenim osebam, pa ni imel nobenih.
Priloga:
Dokument "Okop"
Generalpolkovnik
SW "OKOP - 91"
Konrad Koisek
ZAMISEL DEJSTEV STRANI
OPERATlVNI CAS: D - 10 OB 07.30 URE
KARTA 1: 500.000 MUNCHEN, PRAGA, DUNAJ, MIlANO,
ZAGREB, SARAJEVO
I.
VOJNO-POLITICNA SITUACUA
1. Vojno-polilicna siluacija v svelu poslaja vse bolj neslabilna. Z razformiranjem
Varsavskega pakla se je lezisce napelosli v Evropi preneslo iz cenlralno-
evropskega dela na Balkanski pololok in lerilorij ZSSR, lako na njen evropski
kol na njen azijski del.
Izrazene leznje priballskih republik, Moldavije, zahodne Ukrajine in del a
azijskih republik ZSSR-a za odcepilev od ZSSR in ustvarjanje vzporednih nacionalnih
bojnih formacij v leh republikah je v zadnjem casu privedlo do oborozenih konfliklov
leh formacij z enolami SA in MNZ. Vse 10 preli, da lahko vsak cas prerasle v
drzavljansko vojno z nepredvidljivimi posledicami.
Nekdanje drzave cianice Varsavskega pakla Madzarska, Boigarija in Albanija
so po nolranjih spremembah pod priliski slevilnih ekonomskih in polilicnih problemov.
S ciljem, da bi realizirali svoje lerilorialne zelje glede Jugoslavije se vse bolj
Leto odloifitve
priklanjajo poliliki ZDA in NATO. Nekalere pa, kot Madzarska in Albanija, se v
popolnosti postavljajo v sluzbo politike in zveze NATO.
2. Ekonomsko-politicna situacija v Jugoslaviji se karakterizira s skrajno za-
oslrenimi medrepubliskimi in mednacionalnimi odnosi z izrazenimi sepa-
ratisticnimi zahtevami posameznih republiskih in nacionalnih vodstev. Eko-
nomsko-socialni polozaj je zelo tezak. Poskusi dogovora med republikami
o ureditvi odnosov v Jugoslaviji in 0 bodocnosti drzave so zapadli v krizo
zaradi nepopustljivosti in vzajemno nasprotnih stalisc in pogledov repub-
liskih vodstev.
Vse bolj so izrazene teznje Hrvaske, Siovenije in Makedonije za popolno osamo-
svojitev. Pri tem se intenzivno isce mednarodno podporo na Zahodu in vzpostavlja
protiustavne, bilateralne, meddrzavne odnose s posameznimi drzavami clanicami
zveze NATO.
Z ilegalnimi kanali posamezniki iz republiskih vodstev in predstavniki strank
desnice pozivajo zvezo NATO na inlervencijo v Jugoslaviji vse z namenom resevanja
demokracije in clovekovih pravic, ogrozenih s strani "boljsevisticnega" vrha JlA in
"boljsevisticno-komunisticnega" rezima v Srbiji in Crni gori.
V Sioveniji in na Hrvaskem se ustvarjajo in oborozujejo vzporedne nacionalne
vojaske formacije v smislu povecevanja milice in TO.
3. V vojaskih politicnih krogih zveze NATO ocenjujejo, da je situacija v
Jugoslaviji skrajno zapletena. Da je vodstvo drzave zgubilo kontrolo nad
njo in da grozi neposredna nevarnost drzavljanske vojne, ki lahko pripelje
v nevarnost stabilnost na Balkanu in v juzni Evropi. Ne morejo se pomiriti s
socialisticno orientacijo vodstev v Srbiji in Crni gori. .
Ocenjevanje obstojece situacije v Evropi, se posebej preokupiranost ZSSR s
tezko notranjo situacijo, se porajajo mnenja, da so se ustvarili ugodni pogoji za
internacionalizirajo jugoslovanskih problemov in da se dobi sirsa mednarodna
podpora za angaziranje vecnacionalnih sil zveze NATO in drugih sosednjih drzav
ter do seykratkemcasu Jugoslavija vojasko zlomi, zrusijo "boljsevisticni" rezimi v
Srbiji in Crni gori ter da se Jugoslavija uredi po merah, ki jim najbolj ustrezajo.
Stem namenom se izvaja naslednje aktivnosti:
Na vse mogoce naCine se poskusa diskriminirati jugoslovansko zunanjo in
notranjo politiko. .
Uporablja se vse naCine in obi ike specialne vojne.
Usmerjajo se aktivnosti jugoslovanske emigracije in separatisticno-naciona-
listicne sile v drzavi.
-
V sirsem mednarodnem planu, z diplomalskimi in drugimi aklivnoslmi, se
poskusa pridobili mednarodno podporo za oborozeno agresijo.
Sosednje drzave vse bolj odprlo kazejo lerilorialne zelje do delov nasega
ozemlja.
No D-35 Avslrija sprejme odloke 0 nicnosli drzavnega dogovora in prislopi k
zvezi NATO.
Madzarska in Albanija v celoli podpirala zvezo NATO in ji nudila svoje
ozemlje in svoje OS no razpolago.
Boigarija izvaja vse bolj agresivno poliliko do Jugoslavije.
ZSSR obsoja vplelanje zveze NATO v nolranje zadeve Jugoslavije, daje
podporo jugoslovanskemu vodstvu in islocasno najavlja izvajanje manevrov no
leriloriju Poljske.
1 . No osnovi zaoslrovanja vojasko-polilicne siluacije v neposredni okolici konsla-
nIno narasca vprasanje varnosli drzave, najvisje drzavno vodstvo Jugoslavije
prevzema no mednarodnem polju nekaj polilicnih in diplomalskih ukrepov
preko ZN in neuvrscenihzaradi-slabiliziranjG-in-normGlizGGije-odnosovz
ZDA in posameznimi cianicami zveze NATO, vse z namenom, do bi se
preprecila evenlualna agresija no SFRJ.
Predsedstvo Jugoslavije in Zvezni izvrsni svel je informiralo veCino naprednih
drzav, slrank ingibanj v svelu z naslalo siluacijo in z nevarnoslmi, ki prelijo
Jugoslaviji.
Neuvrscene in prijaleljske drzave podpirajo Jugoslavijo, ZSSR in nekalere od
njih najavljajo pripravljenosl, do dajo uslrezno lehnicno pomoc.
V nolranjem planu se prevzema inlenzivne ukrepe, do bi informirali javnosl in
razkrinkali agresivne namere zveze NATO in sosedov ler kvizlinsko obnasanje
posameznih nacionalnih vodslev in polilicnih slrank.
Maksimalne napore se vlaga za ohranilev enolnosli OS in v zoperslavljanje
raznim silam in melodam specialne vojne.
II.
PLAY)
Oborozene sile zveze NATO, ZDA, ZRN, Ilalije, Grcije, Avslrije, Madzarske,
Albanije, kasneje po najverjelneje ludi OS Boigarije.
Leto odlocitve
Z inlenzivno uporabo vseh melod in oblik specialne vojne, od D-35, se za-
cenja priprava za oborozeno agresijo no SFRJ z namenom: s predhodnim izvajanjem
specialne vojne, s siroko pro pagan do no mednarodnem podrocju zeli pridobili
podporo sosednjih drzav in dela svelovne javnosli, paralizirali mocnejsi vpliv ZSSR
in polem z napadom iz dislance porus iIi moralo in enolnosl OS SFRJ, porusili sislem
PLO, povzroeili opazne izgube v lelalstvu in no objeklih, ki so posebnega pomena
za obrambo drzave, omajali zaupanje naroda v OS, z nadaljnjimi energicnimi in
sinhroniziranimi napadi s predhodno uporabo masovnega ognjenega udara po celi
globini jugoslovanskega vojskovalisca kar se do hilro razbili OS Jugoslavije, obvladali
jugoslovanski proslor in ustvarili marionelno drzavo s kapilalislicno ureditvijo.
OS navedenih drzav povecujejo aktivnosli vaj nacionalnih armad. Zacenja
se inlenzivno posiljanje vojaskega maleriala s lerilorija ZDA v ameriske baze v
ZRN in Ilalijo. Krepijo se sile Seste fiole v Sredozemlju. No poveljnisko-vojaskih
vajah in vdjah enol OS Madzarske in Avslrije so prisolni predslavniki OS ZRN in
ZDA. Enole VL in PLO Madzarske in Avslrije se usposabljajo za delo v sislemu
lIavaks
ll

No D-15 do D-1 0 vrhovno poveljstvo zveze NATO za Evropo ukaze izvajanje


poveljnisko-slabnih vojaskih vaj no juznoevropskem vojskovaliscu.
v vaje se vkljucijo OS Ilalije, ZRN, ZDA, Anglije, Grcije, Madzarske, Avslrije,
Albanije in pomorske sile zveze NATO v Sredozemlju.
V smislu udelezbe no poveljnisko-vojaski vaji poveljstva je v proslor juzne Nemeije
prelocirana 82. zracnodeslanlna divizija, v severovzhodni deillalije 30. molorizirana
brigada ZDA in 1. mesana porlugalska brigada. No lela lisco v Ilaliji in Greiji se
prelocira del sil 16. zracne armade ZDA iz Spanije. No lelaliSCih no Madzarskem in
v Avslriji se poslavlja ameriska in nemska oprema za usmerjanje lelalstva.
Alpska brigada "Tridenlina" od D-13 izvaja skupno vajo z OS Avslrije v
jugovzhodnem delu Avslrije, v skupnih vajah sodeluje ludi poveljstvo 4. avslrijskega
armadnega korpusa. Od D-12 po ludi poveljstvo divizije in 1. gorsko-Iovska brig ada
OS ZRN.
Skupno s kopensko vojsko OS Madzarske (2. ok) poveljnisko-Stabne vojaske
vaje izvaja poveljstvo 2. K Nemcije v rajonu Zalaegersega. No vajah sodeluje ludi
poveljstvo obvescevalno-izvidniskega polka ZDA in dye brigadi iz seslava 5. K
ZDA. V smislu sodelovanja no poveljnisko-slabni vojaski vaji je izvrsena mobilizacija
in popolnilev sil "m" esalona do polne formacije.
No D-11 so sile I. operalivnega esalona navedenih drzav poslavljene v slanje
povecani bojni pripravljenosli, del zracnih sil, oklepne brigade, enole za eleklronsko
-
izvidovanje in sistemi PlO pa v stanje paine bojne pripravljenosti. V juzno Nemcijo
sta prelocirani dye eskadrilji lovskih bombnikov F 111 z letalisc v Veliki Britaniji.
Del pomorskih sil zveze NATO "po klicu" z morja pluje proti Jadranu.
,
Izvidniska letalska zveza NATA nadaljuje s krsilvami zracnega prostora SFRJ,
pray tako pa z incidenti na kopenski in morski meji Jugoslavije.
Na D-12 je ob 10.00 predsednik ZDA v imenu vlade drzav clanic zveze
NATO in sosednjih drzav Jugoslavije poslal noto predsednislvu SFRJ z ultimativno
zahtevo, da Jugoslavija takoj zaustavi delno mobilizacijo, suspend ira "boljsevisticne"
vlade in skupscine erne gore in Srbije ter razpise ponovne svobodne in demokraticne
volilve v republikah in na Kosovu pod kontrolo ZDA in zahodnih drzav. Ravno tako
mora takoj prekiniti "z vojaskimi pritiski" na demokraticne vlade v severozahodnih
republikah, na "razvoj demokracije" v Jugoslaviji in da se prepreci drzavljanska
vojna, ki predstavlja nevarnost za varnost Evrope in sveta. Zahteva se, da se takoj
dovoli inspekcijska kontrola zveze NATO na kraju samem.
a) Ker je Predsedslvo SFRJ energicno odbilo zahteve, zajete v noti, je predsednik
ZDAob
namenom, da pred svetovno javnostjo prikrije namere in priprave za
radikalno agresijo, zberejo konkretne podatke 0 karakteristikah sistema
PlO, EI in drugih oborozenih sistemih, zadajo izgube, utrudijo oborozene
sile, omajajo moralo pripadnikov Armade in prebivalslva, da se pospesi
proces notranjedestabilizacije SFRJ in na ta nacin ohrabri skrajne desne
sile v drzavi, zrusi Predsedslvo SFRJ, notranje razbije JLA in da se poskusa
uslvariti marionetna drzava brez oborozene agresije Sirsih razmer.
Nacrt "Balkanski ogenj" se je zacel izvajati ob 00.30 ure na D-1 0 z intenzivnim
motenjem radarskega sistema zvez OS SFRJ. Od 04.00 do 06.30 je bil na D-10
izvrsen ognjeni udar z distance iz zraka z vodenimi raketami, izstreljenimi z ladij
6. ameriske Flote po vitalnih objektih Vl in PlO, objektih za poveljevanje in zvezo,
vojasko-gospodarskih objektih, skladisCih, lukah vojne mornarice, vaznih objektih
drzavne uprave v Beogradu, po nekaterih enotah kopenske vojske na poligonih;
vse to pa je bilo koordinirano z dejavnostjo predhodno poslanih diverzantskih
skupin.
b) Na osnovi sprejete usmerilve od Vrhovnega poveljslva zveze NATO,
Poveljslvo zveze NATO za jugovzhodno Evropo sprejelo odlocitev: da
kolikor se cilji ne realizirajo z napadom z distance, se proti SFRJ zacne
agresija z lokalno vojno z namenom razbiti in uniCiti oborozene sile, zavzeti
prostor Jugoslavije in form irati marionetno drzavo kapitalisticne uredilve. V
oborozeni agresiji proti SFRJ je potrebno organizirati koalicijske, kopenske,
\ .
I
Leto odlocitve
zracne in pomorske sile zveze NATO s sodelovanjem OS Madzarske,
Avstrije, Albanije in Boigarije.
Napad se zacne na dan D ob 01.00 z letalsko operacijo, ki bo trajala 48 ur.
Za tem pa pod zascito 3 urnega masovnega ognjenega udara s koalicijskimi silami
iz gibanja preiti v napad na Jugoslavijo iz krozne osnove v smeri osnovnih ope-
rativno-strateskih smeri.
Zracno in pomorsko operacijo izvesti po nacrtu poveljslva NATO za jugovzhodno
Evropo, masovni ognjeni udar pa po nacrtih poveljstev skupin.
POVEUNISKO MESTO: VICENCA
ANGAZIRANJE Sll: Severozahodna skupina (SZS) sestava: 6 kopusov (3 PI
I, 1 PIA, 1 P/M, 1 kombinirani PIN, P/ZDA), 1 portugalska brigada, padalska
brig ada P II, zracnodesantna brigada PIN, 2 karabinjerski brigadi, in specialnih
sil, iz prostora severne Italije, juzne Avstrije in zahodne Madzarske izvaja napadno
operacijo na splosnih smereh:
Nova Gorica - ljubljana - Karlovac - Bosanski Novi
Maribor - Zagreb
Bjelovar - Zagreb
Podpora 4. in 5. ATAF in del Vl P/M
POVEUNISKO MESTO V RAJONU CElOVCA
Operativna skupina "Jadran" (OS "1") izvaja kombinirano pomorsko -Ietalsko
- kopensko operacijo na Jadranu in v priobalnem pasu. Po uSlvarjanju destantne
osnove tezisce delovanja delakopenskih sil prerazporedi v sestavo SZS na splosni
smeri Buje - Reka in Knin - Bihac.
Podpora z delom sil 5. ATAF in del Vl z ladij 6. AF
Zracne sile zveze NATO sestava: 4. in 5. ATAF in del Vl P-M izvajajo zracno
operacijov-trajanju-dveh.dnevov. Angazirajo se skupne sile za udejslvovanje po vo-
jaski infrastrukturi, predvsem po Vl in PlO, po delih oborozenih sil vkljucno z
operativno in stratesko rezervo ter po gospodarski infrastrukturi na celi globini ozem-
Ija. Na ta naCin se uslvarja prevlada v zracnem prostoru. Naslednje napade planirati
in izvajati po izbranih ciljih, odvisno od efekta, dosezenega v prvem napadu.
a) Na osnovi odlocilve poveljslva zveze NATO za jugovzhodno Evropo in
dobljene naloge je poveljnik SZS na svojem poveljniskem mestu v rajonu
Celovca odloCiI:
Kolikor se postavljeni cilji ne realizirajo z napadom iz distance po izvedeni
zracni operaciji v trajanju 48 ur, pod zasCito masovnega ognjenega napada trajanja
3 ur s kopenskimi silami preiti v napad na oborozene sile severozahodnega
vojskovalisea Jugoslavije, izvesti glavni udar z .oborozenimi silami Italije na smeri
Monfalkone -Ljubljana - Karlovac - Bihae - Banja Luka, s pomoznimi silami v smeri:
Leibnitz - Zagreb (OS Avstrije), Nadjkanjiza - Zagreb in Pee - Banja Luka z namenom:
z energicnim delovanjem moene letalske, topniske in raketne podpore, z masovno
uporabo zraenih desantov in helikopterskih desantov do D+ 1 0-12 razbiti sile seve-
rozahodnega vojskovalisea JLA in po dolgem v smeri osnovnih smeri prodiranja
obvladati z linijo reka Sava - Zagreb - Rijeka, za tem pa z uvajanjem sil II.
operativnega eselona in pregrupiranjem sil do D+22-25 obvladati z dolino reke
Une v sirsem rajonu Banja Luke.
Operativni razpored v dveh operativnih esalonih z rezervo, zraenimi in raket-
nimi silami.
ANGAZIRANJE SIL SZS:
5. AK (P/I) v I. esalonu napada v splosni smeri Gorica - Postojna - Novo
mesto in z linije Novo mesto- Rijeka zavaruje uvajanje 3. AK. V sodelovanju
z 1.
priprave za ponovno uvajanje iz rajona Una proti Banja Luki.
4. AK (P/1) v I. esalonu nastopa iz rajona Tolmezo v tolminsko-skofjeloski
smeri, z delom sil iz rajona Celovec v gorenjsko-Ijubljanski smeri. Sodeluje
z delom sil5. AK v blokiranju Ljubljane, z delom sil nadaljuje nastopanje v
smeri Celja in'podolini reke Save ..
1 . K (PIA) v I. esalonu napada v mariborsko-zagrebski smeri. Sodeluje s 4.
AK v zavzemanju Celja, nato pa blokira z zahoda mesto Zagreb.
3. AK (P/I) v II. esalonu se uvaja z linije Rijeka - Novo mesto - Sevnica. Z
delom sil se angazira na zavzemanju Zagreba, zavzame linijo reka Una -
Bosanska Krupa od tukaj pa varuje ponovno uvajanje v napad 5. AK.
2. K (P/M) v I. esalonu g/s napada v koprivnisko-karlovski smeri, z del om
sil v smeri Cakovec-Varazdin, sodeluje s silami 2. KK v blokiranju Zagreba,
nato pa se angazira na zavarovanju ZZO severno od Medvednice.
2. K (PIN in P/ZDA) se usmeri preko Avstrije na teritoriju Madzarske v sirsi
rajon Kapusvara. Nato pa preide v napad s pomoznimi silami v bjelovarsko-
banijski in virovitisko-unski smeri, z glavnimi silami v pozesko-sarajevski
operativni smeri.
1. padbr (P II) v I. etapi operacije se desantira v Sirsi rajon Ljubljane in so-
deluje s 5. AK in 4. AAK, nato pa preide v rezervo SZS.
Rezerve SZS (4 brigade PII, po ena brigada PIA, PIS, PIN in P/M) se
uporabijo za okrepitev korpusa in preprecevanje protinapada.
Leto odlocitve
ANGAZIRANJE SIL OS "J"
III.
TS "Trst" (P/I) iz sirsega rajona Trsta v sodelovanju s 5. AK napada v smeri
Pule in Labina, prepodredi se poveljstvu SZS, nato pa ostane na prostoru
Istre.
TS "Ankona" (P II) po zavzetju desantne osnove pre ide v sestavo SZS in
napreduje preko Ravnih Kotarjev proti Graeacu, Kninu in Drnisu.
"ROECI"
Med spremljanjem ukrepov in aktivnosti drzav clanic zveze NATO in drugih
sosednjih drzav Predsedstvo SFRJ - Vrhovno poveljstvo OS SFRJ na sestanku z dne
D-20 sprejme sledeeo odloeitev: 1. Takoj prevzeti del ukrepov in naertov pripra-
vljenosti OS in druzbe v celoti. 2. Na D-15 izvesti mobilizacijo mejnih, izvidniskih
enot, enot vojaske policije, enot za EI in PED ter enot "A-klasifikacije".
Na D-13 zagotoviti poveeano bojno pripravljenost sistema PLO.
Na D-10 ob uri 00.00 izvesti splosno javno mobilizacijo OS in druzbe in
takoj zaeeti z operativnim razvojem OS v skladu z nacrti uporabe.
Na D-3 zaceti z osnovnim miniranjem morja in na D-l vzpostaviti vojni rezim
plovbe.
3. Na D-15 na osnovi odloka ZIS-a zaceti z razmescanjem vojaskih materialnih
rezerv po naertih uporabe. Zagotoviti funkcioniranje gospodarskih sistemov
in druzbenih dejavnosti, prilagojeno pogojem neposredne vojne nevarnosti
in vojne.
4. Oborozene sileJugoslavije morajo biti od D-13 v pripravljenosti za odbijanje
"napada z distance", za povraCilo napada in hitro odpravljanje nastalih
posledic.
Zvztrajnojn.aktivno.obrambo od same kopenske meje in z zaslombo na otoke
in obalni pas na Jadranu, v izvajanju strateske obrambe v zaeetnem obdobju vojne
prepreeiti "plavim" hitro napredovanje v okviru osnovnih operativno-takticnih smeri
z istocasnim angaziranjem dela sil za PDO.
Med napadom v smereh nastopanja "plavega" razvleci njegove sile, skrbno
izkoristiti geografske karakteristike zemljisea in jadranske obale; premisljeno ga je
potrebno usmerjati in privabljati v ognjene zepe in v blokiranje na izbranih smereh,
za tem pa z aktivnim delovanjem povzrociti cim vecje izgube in na ta naCin postopno
..
prevzemoti iniciotivo, vsiliti mu dolgotrojno vojno in zogotoviti pogoje zo izvedbo
protinopodo.
No ZZO se mora rozviti mnozico roznovrstnih oblik v/d ki so usklojeno z
bojnimi delovonjem no fronti. .I
Sile VL in PLO preprecujejo delovonje "plovego" pri izvojonju "udoro z
distance", del sil je v priprovljenosti zo povroCilni nopod no vitolne objekte "plo-
vega" no ozemlju Itolije in Grcije. Z zocetkom ogresije sile VL in PLO ongoziroti
zo zrocno podporo KOV in VM in zo zoscito vitolnih objektov no teritoriju v si-
stemu PLO.
Korpusom KoV se operotivno prepodrejojo vse portizonskebrigode TO v
njihovih conoh.
ANGAZIRANJE SIL:
Severozohodno bojisce sestove: 1, 2, 3, 4. 5. K, 1. in 2. STO somostojne
bojne enote z ognjeno podporo in zovorovonje bid.
Plonskoin"orgonizironopripeljoti"sile-v-n"ojvisro,topnjo"biP7"po"izvrsenimo-
bilizociji in operotivnem rozvoju a v sklodu z zocetnim operocijskim nocrtom pri-
praviti in izvesti strotesko obrombno operocijo no SZS z nologo, do z uporno in
oktivno obrambo v sodelovonju z JPV in CV prepreCi hitro prodironje "plovego" v
operativno-tokticnih smereh in njegovo hitro prodironje v rojon Zagreb - Korlovoc -
Sisok, inmoysilitidolgotrojnovojnospostopnim prevzemonjem iniciotive.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti orgonizociji P ~ in zovorovonju
desnego boko g/s v koposvorsko-zogrebski smeri.
V primeru ustvorjonjo ZZO rozvijoti mosovno delovonje v zoledju "plovego"
in mu preprecevoti vzpostovitev okupocijskego sistema oblasti.
No D-13 biti v priprovljenosti zo odbijonje "nopodo z distance" in hitro od-
provljonje posledic tego. Vse oktivnosti izvojoti s siroko uporobo ukrepov
operotivnego moskironjo.
Podporo 15. K VL in PLO.
PM v rojonu Siunjo.
CV - Centralno vojskovolisce, sestove 6 korpusov, priprovljo in izvojo strotesko
obrombno operocijo no centrolnem vojskovoliscu v sodelovonju s SZV in JW. Mejo s
SZV: v. Novoki, Popuk (erni vrh), (Izkljuceno), Psun, Josenovoc (Vkljuceno), r. Uno do
Leto odlocitve
v. Grmus, Grmec, (Trovrh), Strmico, Mozin in orgoniziro PDB no sirsem prostoru
Beogrodo in Sarajevo.
Podpiro 2. K VL in PLO.
PM v rojonu Kroguljevco.
jPV -Jodronsko - pomorsko vojskovolisce, sestove: 3 vojosko-pomorski sektorji,
19. floto, 20. K, sile TO operotivnih con, speciolisticne in ostole enote pod pore in
bojnego zovorovonjo.
v izvojonju zocetne PD operocije z oktivnim delovonjem no morju, vztrojno
obrombo otokov in obolnego posu preprecevoti izkrconje pomorsko zrocnih desontov
in prador sil "plovego" v operotivno tokticnih smereh, ki vodijo v globino ozemljo.
Zovorovoti levi bok g/s SZV in CV.
Podporo 12. K VL in PLO.
KM v rojonu Arzono.
VL in PLO sestove treh korpusov VL in PLO in ostole enote bojnego zovorovonjo.
V izvojonju stroteske defenzive OS izvojoti PLO nojvoznejsih objektov no teritoriju
in operotivnih sestovov, izvojoti zrocno podporo KOV in VM, del sil po ongoziroti
zo PDB.
No D-13 biti v priprovljenosti zo odbijonje "nopodo z distance".
V povrocilnem nopodu z 2 eskodriljomo LL in 1 eskodriljo LBL iz 15. K VL in
PLO izvesti nopod no objekte letolske boze Aviono, z delom sil 12. K VL in PLO
izvrsiti istocosno demonstrotivne nolete v smereh Bar - Bori in Zodor - Ankono s
ciljem operotivnego moskironjo.
Med priprovomi stroteske defenzive orgoniziroti skupno udejstvovonje s SZV,
CV in JPV.
PM v rojonu-Zemun.
5.0dobreno porabo strelivo, MES in pogonskih goriv.
IV.
No osnovi odlocitve Vrhovnego poveljstvo, postovljenih nolog stroteskim sku-
pinom, predhodno sprejete odlocitve in nostole situocije je poveljnik SZV ob 09.00
no D-l 0 no PM Siunj odloCiI:
Nadaljevali z mobilizacijo in premescanjem MTS iz skladisc po nacrlu. V
enolah in objeklih, napadenih s slrani aviacije agresorja, se lakoj lolili odpravlja-
nja posledic in vzposlavilvi porusenega sislema vodenja in poveljevanja VP. S
pripravljenimi silami do 06.00 na D-1 0 na D-9 zasesli polozaje (rajone, obrambne
cone) na osnovi zacelnega operalivnega n a c ~ l a Po izvrseni mobilizaciji in ope-
ralivnem razvoju pripravili slralesko obrambno operacijo. Glavne sile vojsko-
valisca grupirali na poslojnsko-Ijubljanski in koeevsko-kordunaski, pomozne v
kaposvarsko-zagrebski, musko-zagrebski in gorenjsko-Ijubljanski operalivni smeri
z namenom:
Z zadrzevalno obrambo od same drzavne meje preprecili hilre prodore agre-
sorja v globino bojisca, s protinapadi in proliudari s fronle za aklivnim delovanjem
sil TO iz ozadja v primeru uslvarjanja ZZT z masovnim oviranjem povzroeali
agresorju kar najvecje izgube, razpolegnili njegove sile, upoeasnili lempo napada
in do D+ 12 ne dovolili, da pride na linijo r. Sava, Medvednica, Novo mesto, Fuzine,
za lem pa mu z uporno obrambo in prolinapadom z delom sil 2. operalivnega
esalona z allilerijsko in lelalsko podporo prepreCili mu hilro obvladanje rajona Sisak,
Zagreb, Karlovac. Polrebno je prevzeli slralesko inicialivo in do D+25 ne dovoliti
obvladanja linije: Zrinska gora, Pelrova gora, Mala Kapela, kjer z naslonitvijo na
navedeneobjekleuslvorili pagajeza-prot1oflfniiVoglavrnh-sll-vols!<ovaliScavko-
cevsko-kordunski smeri.
Meslo in vecjo noseljo je polrebno vkljucili v obrambni sistem, obkoljena Za-
greb in Ljubljono po priproviti zo odlocilno obrambo.
Operativni razpored v 2. operotivni esolon s silomi za obrombo meslo Zogreba
in silami za delovanje na ZZO, sile zo ognjeno podporo, sile za PoB, sile za PLO,
sile za izdelavo zaprek, sile zo poveljevonje, zavarovanje bid in zvezo.
Operacijo izvesli v 2 etapah v trojonju od 20 do 25 dni. V 1. elapi s Irajanjem
10 do 12 dni prepreciti prodor agresorjo no linijo Moslavacka goro - reka Sava -
PL. Medvednica - Novo mesto - Fuzine.
V 2. etopi s trojonjem 10 do 13 dni prepreCiti nopredovonje agresorjo no
liniji Zrinsko goro, Petrova gora, Mala Kapela. Operotivni razvoj vseh sil
vojskovalisco koneoti do 06.00 na D-7. Enole 2. esalona razmestiti v blizini rojonov
- con obrambe. Z enakim organiziranjem intenzivirati usposobljanje, ponoei izvrsili
uredili polozajev, pred julrom pa vsa dela maskirati.
Sprednji kraj prvega pasu no liniji: Crni Kal- Nova Gorica - Tolmin - Kobarid -
Ralece - Trzic - Dravogrod - Lenart- reko Drovo - Lundbreg - Virje - Suhopolska Borova.
Sprednji kroj drugega pasu na liniji: Rijeka - Mosun - Trebnje - reko Savo.
Leto odlocitve
Priprovljenost za obrambo enol "N'- in "B"-klasifikacije do 06.00 na (D-9), a
"R"-sestova do 20.00 na (D-7).
1. 1. K s 63. mpoabr, 61. mabr (brez dVMR), 121., 122., 123., 131., in 132.
partbr TO pripravljajo obrambo v kaposvarsko-zagrebski operolivni smeri
in varazdinsko-zagrebski lakticni smeri z nologo, do z uporno obrambo s
same drzavne meje zadajo agresorju kor se da nojvecje izgube. Z na-
slonilvijo na Bilo goro mu preprecijo hilri prodor v osnovnih taktienih smereh
in mu ne dovolijo prihoda v sirsi rajon Bijelovarja in Zag reba.
Po prevzemu s stroni sil 4. K na reki Savi s silami ene brigade zapreli smer
Sisak - Glina, glavne sile korpuso pa polegniti v sirsi rajon Bosanski Novi zaradi
uredilve in popolnilve, pa biti ponovno priprovljen za ofenzivno delovanje.
Mejo desno: meja vojskovalisea.
Mejo levo: Radenci - Veliki Vrh - Banjseica (izkljueeno).
Podporo: POOd in 15. K VL in PLO z lip LBL in __ _
hip zo POB v loku D+ __ _
PM v rajonu Breznica.
2.2. K z 261 . partbr TO pripravlja obrambo mariborsko-zagrebske in dravsko-
celjske smeri z nalogo: z zadrzevalno obrambo od drzavne meje, z
naslonilvijo na uslrezne zemljisene objekte in reko Dravo prizadejali
agresorju kar se da velike izgube in mu prepreciti hiler prodor na linijo
Maceljska gora, Celje, v nadaljevanju pa z uporno obrambo s fronte in
aklivnim delovanjem partizanskih enol, enol TO in iz zaledja z naslonitvijo
na Bohor in Macelj prepreCili hiler prodor po dolini reke Krapina v smeri
proli Zagrebu. Po sprejemu od sli 10. Kin OSZ z enD brig ado organizirati
obrambo na desnem bregu reke Save in na sirsem rajonu Samobora. To
brigado prepodredili 4. K, glavne sile korpusa pa polegnili juzno od reke
Une v sirsi rajon Grmeca zaradi uredilve in popolnilve, od tu po biti
pripravljen za prolinapad, orienliran v smeri Bihac - Karlovac.
Mejadesno:Rodenci. (izkljueeno) - Veliki Vrh (vkljuceno) - BanjSCica.
Mejo levo: Savinjsko sedlo - Bleeji Vrh.
Podpora 15. K VL in PLO z ___ LBL na D+ ___ _
PM v rajonu Grobeljno.
3.3. K z 51. mlbr 52. mabr (brez d VMR), 221., 222., 231. in 251. parlbr
TO pripravlja obrambo gorenjsko-Ijubljanske in poslojnsko-Ijubljanske smeri
z nalogo: z zadrzevalno obrambo z drzavne meje naprej prizadejali
agresorju kar se da velike izgube in mu z nasloniivijo na ugodne zemljiscne
objekle preprecevali hiler prodor v laklicne smeri in do D+6-8 mu
ne dovolili, da obvlada sirsi rajon Ljubljane in prodor v rajon mesla Rijeke.
Organizirali PTO rajonov Poslojne in Ljubljana. V nadaljevanju do D+ 1 0-
12 prepreCili agresorju prodor na linijo Novo meslo, Fuzine. Po sprejemu
sil 5. K se je polrebno polegnili v rajon Titova Korenica, Olocac, Gospic
zaradi popolniive in urediive, od lu pa bili v pripravljenosli za prolinapad,
orienliran v smeri Karlovac ali Delnice.
Meja desno: Savinjsko Sedlo - Vleci Vrh (oboje izkljuceno)
Meja levo: Lazarelo - Opalija
Podpora: V POOd in 15. K VL in PLO na D+ __ z ___ lip LBL ___ .
po zahlevi poveljnika korpusa ludi hlp.
Poveljniskomeslovrajonu-Turjak:
51. mlbr po prispelju v rajon Reke vrnili v seslavo 5. K.
4.5. K s 161. parlbr TO brez 51. mlbr pripravlja obrambo Ijubljansko-zagreb-
ske;kocevsko:kordul'Iskein primorsko-liske smeri z nalogo po izvrsenem
sprejemu sil 3. K z uporno obrambo iz z aklivnim delovanjem prepreCili
hiler prodor agresorja skozi obrambno co no in do D+22-25, mu ne dovolili
obvladovanja linije Pelrova gora, Mala Kapela, zadali mu kar se da veliko
izgub, upocasnili lempo napada in usivarili pogoje za prehod g/s v proli-
ofenzivo v smeri Bihac - Karlovac in Plaski - Delnice.
51. mlbr do 20.00 preide v seslavo 3. K.
Podpora v POOd in 15. K VL in PLO.
Poveljnisko meslo v rajonu Vrbovsko.
Meja des no: Trebeljno - Trdinov vrh - Banjsko selo - Radmanovac (izkljuceno)
- Oloka.
Meja levo: meja vojskovalisca (morska obala).
r
I
Leto odlocitve
5.4. K z 141. in 151. parlbr TO pripravlja obrambo smeri Sisak - Koslajnica,
Zagreb - Glina - Dvor na Uni in Karlovac - Velika Kladusa - Bosanska Oloka z
nalogo:
V sodelovanju z OSZ organizirali sirsega rajona Gorica, bili v priprav-
Ijenosli za izvajanje prolinapada v smereh Glina - Karlovac in Kravarsko - Gorica,
izvrsili sprejem sil 1. K, v nadaljnjem sodelovanju s 5. K, z uporno obrambo preprecili
hiler prodor agresorja v globino cone obrambe k reki Uni, povzrocili mu kar se da
velike izgube, zmanjsali lempo napada in do D-22;25 ne dovolili mu prodora na
linijo Zrinska gora, Pelrova gora, kjer z nasloniivijo na Ie objekle usivarja pogoje
g/s vojskovalisca za prehod v proliofenzivo.
Po prihodu 1. K na reko Savo se iz njegovega seslava prepodredi ena brigada
za obrambo smeri Sisak - Koslanjica in 61. mabr (brez dVBR).
Podpora POOd in 15. K VL in PLO.
Meja desno: meja vojskovalisca.
Meja levo: Trebeljno (izkljuceno) - Trdinov vrh (izkljuceno) - Banjsko selo
(izkljuceno) - Radmanovac - Oloka (izkljuceno).
Poveljnisko meslo v rajonu Gline.
6.0SZ organizira obrambo mesla Zagreb in sodeluje s silami moci do 2. br
TO poveljslev 4. K pri razbilju operalivnega zracnega deslanla juzno od
reke Save v sirsem rajonu Gorice po odlociivi poveljnika 4. korpusa.
Meslo se pripravi na dolgolrajno obrambo.
Izvrsi se sprejem dela sil 1. K in 2. K. Z delom sil pa je polrebno bili v
pripravljenosli za aklivno delovanje v dolini reke Krapine.
7.2. RSTO v prvi elapi obrambne operacije del brigad TO prepodredi kor-
pusom v svoji coni delovanja ler organizira in pripravi obrambo mesl Lju-
bljana,Celje, ..Maribor in Kranj. Z dvema br TO Ljubljane je v pripravljeno-
sli za PDB v sirsem rajonu Ljubljane in po planu poveljnika 3. K. Oslale sile
TO angazira z nalogami bojne konlrole lerilorija, zavarovanja medproslora
in za delovanje po agresorjevih silah na komunikacijah. V primeru usivar-
jania zzo razvije aktivno delovanje v zaledju.
V II. elapi obrambne operacije vojskovalisca preprecuje vzposlavilev
okupacijskega sislema oblasli na ZZO, dovajanje rezerv agresorju in planirano
uvajanje II. eselona v borbo. Tezisce delovanja je po PM, CV, heliodromih, ognjenih
..
polozajih in zalednih elementih. Neposredno sodeluje s silami korpusa pri izvajanju
protinapada in preboju sil tretjega in drugega korpusa iz obkolitve.
Tezisce delovanja na ZZO je na prostoru Primorske in Notranjske.
!
PM v rajonu Dolenjske Toplice.
8. 1. RSTO del brigad TO prepodreja korpusom na osnovi prilozenega
pregleda, prepodrejanje nizjih enot se regulira s poveljem korpusov.
Pripravlja se za obrambo mest Zagreb, Bijelovar, Karlovac, Rijeka, Varazdin
in Sisak.
V I. etapi je tezisce angaziranosti na bojni kontroli teritorija, unicevanju DTS
in izvajanju aktivnih bid. na I. pasu obrambe (severno od reke Save) po odlocitvi
poveljnika 2. K.
Z dvema brigadama TO OSZ sodeluje s silami 4. K pri razbitju ZD v sirsem
rajonu Gorice, ko to odloci poveljnik 4. K.
. V!I. etapi obrambne operacije preprecuje vzpostavitev okupacijskega sistema
na ZZT, gibanje rezerve inuvajanje-slednjeyborbo;-deluje-poPM;-EV;heliodromih
in ognjenih polozajih raketnih enot agresorja.
Tezisce delovanja sil TO usmerja na podrocje Papuka, Bilo gore, Kalnika in
Ivancice ter na OSZ.
Organizira neposredno sodelovanje s silami 4. in 5. K v protinapadu in
eventualnega preboja dela obkrozenih sil4. in 5. K iz obroca ter koordinira skupne
akcije z II. RSTO.
PM v rajonu Topusko.
9.70. zascitni polk je teziscno angaziran z zavarovanjem PM, PPM in
poveljnikov. BVP izvrsuje vojaske policijske naloge po nacrtu OV. DOd je v
pripravljenosti za vnos diverzantskih skupin in za delovanje na planiranih
objektih na osnovi posebnega nacrta.
PM v rajonu Siunj (v sirsem rajonu PM SZV).
Dokument "Okop" nam je nas sodelavec polkovnikJoze izrocil na zacetku aprila
ob naSem srecanju v CateSkih toplicah. Dokument je bil narejen v zacetku leta 1991
v poveljstvu 5. VO v Zagrebu. Ze od samega zacetka leta je sluzil kot temeljni vadbeni
dokument, na osnovi katerega so posamezna poveljstva, od najvisjega do najnizjih,
Leto odlocitve
IlIII
preigravala stabne vojaske igre in se tako pripravljala na eventualni vojaski konflikt z
zvezo NATO in s sosednjimi drlavami. Dokument je bil za nas pomemben predvsem
zato, da smo po njem prisli do spoznanja, s kakSnimi stabnimi vajami se ukvarjajo
poveljstva. Na osnovi tega dokumenta so naknadno nastali se drugi dokumenti, ki so
obdelovali posamezna podroeja oborozenega boja.
Tudi dokument "Okop" smo nekaj dni po prejetju tako kot informacijo politiene
uprave ZSLO javno objavili v medijih. Tako kot objava predhodne informacije in
naertov JLA je tudi ta objava zbudila veliko pozornosri tako v domaCi kot svetovni jav-
nosti. Iz naerra je bilo jasno razvidno, kdo je za jugoslovansko vojaSko vodstvo sovrafnik
stevilka I. Objava je bila neprijerna predvsem za ZSLO in GS, ki sta morala stevilnim
vojaskim atasejem zahodnih drfav dajati pojasnila.
Varnosrna sluzba JLA je zacela z obseZno protiobveseevalno akcijo z namenom,
da poisee iztoCitelja dokumenta ter s preventivno akcijo, ki naj bi prepreeila odtekanje
zaupnih informacij s poveljstev enot in ustanov JLA. Objava naerra je pravzaprav
dokazala, da JLA ne more nieesar vee skriti. Zavedajoe se tega, je GS JLA sel eez nekaj
mesecev v akcijo brez podrobno izdelanih naertov, ki bi bili preueeni oz. preigrani na
nivoju posameznih poveljstev in enot. Ta akcija je prerasla v izgubljeno vojno v Sioveniji.
Sreeanje za prvomajske praznike v maju 1991 smo skupaj z inspektorjem milice,
bratom polkovnika Jozeta, naertovali ze nekaj dni prej. Odloeili smo se za novo lokacijo
in izbrali otok Krk. Tam je imel polkovnik JOie manjsi vikend. Zgodaj zjutraj sva z
Francijem Znidarsieem v garaii RSNZ na Vodovodni prevzela vozilo audi 100 2.3V
in se odpravila. Pot naju je vodila skozi Ribnico, Delnice, mimo Reke na Krk. Bila sva
dobro razpolozena, saj je bila v Sioveniji siruacija dokaj mirna. Stalna bojna pripra-
vljenost enot JLA, preplahi in inspekcije iz Beograda so imeli za posledico zaznavno
utrujenost tako pri vojakih kot stardinah JLA. Zaostritve in velika stopnja bojne pri-
pravljenosti, tako rekoe tik pred premikom enot in intervencijo, ko so enote JLA v de-
cembru 1990 ter februarja oz. marca 1991 same cakale naznak, so bilenekako zanami.
Mesec april 1991 so predvsem zaznamovale operativne priprave na izpeljavo celornega
projekta osamosvajanja slovenske drlave. S takSno vnemo sva se peljala prori Krku!
Tako kot ponavadi naju je polkovnik Joie lepo sprejel in po krajsem vljudnosrnem
uvodu smo zaeeli s konkrernim razgovorom. Povedal nama je, da se vrh JLA, tako
ZSLOkorGS,-nemislisprijazniti s takSnim naCinom razpleta jugoslovanske krize,
kot si ga je z realizacijo plebiscirne odloCitve zamislila Siovenija. TakSna destabilizacija
razmer na severu zvezne drlave rudi nikakor ne koristi in ne pripomore k stabilizaciji
razmer na Hrvaskem oz. na vseh tistih obmoejih, kjer Zivi mesano prebivalstvo oz.
"srbski iivelj". V tern Casu se je sicer ie zacel udejanjati memorandum "Srbske akademije
znanosti in umernosti", 0 tern, da bi bilo najbolje, ee bi vsi Srbi iiveli v eni drlavi. Tako
bi prislo do formiranja "Velike Srbije" na liniji Karlobag-Karlovac-Virovitica. Proju-
goslovansko usmerjena struja, ki je to idejo zavraCala, je imela se vedno v mislih moinost
formiranja moderne federacije, demokratiene in gospodarsko uspesne Jugoslavije. Pogoj
iiiW
za to pa je bil obstanek Jugoslavije v njenih mejah. Stem bi se tudi srbski naeionalizem
umiril in posledicno tudi srbsko-hrvaSki spori. PristaS te linije je nedvomno bil v
takratnem ZIS-u njegov predsednikAnte Markovic, v ZSLO pa zvezni sekretar armadni
general Veljko Kadijevic s skupino generalov. V mesecu maju, dalo pa se je napovedati
se za kak mesee naprej, bo ta struja in najverjetneje, ker ima trenutno
najvec moCi v rokah, prva na potezi. Omenjena struja zavraea memorandum "Srbske
akademije znanosti in umetnosti" in izhaja iz obsrojece in veljavne ustave SFRJ, ki
zanjo predstavlja temeljni akt, ki ga ni mogoce krsiti. S ciljem ze omenjenega visjega
interesa, da se ohrani SFRJ, meni, da je to za vse narode skupne drZave v tern napetem
trenutku spreminjanja globalnih razmerij najprimernejsa kompromisna rditev. Zato
jugoslovanska struja nikakor ne sprejema taksnih enostranskih odloCitev, kot je
realizacija slovenske plebiseitne odloeitve. Razpad zvezne drfave bo poskusala prepreeiti
z onemogoeenjem vzpostavitve efektivne oblasti novonastajajoee slovenske drlave.
Enote JLA bodo, izhajajoe iz ustave SFRJ, zagorovile integriteto z dodatno zasedbo
meje z vsemi drlavami, na mejni erti SFRJ na slovenskem ozemlju. Na mejah bodo
vzpostavili zvezni carinski nadzor in zvezni polieijski nadzor, vse skupaj .z asisteneo
JLA. Pri tej nalogi bodo poleg enot obeh korpusov in enot 5. VO sodelovale tudi
enote JLA iz drugih delov drlave. Po potrebi pa bodo vkIjueene tudi enote VL in PLO
ter VM. Akeija bo sirSe zasnovana in bo vkIjuCila tudi zavzetje komunikaeij in letalise.
Planira se intenzivnovkIjucevatiheIikoptetje-MI-S-za-ttansl'fotrspeciaInihenot;vdjaSkih
polieistov, diverzantov, zveznih earinikov in policisrov na posamezne vaine mejne
objekte. Od samega odpora pa je odvisno, ali se bodo izpeljale tudi nadaljnje sropnje
akcije, vse to pa z namenom, da se zlomi vsak odpor proti enotam JLA. Akcija je
lahko tako obseina, da zajame eelotno ozemlje R Slovenije z namenom, da bi imeli
popoln nadi6fiiaaVsehii arZavniIni strukturami, vkIjueno z milieo in TO. S taksno
informaeijo sva se z Franeijem ZnidarSieem v popoldanskih urah 2. maja 1991 odpravila
z otoka Krka proti Ljubljani. Nisva bila prevee zgovorna. Spominjam pa se, ko mi je
Franei Znidarsie nekje okoli Delnie dejal, da po vsem tern, kar je slisal od polkovnika
Jozeta, lahko zakIjuCi sarno z enim stavkom: "Andrej, vojna bo!" Se isti veCer sva 0
izletu na Krk napisala poroCilo republiskemu sekretarju za Ijudsko obrambo Janezu
Jansi. Franei Znidarsie mu ga je odnesel v poznih veeernih urah domov v Grosuplje,
potem pa je nadaljeval pot proti domu v Ivaneno Gorieo.
Zaostritve z JLA so v naslednjih dneh dosegIe vrhunee na demonstraeijah, ki so
bile 6. maja 1990 v Splitu. Tam je vee kot 30.000 udeleZeneev odloeno zahtevalo akcijo
novih hrvaSkih oblasti proti razkosanju hrvaskega ozemlja. Demonstraeije so bile
usmerjene tudi proti JLA. Ravno takrat se je v Kninu pripravljal referendum, ki je bil
zaukazan za 14. maj. Tako imenovana aVtonomna Kninska krajina naj bi se z referen-
dumom prikIjuCila Srbiji. Na teh demonstraeijah v Splitu je padel pod streli hrvaSkega
polieista en vojak JLA. Na vse te dogodke je ostro reagiral zvezni sekretar za Ijudsko
obrambo, armadni general Veljko Kadijevic. Napovedal je spremembo dotedanje
taktike JLA, ki naj bi poslej na te napade odgovarjala z orozjem oz. ognjem. Ge-
neralstab JLA je zaukazal poveeanje bojne pripravljenosti JLA po vsej drfavi in zahteval
Leto odlocitve
od zveznih organov, naj zagotovijo mir. V srbski skupCini so eedalje ostreje zahtevali
uvedbo izrednih razmer na HrvaSkem. Na izredni seji se je sestalo v razSirjeni sestavi
takratno jugoslovansko predsedstvo. JLA oz. njen zvezni sekretar armadni general
Veljko Kadijevic je predlagal uvedbo izrednih razmer za vso drfavo. Slovenska pred-
stavnika, predsednik Predsedstva Milan Kuean in Janez Drnovsek, Clan zveznega Pred-
sedstva, tega nikakor nista podprla in sta oeenila, da daje JLA Predsedsrvu SFRJ ultimat.
Zvezni izvrsni svet je zasedal 9. maja 1991 in sprejel11 rock, ki jih je bilo po-
trebno spostovati do konenega dogovora 0 Jugoslaviji. Ena glavnih je bila vsekakor ta,
da je potrebno JLA zagoroviti nemoteno opravljanje nalog, kamor sodi tudi varovanje
nedotakIjivosti in nespremenljivosti jugoslovanskih meja ter posiljanje nabornikov na
sluunje vojaSkega roka v JLA. Do zaostritve razmer v Jugoslaviji je prislo, ko Predsedstvo
Jugoslavije dne 15. maja 1991 zaradi nasprotovanja srbskega dela predsedstva ni uspeIo
z uskiaditvijo imenovati po vnaprejsnjem dogovoru hrvaskega predstavnika Stipeta
Mesica za predsednika Predsedstva. Potrditev je bila pravzaprav dodej zgolj ureeen
rutinski postopek. Predsednik slovenskega Predsedstva Milan Kuean je ro oznaCiI za
mehki drlavni udar.
Eden najlepsih meseeev v letu, mesee maj, je nakazoval, da postajajo razmere ne-
varne in da se je zaeelo ponovno zaostrovanje; za razliko od prejsnjih sedaj na vseh
nivojih drlave. Postalo je vse bolj mogoee, da bi se Armada lahko skIieevaia na ne-
delovanje Predsedstva SFRJ, in sarna prevzela oblast. V tern obdobju se je poskusal za
ustavnega predsednika razglasiti Stipe Mesic, vendar pa je bilo ro premalo, v praksi ni
imel moei. Na Hrvaskem so imeli 19. maja 1991 referendum in vee kot 78 % upra-
vieeneev se je opredeIilo za samosrojno in suvereno HrvaSko. ZDA so Jugoslaviji zaradi
vseh teh dogodkov ukinile ekonomsko pomoe. To pa ni prineslo pravega ueinka, do-
godki so krenili svojo pot in ni jih bilo mogoee vee zaustaviti.
SkupsCina Republike Slovenije, ki je zasedala 8. maja 1991, je sprejela pismo 0
razdruzitvi in ustavni zakon s podroeja obrambe. Na svojem zasedanju 15. maja pa je
zaeeIa obravnavati osamosvojitvene zakone. Izglasovala je paket zakonov 0 drfavljansrvu,
potnih listinah, tujeih ter prehodu in varovanju drfavne meje. Sredi meseca maja pa se
je zaeeI sprejem in usposabljanje slovenskih nabornikov na Igu pri Ljubljani in v Pekrah
pri Mariboru.
Na osnovi vseh spoznanj, s katerimi je razpolagal Sekror za varnostne zadeve, sem
se odloeil, da se bolj povezem vse dele varnostno-obvdeevalnega sistema RSLO in
TO veeIoro. Zaro sem od sredine meseea maja naprej veekrat zbral vse zaposlene, tako
iz sekrorja kot izpostav organov varnosti vTO. Na teh sestankih smo po moji uvodni
predstavitvi situaeije v nadaljevanju skupaj razpravljali, kako se najboljse pripraviti na
vee moznih seenarijev nadaljnjega razpleta dogodkov. Na nivoju Republike Slovenije
pa je prieeIa delovati koordinaeija med posameznimi resorji upravnih organov. Podobno
strukturo koordinaeije kot na nivoju Republike Slovenije smo formirali na nivoju
pokrajin oz. PSTO-jev. V vseh teh strukturah so bili dejavno vkljueeni tudi varnostni
organi RSLO in TO. Kljub nekaterim dilemam, ki so me takrat spremljale, sem se
odloeil, da v ta na.s sistem vkljuCimo tudi vse rezervne varnostne organe po stabih,
enotah in ustanovah TO. Z rezervno sestavo varnostnih organov so prieeli intenzivno
delati naeelniki varnostnih organov v PSTO-jih.Gradili smo na zaupanju in tudi njih
delno seznanjali z ocenami Sektorja za varnosrne zadeve RSLO 0 trenutni situaciji in
motnem razpletu dogodkov. Proti koncu meseca maja sem se odloCiI za vpoklic celotne
strukture organov varnosti TO. Kompleten Sektor za varnostne zadeve RSLO, vsi
naeelniki organov varnosti PSTO in OSTO ter organi varnosti v poveljstvih enotah
in ustanovah TO smo se zbrali na posvetu v Centru za obrambno usposabljanje v
Poljcah na Gorenjskem. V dvorani se je zbralo vee kot 100 pripadnikov organov varnosti
iz TO Republike Slovenije. V uvodnem nastopu sem ocenil varnostne razmere v Slove-
niji, Jugoslaviji in sirsem podroeju. V drugem delu nastopa pa sem govoril 0 posameznih
nalogah. V tretjem delu pa so posamezni predavatelji obdelali in predstavili posamezna
tematska podroeja del in nalog organov varnosti. Veetrtem delu pa smo za popestritev
obravnavali se nekaj tem iz samoobrambe s poudarkom na uporabi sredstev za vezanje
in vklepanje.
S tako pripravljeno ekipo VO RSLO in TO smo sropili novim nalogam naproti.
V dogodkih, ki in
TO izhajale enake naloge. Ne glede na razplet situacije je bilo potrebno zagoroviti
varnost vseh delov obrambnega sistema Republike Slovenije. Intenzivirati je bilo
potrebno protiobveseevalne naloge z namenom, da se onemogoCi odtekanje podatkov
iz enot (vpoklic enot in poveljstev, rajoni vpoklicev, nastanitev enot, oborotitev, naloge,
naCin komuniciranja). Ravno tako je bilo potrebno z operativnim delom, skupaj z
obveScevalnimi organi v poveljstvih enot, zbrati Cim vee podatkov 0 nasprotniku (moe,
razpored, naerti, naCin komuniciranja, naCin preskrbe tako v smislu same logistike
kot v smislu prikljuCitve na infrastrukturo vodnega in elektrogospodarstva). Z
varnostnim delovanjem v otjem pomenu besede pa je bilo potrebno v enotah
zagotavljati varnost pri iskanju prostora za nastanitev, nadzorovati varno uporabo MTS
in oborozitve, nadzorovati spostovanje pravil in predpisov v primeru premikov enot
ter drugih nalogah. Varnosti organi v TO so bili po vseh teh nalogah desna roka
poveljnikov, po strokovni varnostni organizaciji, ki je zajemala predvsem strokovno
varnostno in obveseevalno podroeje, pa so bili vezani na Sektor za varnostne zadeve
RSLO. Obveseevalni organi v TO, ki so bili vkomponirani v poveljstva in enote, so
bili pri svojem delu popolnoma neodvisni od RSLO oz. Sektorja za varnostne zadeve.
Kompletno obveSeevalna veja, ki je imela za osnovo teritorialno izvidniSko obveseevalno
dejavnost, specializirane izvidniske enote in obveseevalne oficirje, je bila neodvisna in
popolnoma integrirana v enote in poveljstva TO. Zaradi specifiene situacije, ko je slo
pravzaprav za delovanje na zaeasno zasedenem ozemlju, teh dejavnosti ni bilo motno
popolnoma razdeliti. Veljalo pa je nekje naeelo, da so se obveSeevalci v TO bolj ukvarjali
z izvidnisko dejavnostjo enot in s stabnoobveSeevalnimi nalogami, protiobveseevalni
organi RSLO in TO pa poleg klasienih nalog tudi z operativnim zbiranjem obveSee-
Leto odlocitve
valnih podatkov. Koordinacije in naloge med njimi so bile delno v pristojnosti po-
veljnikov stabov enot TO. Tudi obveseevalni organi TO so bili strokovno vezani po
vertikali na RSTO oz. na naeelnika obveseevalnih organov v RSTO. V tem casu je
funkcijo naeelnika obveSCevalnega organa v RSTO opravljal major Milos Bregar. Njegov
predpostavljeni je bil naeelnik RSTO polkovnikJanez Slapar. Med vodstvom sektorja
za varnostne zadeve RSLO in naeelnikom obveseevalnega organa RSTO majorjem
Milosom Bregarjem je bila vzpostavljena koordinacija, ki je zajemala tudi izmenjavo
podatkov 0 nasprotniku. Sektor za varnostne zadeve pa je tako s protiobveseevalnimi
kot z obveseevalnimi podatki ter varnostnimi podatki v istem rangu podatkov, kot jih
je dostavljal republiskemu sekretarju za ljudsko obrambo Janezu Jansi, kateremu je bil
podrejen, te podatke kot poroeila in analize dostavljal tudi naeelniku RSTO, polkovni-
ku Janezu Slaparju. Z oceno situacije sem redno nastopal na sestankih kolegija repu-
bliskega sekretarja JanezaJanse in sestankih republiske koordinacije. Razmere so nare-
kovale poveeanje varnostnih ukrepov na vseh nivojih, tako da smo v tem casu dodatno
okrepili varovanje RSLO in RSTO na lokaciji v Tacnu. Strafurji na RSLO so bili iz sestava
prve specialne brigade, objekt pa je operativno pokrivala in varovala tudi milica. StraZarji
so bili oboroteni z avtomatskim orozjem, roenimi bombami in protioklepnim orozjem.
V eni od noCi proti koncu meseca maja so me preko RCO alarmirali. Naglo sem
se odpravil iz stanovanja na Rudniku v Ljubljani proti prostorom RSLO na Zupaneicevi
3, kjer so bili prostori Sektorja za varnostne zadeve. Po reorganizaciji v RSLO je nosil
oznako 14. Stratar pri vhodu mi je poroeal, da se je v prostorih Sektorja za varnostne
zadeve sptotil alarm. Skupaj z milico smo blokirali objekt in pregledali podstreSje. Bal
sem se, da je kdo od nepovabljenih stopil v prostore Sektorja za varnostne zadeve in
tako skusal priti do strogo zaupnih podatkov iz telezne omare v moji pisarni. Tej
zelezni omari so strokovnajki za to podroeje iz VIS-a posebej priredili kljucavnico, ki
bi se v primeru nasilnega odpiranja zlomila, tako da klasicno odpiranje s kljucem ne
bi bilo vee mozno. V tej zelezni omari je bil seznam vseh na.sih sodelavcev, sicer s kod-
nimi nazivi, vendar bi se iz njihovih porocil dalo razbrati, katerim enotam pripadajo
in njihova imena. Po pregledu smo ugotovili, da se je alarm sprotil sam in simbolicno
nakazal zaostritev razmer.
-
(iz kve) Nacelnik RSTO polkovnik Janez Slapar, Republilki sekretar za ljudsko obrambo Janez
JanSa in pomoCnik republilkega sekretarja major Andrej Lovlin, votija VO MO
na vojaJki vaji L 1991
FotOl Arhiv Andrej Lodin
,
Fotal Arhiv Delo
r
Dogodki v Pekrah, maj 1991
Folo: Arhiv Veler
BMa vojalnica JLA na Metelkovi v Ljubfjani, kjer je bit sedei 14. Kin VS JLA.
Fota: Arhiv Dela
Dogodki v Pekrah, maj 1991 Dogodki v Pekrah, maj 1991
Foto: Arhiv Veeet Foto: Arhiv VeCer
Maribor, maj 1991
Pekre, maj 1991
-"------
Foto: Arhiv Veler
Foto: Arhiv Veeer
Pogajanja ob dogodkih v Pekrah, maj 1991
Foto: Arhiv Year
Maribor, maj 1991
Foto: Arhiv Veler
L.
VrhniSki tanki JLA cakajo, junij 1991
Foto: Arhiv Oelo
Trzin,junij 1991
Foto: Arhiv De10
Trzin,junij 1991
Foto: Arhiv Ddo
Stajerska,junij 1991
Poto: Arhiv Year
Pemica,junij 1991
Foto: Arhiv Delo
Oklepni transportetji na Medvedjeku, junij 1991
Fota: Arhiv Delo
Ranjeni major, Brnikjulij 1991
Foto: Arhiv Delo
-
Po bitki v Krakovskem gozdu, julij 1991.
Foto: Arhiv Delo
Krakovski gozd, julij 1991
Foto: Arhiv Delo
Pogajalci,ju/ij 1991
Foto: Arhiv De10
Predaja ujetnikov Dob,ju/ij 1991.
Foto: Arhiv Rdetega krifa
Vojna
VOJNA NAPOVED IN
VOJNA
In lJflln.a
Za observacijo 710. UC Pekre je bila zadolzena izvidniska eeta31. K. Operativno
shemo in karto tekoee vodi podpolkovnik Breznik. Na shemi so narisana straiarska
mesta, prijavnica in vsi objekti uenega centra. Ueni center je pod observacijo 24 ur
dnevno. Nalogo izvrsujejo stirje opazovalci, ki prihajajo na observacijo iz stirih razlienih
smeri. Za opazovanje uporabljajo pasivne IR-daljnoglede. Baza za izvidnike je prav-
zaprav farma v blizini objekta, ki ga ima v zakupu JLA. Varnosrna sluzba JLA pray tako
razpolaga z doloeenimi detajli iz uenega centra, ki nakazujejo na moznost, da imajo
med pripadniki centra svojega sodelavca in informatorja. Razpolaga s podatki, da je
stevilo vojakov okoli 120 s stevilom stardin in instruktorjev, da se je vojak ob mimohodu
oklepnega vozila JLA onesvestil in da so ob tej priliki novinci odsli v kletne prostore itd.
Poveljnik 31. K generalmajor Mieo Delie se je dne 20.05.1991 po prihodu s
sestanka v Beogradu, kjer je bil sprejet pri naeelniku generalstaba, generalpolkovniku
Blagoji Adieu, odloCiI za sklic sestanka ob 17. uri z svojimi podrejenimi poveljniki.
Na tern sestanku jih je seznanil, da bo JLA evrsto stala na braniku Jugoslavije in da
rukaj ne bo nobenega odstopanja. Glede nesporazumov v predsedsrvu SFRJ bo JLA
kljub vsemu podprla Mesiea, ne kot osebo, temvee kot predstavnika HrvaSke. Informiral
jih je 0 zaustavirvi vojaSke kolone pri Listici. Dotaknil se je rudi problematike upo-
kojevanja, ker je poudaril, da je vsak, ki sedaj odhaja na kakrsen koli naein iz JLA,
po rangu in Cinu. Prisotni so iz tega razbrali, da gre
najverjetneje v tern primeru za generalmajorja Tominca, ki se je odpravljal v pokoj, ali
generalmajorja Cirila Zabreta, ki je ravno tako namenjen v pokoj. Povedal jim je, da
je mozno, da v naslednjih dneh pride do ponovnega poveeanja bojne pripravljenosti v
enotah 31. K. Po sestanku pa se je nemudoma odpravil v Zagreb, na sestanek s
poveljnikom 5. YO, generalpolkovnikom Konradom Kolskom.
Ze 21.05. v noenih urah je bila iz Varazdina premeSeena enota lab PLO s PA
topovi 20 mm/3. V Maribor je prispela z desetimi terenskimi vozili TAM in je stela
-
60 vojakov. Enota je prisla v 31. K prakticno brez najave, za njen prihod pa je vedel
samo poveljnik 31. K, generalmajor Mico Delic.
V poveljstvu 31. K potekajo intenzivne priprave za popolnitev sedanjih enot,
vendar ni znano s kakSnim sestavom in od kod ~ j bi se enote popolnile. V skrajnem
primeru se racuna na rezerviste iz Srbije. Lotevajo se tudi nekaterih hitrih preformacij
v smislu prerazporeditve 3. mtb/195. mtbr. V tern primeru bi kompleten tankovski
bataljon premestili v Celje ali Slovensko Bistrico, varianra pa je tudi Ljubljana. Oklepni
bataljon pa bi nadomestili z novim bataljonom s tanki M-84. Poveljsrvo 31. K je bilo
v preteklih dnevih aktivno pri nalogah, ki so vezane na poveljnisko-stabni dokument
"Okop 91". Sprejete odloCitve, ki so izhajale iz tega dokumenta, je poveljstvo 31. K
posredovalo poveljstvu 5. YO.
Ob formiranju ucnih centrov smo v oba ucna centra, tako v Pekre kot Ig, razpo-
redili varnostne organe RSLO. V Pekrah je to nalogo opravljal stornik Franc Pulko, na
Igu pa Dusan Bertoncelj. Preko sodelavca s kodnim nazivom "Grm" smo prisli do
podatkov, da poskusa nacelnik Varnostne sluzbe JLA 31. K, podpolkovnik Ratko
Katalina, vzpostaviti stik s stotnikom Francem Pulkom, zanima pa se tudi, kako bi
vzpostavil stik s civilno osebo, ki je v ucnem centru Pekre zadolzena za kuhinjo. Var-
nostna sluzba]LApaitftehzivYfO-zlYirafmdatke-o-p-oveljrriku7'10;-ucnega-centra-'FO,
majorju Andreju Kocbeku, pa tudi 0 ljudeh, ki ga naj bi dobro poznali. Dne 22.05. je
iz Varatdina v poveljstvo 31. K prispelo 6 oklepnih vozil BOY. Iz Ljubljane, iz sestava
14. K, po oklepno poveljnisko vozilo BTR - 50 PU. Ravno tako vozilo je bilo
poveljnisko vozilo poveljnika 195. mtbr v Mariboru. Iz poveljstva 31. K so v poveljstvo
5. VO poslali naiocilozased6datnih200klepnih vozil BRDM. Narocilo je bilo
posredovano po kriptografskem zaSCitnem kanalu. V teh dneh je bil opaten izredno
povecan pro met bojnih mototnih vozil na relaciji Maribor - Celje - Ljubljana. Pray
tako je bil poveean telegrafski promet. Poveljstvo je z 22.05. dvignilo bojno pripra-
vljenost nekaterim enotam. Ugotovljena je observacija 710. ucnega centra Pekre pa
tudi njegovo sirse obmocje ucnega centra s strani Varnostne sluzbe JLA. V poveljstvu
31. K se vodi delovna karta ucnega centra in sirsega obmocja, v katero se tekoee vnaSajo
vsi relevantni podatki. Organi varnosti iz poveljstva 31. K klicejo po telefonu v ucni
center in zahtevajo, da se jim javi stotnik Franc Pulko.
Opazeni so tudi nekateri problemi v lastnih vrstah. Vojaki TO v ucnem centru
hodijo neurejeni in velikokrat v okajenem stanju po objektu oz. se sprehajajo po bliznji
okolici. V ucnem centru sta dye stanovanji, ki ju zasedata dye civilni osebi iz ucnega
centra. Na obiske k njima prihajajo sorodniki in prijatelji, ki jih ni mogoce kontrolirati.
Zaradi vsega tega so se zacele pojavljati govorice, da tukaj ne gre za vojake, ampak za
rabornike. Prihaja tudi do dolocenega nesoglasja med predstojnikom centra za obram-
bno usposabljanje Pekre in poveljnikom ucnega centra. Da bi bila situacija se bolj za-
pletena, kot je ze bila, so se v Mariboru zaceli samoorganizirati pripadniki "Slovenske
garde". Ti so se zaceli ravno tako pojavljati v neposredni bliZini ucnega centra. Organi
'/M.,,, napoved in VOl'na
varnosti RSLO so zaradi vsega tega sprejeli nekaj ukrepov, predvsem glede informiranja
o dejanskem stanju. Z naSo oceno smo seznanili republiskega sekretarja, naeelnika
R5TO in poveljnika ucnega centra.
V dopoldanskih utah 23.05.1991 je skupina iz cete za protidiverzantsko delo-
vanje pod poveljstvom kaperana Ledineka, ki je bil zadolten za zaSCito ucnega centra,
'--zajela tri pripadnike JLA, ki so opazovali ucni center. Po opravljenem razgovoru, ki ga
je vodil varnostni organ ucnega centra Pekre, kapetan Franc Pulko, in je trajal priblizno
eno uro, so zajeti pripadniki JLA brez orozja zapustili ucni center. Za prijetje je dokaj
hitro izvedel poveljnik 31. K .eneralmajor Mico Delic. Takoj je vzpostavil stik s
poveljnikom PSTO Vzhodne Stajerske, podpolkovnikom Vladimirom Milosevicem
in od njega zahteval, da se zajete pripadnike JLA takoj izpusti. Pray tako je zahteval,
da se JLA takoj izroCi vojake iz ucnega centra Pekre. V nasprotnem primeru je zagrozil
s posredovanjem rankov in oklepnih transporterjev. Zahteval je tudi, da se naj s filmskim
ali tonskim zapisom dokaze prekrsek, ki ga naj bi storili pripadniki JLA. Ob 14.10 je
bil ucni center obkoljen s sestimi oklepnimi transporterji. Dva sta bila locirana nad
objektom, dva pred vhodom v center, dva pa nizje od vhoda.
Cevi oklepnih transporterjev so usmerjene v ucni center. NaSa obramba je po-
stavljena na obrambnih polozajih in pripravljena, da na napad odgovori. Na oddalje-
nosti 1.5 km, na streliscu je sedem tankovT-55. Pehote zazdaj ni videti, mozno pa je,
da je v bliznjem gozdu, kar pa ni preverjeno. UNZ Maribor je z milicniskimi patruljami
organizirala blokiranje komunikacij do Peker. Enota vojaske policije v Mariboru je
pripravljena za premik. Ob 14.25 so prispeli se stirje oklepni transporterji. Sest tankov
T-55 je v vojaSnici Franc Rozman - Stane. Na Koblu, desno od ucnega centra Pekre, je
polozaje samoiniciativno zasedla ceta za protidiverzantsko delovanje Maribor. Tako se
je.postavila za hrbet enotam JLA. Ob 14.50 smo sprejeli podatek 0 uvedbi povecane
bojne pripravljenosti v 1. okbr na Vrhniki iz sestava 14. K.
Celotno aktivnost JLA na terenu je vodilna in usmerjevala Varnostna sluzba 31.
K. Glavni akterji izvajanja akcije JLA so bili nacelnik Varnostne sluzbe 31. K, pod-
polkovnik Ratko Katalina, njegov namestnik Milan Stevilovic in porocnik Lovro Rad-
man. Ob 16.20 je bila tiskovna konferenca v Mariboru koncana, v ucnemu centru
Pekre pa je se vedno vladala pat pozicija. Razgovori med JLA in TO se bodo nadaljevali
v prosmdhgbt.imke_skl.\ps6ne Maribor. Od TO bodo sodelovali poveljnik PSTO,
UC Pekre in poveljnik enot za zavarovanje. Do dolocenih stikov in pogovorov je v
tern casu ze prislo, vendar niso bili uspdni, zato se bodo nadaljevali sele zvecer. Civilno
prebivalstvo je blokiralo izhod vojaSkih vozil iz vojaSnice Franc Rozman Stane. V blo-
kadi je sodelovalo tovorno vozilo z dvigalom in vec osebnih vozil. Pripravljene tanke za
posredovanje so umaknili v garate. Ob 17.50 je bilo opaziti premik vecjega stevila ka-
mionov, polnih vojastva JLA, ki so peljali mimo tovarne Talis proti Vzpenjaci v sirsem
rajonu Peker. Na sirsem obmocju Stajerske je bilo civilno prebivalstvo zgrozeno in se
je zacelo zbirati na ulicah. V mariborskih vojasnicah je bila zaukazana najvisja stopnja
-
bojne pripravljenosti. Formirale so se kolone z mostvom, pripravljeni so bili na preboj in
izhod iz vojaSnic. Kolona oklepnih vozil, ki je bila namenjena v smeri ucnega centra, se
je stacionirala v Rusah.
Ob 18.20 smo sprejeli sporocilo, da je v rajonu Vzpenjace priblizno 100 vo-
jakov JLA, ki so na poti k ucnemu centru Pekre. Ob 20.05 se je pricel sestanek med
mestnimi oblastmi in predstavniki TO na eni strani in predstavniki JLA na drugi. Od
JLA so bili prisotni generalmajor Mico Delic, poveljnik 31. K, podpolkovnik Ratko
Katalina, nacelnik organov Varnostne sluzbe 31. K, ter polkovnika Filipovic in Lipnik.
Ze v uvodu so zahtevali, da se privede na zaslisanje v vojaSnico stotnika Franca Pulka,
pripadnika varnostnih organov RSLO in majorja Andreja Kocbeka, poveljnika ucnega
centra ter vodjo zavarovanja.
V Ljubljani je dogodke podrobno spremljala republiska koordinacija. Kot po-
mocnik republiskega sekretarja za podrocje varnosti sem kot njen clan poroW 0 naSih
zaznavah tako 0 poteku dogodka v Mariboru kot 0 razmerah v celotni Sloveniji. Vod-
stvo republiske koordinacije je delovalo te dni nasproti stavbe Izvrsnega sveta. Veliko
casa sta v njej prezivela tako republiski sekretar za Ijudsko obrambo Janez Jansa kot
republiski sekretar za notranje zadeve Igor BavCar. Sprejeli smo dolocene nujne ukrepe.
Vse sluzbe, ki sodelovalenapodroeju-zbiranja-informacij,so-dobile-nalogo,-da-svoje
delo se poveeajo. Enote milice, posebno VEM in PEM, so bile tega dneva ponovno na
nogah. JLA je tokratte drugic, ptvic je bilo to te ob zasedbi RSTO, ob incidentu v Pekrah
in poznejsih dogodkih v Mariboru odigrala vlogo nasprotne strani.
Na dogodke v Mariboruso vojaSke oblastiodreagirale tako, da so v tern dnevu
v poznih popoldanskih urah dvignile bojno pripravljenost vseh elitnih enot na najvisjo
stopnjo, tako da so bile nekatere od teh tako rekoc pripravljene za premik. V garniziji
Celje so v tern dnevu poklicali v vojaSnico vse staresine, enote pa postavili v popolno
bojno pripravljenost. Okrepljene so strate, okoli vojaSnic pa se gibljejo patrulje, celotna
vojaSnica je osvetljena. V vojasnici Franc Rozman Stane v Mariboru so v vecernih
urah pripravili tankovsko ceto za premik. Mariboreani so se vedno pred ucnim centrom
Pekre in mariborskimi vojaSnicami. Na nocnem sestanku so pripadniki diverzantskega
odreda iz Zagreba pod poveljstvom podpolkovnika Suputa izvedli dobro pripravljeno
akcijo in na pogajanju ugrabili poveljnika 7. PSTO podpolkovnika Milosevica,
pripadnika TO Miljka Ozmeca in delavca RSNZ. Da bo do tega dogodka prislo, je
zelo uspesno napovedala VIS RSNZ. Na osnovi tega podatka pa tako teritorialna
obramba kot milica zaradi pomanjkanja easa nista izvedli vseh potrebnih ukrepov zava-
rovanja. Res pa je, da nihee ni racunal, da bo JLA na pogajanjih ugrabila z naSe strani
pogajalce. Ponoei ob 02.45, bili smo te 24.05.1991, se je naSemu deturnemu v sektorju
za varnostne zadeve na Zupaneicevi ulici 3 javil stotnik Franc Pulko. Ob porocilu, ki
ga je podal, je povedal, da se je 6 oklepnih vozil BOV in terensko vozilo umaknilo
izpred ucnega centra in da odhaja v smeri Peker. Podpolkovnik Stevilovic iz Varnostne
sluzbe JLA pa je naSim eastnikom zagotovil, da se bo umaknila tudi ostala vojska, ki je
Vojna napoved in VO:lna
razporejena v gozdu. Tako je bilo ob 03. uri in 10 min. sporoceno, da se v Pekrah
formira kolona 60-tih vojakov. Republiska koordinacija se je odlocila, z namenom, da
bi ~ h e i l pogajalske pozicije z JLA, blokirati telefonske komunikacije, ki so sle
preko PIT, ter za odklop vode in elektrike. Vsa ekipa republiske koordinacije je bila
maksimalno angazirana k1jub vcerajsnjemu celodnevnemu in danaSnjemu delu preko
cele noei. Za vzgled smo imeli republiskega sekretarja za notranje zadeve Igorja BavCarja,
ki je bolan in z visoko vroeino opravljal svoje naloge.
Elektricni tok v vojaSnici v Tolminu je bil odklopljen ob 6. uri in 19 minut. Po
noei so bile opatene posamezne patrulje, ki so se v sluzbenem vozilu zastava 101 in v
se enem civilnem vozilu gibale po mestu. Predvsem so opazovali objekt milice in TO.
Vzdusje stareSin je odvisno od nacionalne pripadnosti. Predvsem staresine srbske
narodnosti se v vojasnici zavzemajo, da bi napadli in zavzeli transformator ter prostore
elektrogospodarstva. Ideja pa je, da se v tej akciji zavzame tudi pekarno, saj predvidevajo,
da bodo ostali ta dan tudi brez kruha. V Postojni so v jutranjih urah staresine JLA
podprli ukrepe, tankovska enota pa je bila pripravljena za premik. Okoli poldneva je
na Primorskem JLA grozila zupanom posameznih obcin, kolikor ne bo ponovne
prikljueitve na osnovne in infrastrukturne objekte, bo JLA intervenirala in sama izvedla
prikljueitev. Ze v jutranjih urah je na sirsem obmocju Ijubljanske pokrajine opazeno
povecanje vojaSkega prometa. Takoj po zajtrku je bil v 1. okbr na Vrhniki dan preplah.
Varovanje vojaSnice so okrepili in ga povecali s patruljami. Tretji bataljon 1. okbr iz
Vrhnike je dobil nalogo, da mora biti do 13.00 pripravljen za izhod iz vojaSnice. Ob
tej uri pa je sklic vseh stareSin brigade v poveljstvu. Na cestninski postaji v smeri
Ljubljana - Vrhnika je opazen premik devetih kamionov s topovi. Na Dolenjskem so
opazili povecano frekvenco premikov vojaskih vozil. Iz Zagreba proti Ljubljani pelje
kolona vojaskih vozil. Opazen je prelet helikopterja M-8. Poveljnik novomeske
vojaSnice je zagrozil, da bo kolikor obeinska TO in milica ne poskrbita za takojsnji
priklop infrastrukture, to storil sam s svojo enoto. V mariborski garniziji so v vojaSnicah
izredne razmere. Enote so pripravljene na premik, vendar pa ne med vojaki pa tudi ne
med nizjimi poveljniki, nihce ne ve, kaj se pravzaprav dogaja. S podatki razpolaga
samo ozji stab 195. mtbr 31. K. Med vojaki se je vse bolj razSiril strah, saj so vojaSnice
tako rekoc blokirane od kamionov in delovnih strojev. Zaradi pomanjkanja elektrike
in vode se pripravljajo poljske kuhinje. Podobno stanje velja tudi za ostale enote.
JLAjenad_pritakovanjiprizadel odklop elektricne energije in PIT-zvez. Grozilo
je, da bodo nekateri poveljniki enot oz. vojasnic delovali samoiniciativno in s silo
zavzeli transformatorske postaje in PIT-ustanove. Najbolj nazoren primer taksnega
ravnanja sm zabeletili tega dne na Vrhniki, v vojaSnici Ignac Voljc, kjer je bil stacioniran
350. rp PZO. Komandant te enote je bil polkovnik Bozo Novak, po narodnosti Srb,
ki je zaradi odklopa elektrike samoiniciativno ukazal najvisjo stopnjo b/p. Sklical je
vse sraresine, da se javijo v enote, kompletni enoti pa je dal znak za preplah in ukazal, da
morajo imeti staresine orozje napolnjeno z municijo. 0 ukazu 0 popolni b/p v 350.
rp PZO je bilo javljeno tudi v Zagreb in Beograd. Na dogodek je reagiralo poveljstvo
iiiiii 5. K RV in PVO iz Zagreba in zabtevalo preklic poveeane b/p. Polkovnik Novak je
odgovoril, da za poveeano b/p odgovarja sam in da ne namerava preklicati ukaza. Cez
priblizno 1 UfO je v vojaSnico prispel helikopter s komisijo JLA, ki je raziskala upravi-
eenost poveeane b/p in ukazala, da se mora b/p enote vrniti na prejsnje stanje.
,
NaS pripadnik VO TO, ki je pokrival OSTO Ptuj, nam je sporoeil, da je vojak
JLA streljal na neoborozenega delavca elektropodjetja in ga ranil v nogo. Situacija pa
seje kljub vsemu malo umirila, saj je vojska v popoldanskem Casu izpustila poveljnika
P$TO Vzhodnostajerske pokrajine, podpolkovnika Vladimirja Miloseviea in tudi druga
dva zajeta. To je bilo plod naSega odloenega odgovora na nerazumne poteze JLA in
uspesnih posredovanj naSih pogajalcev. Da pa se dan Ie ni tako mirno zakijueil, je
poskrbela JLA, ko je oklepno vozilo proti veeeru na poti v vojasnico do smrti povozilo
civilno osebo - Mariboreana Josefa Simeeka. Ta dogodek je ponovno razburil Mari-
boreane, ki so takSno ravnanje JLA sprejeli z ogoreenjem. Sektor za varnostne zadeve
je pozneje z operativnim delom pridobil podatke 0 posadki tega vozila, UNZ Maribor
pa je podala kazenske ovadbe proti povzroCitelju nesreee.
Sektor za varnostne zadeve je od svojega sodelavca, ki so mu dali kodni naziv
Kosarkar 11.,25.05.1991 ob planirani zaostritvi in sedanjemu stanju pridobil naslednje
podatke: v petek;17:05:1991-jenatelnik-GS-JI::A,generaipolkovnik-BlagojaAdi6v
telefonskem razgovoru posredovak osnovno zamisel ukrepov in akcij generalu Danetu
Popovicu, poveljniku 14. K, in polkovniku Eminu Malkocu, naeelniku Varnostne
sluzbe JLA 14. K. Naroeil je, da se intezivira observacija obeh uenih centrov in
pridobivanje podatkov 0 njih. Po koneani observaciji je potrebno izdelati oceno, ka-
teri od obeh llehihcerittov (Pekreali Ig) je primernejsi za nadaljnjo akcijo oz. pro-
vokacijo, na kateri je potrebno graditi nadaljnji konflikt. Na izbrani objekt je potrebno
usmeriti izvidnike, ki naj bodo pri observaciji tako vsiljivi in neprevidni, da bodo
zajeti. Njihovo zajetje pa je potrebno izkoristiti kot razlog in
objekta. Po ocenitvi situacije na terenu so odloeili, da je ob)ekt Pekre vehko boll pn-
meren za posredovanje kot pa objekt Ig (dostop, razpored sil in sredstev, odmaknjenost
itd.). Celorna akcija se je vodila direktno iz kabineta naeelnika GS JLA, poveljstvo 5.
VO pa se je 0 aktivnostih obvdealo naknadno. Predvidevali so tudi zaplete okoli
elektrike, PTT in vode. Vendar pa enote se niso uspele izdelati naerta zavarovanja pri-
klopov omenjenih linij. Planirali so tudi pogovore med konfliktom, vendar se je ra-
eunalo, da bodo ti na veliko visji ravni. Med akcijo so bili v poveljstvu 14. K ze skoraj
preprieani, da bo v Maribor na pogovore prisel sam republiski sekretar za ljudsko obrambo
Janez Jansa. V tern primeru bi ga prijeli, priprli in obtozili, da je on izdal ukaz za
prijetje vojakov. Obtoznici pa bi dodali se naborne zadeve. Po sporoeilu iz Maribora,
da Janse ni, so bili v poveljstvu korpusa zelo razoearani. Bilo je veliko preklinjanja. V
poveljstvu se je veliko govorilo eez Janso in KUCana, poimenovali pa so jih z nazivi iz
njihovega zargona. V razgovorih so omenjali tclisee nadaljnjega dela in to je v celoti se
vedno prepreCiti osamosvojitve, posebej na podroeju nabornih zadev in kontrole
drZavne meje. Najbolj osovraZeni objekti paso za njih se naprej RSLO, RSNZ, RSTO,
,
I
Vojna napoved in vojna
Eli
Ueni center Pekre in Ueni center Ig. Ob poteku dogodkov, protiukrepih slovenske
strani in moznostih nadaljnega razvoja so sproti obveseali GS JLA. V Beogradu pa so
po razpletu dogodkov ocenili, da zadeva Se ni "zrela" in so zato nadaljevanje ofenzivnih
aktivnosti zaustavili. Zaukazana pa je podrobna analiza dogodkov, se posebej izvajanje
ukrepov slovenskih oblasti. Ravno tako morajo enote JLA zagotoviti boljso priprav-
ljenost sprieo izrednih dogodkov in delovati avtonomno. V poveljstvU 14. K zaradi
jzklopa elektrike vee kot pol ure ni delala teleprinterska zveza, ker so imeli teZave s
_ / priklopom agregatov. Poveljstvo 14. K je tako yes Cas zaostritve z enotami komuniciralo
preko radijske zveze preko RRC Krim.
Iz sestava 1. okbr je bila v casu po tej bojni pripravljenosti predvidena sprememba
lokacije za 40 tankov M-84. Od tega naj bi jih trideset odslo v vojasnico Boris Kidrie
(Ljubljana - Sentvid) in deset v vojaSnico Bratstvo in enotnost (Ljubljana - Moste).
Razlogov za potrebo po zaeasni premestitvi je bilo vee. V prvi vrsti potreba po blizjem
varovanju poveljstva 14. K. manjsi mozosti oviranja premika in zastraSevanje. Kljub
vsem tern razlogom do poznejsih premikov taksne vrste v enoti ni prislo.
Iz centra za elektronsko izvidovanje na Rozniku JLA izvaja intenzivno radijsko
izvidovanje, tako prometa, zvez, RSNZ, RSLO, milice, TO in upravnih zvez. Hkrati
se stardine JLA ob prekinitvi PTT-linij posluzujejo predvsem radijskih zvez in zasebnih
telefonov upokojenih staresin. 0paZeno je, da je JLA prieela tam, kjer je bilo to mogoee,
s sirsim varovanjem vojaSnic. Posiljali so posamezne patrulje izven vojaSnic. JLA je
predvsem z Varnostno sluzbo poveeala aktivnosti na obveseevalnem in protiobvesee-
valnem podroeju. Na vee mestih je opaZeno, da se izvaja opazovanje pomembnejsih
infrastrukturnih objektov in ustanov (elektropodjetja - transformatorske in razdelilne
postaje, PTT, obCinske stavbe, postaje milice, stabi TO in predvidena mobilizacijska
zbiraliSCa TO). Za te dejavnosti aktivirajo tudi upokojene staresine JLA. Vendar pa je
imela JLA v obeh korpusih kljub vsemu dokaj veliko tdav v enotah, saj ne staresine in
se manj pa vojaki niso bili pripravljeni za delovanje proti lastnemu narodu. Ta dvodnev-
na odsotnost staresin od doma, podkrepljena z velikimi medijskimi pritiski in pritiski
javnosti, je sokantno delovala na njihove druzine. Tega so se najbrz zaeeli zavedati
tudi v poveljstvu obeh korpusov, v poveljstvu 5. YO, se najbolj pa v GS JLA. Tudi
nam, Clanom koordinacije, je bilo takrat jasno: po analizi, ki smo jo izvedli, da si JLA
kljub vsemu strahospostovanju do njenih bojnih enot na ozemlju R Slovenije ni v
stanjusamozuporabotrehkorpusov (I4. K - Ljubljanskega, 31. K - Mariborskega in
l3. K - Rdkega, ki je imel pod svojim poveljstvom garnizijo v Ilirski Bistrici), podrediti
Republike Slovenije.
Kar zadeva sodelovalne mreze, Sektorja za varnostne zadeve oz. varnostnih orga-
nov RSLO, pa se je pokazalo, da sodelavci v JLA lahko uCinkovito sporoeajo podatke
in komunicirajo z nami vse do trenutka dejanske zaostritve. V tistem trenutku, ko se
odredi povecana bojna pripravljenost in njihova stalna prisotnost v vojaSnicah, pa se
pojavi najveeji problem komuniciranja med njimi in nami. Tako smo za nekatere
i&
dogodke v teku zaostritve izvedeli sele z dvodnevno zamudo. Zavedal sem se, da lahko
kaj malo storimo za odpravo tega problema. Zato so vse veejo vlo$o pri zbiranju
podatkov 0 JLA dobivali naeelniki organov varnosti v PSTO in ObSTO. Poleg tega
smo sli v tvegano akcijo in dobesedno med seboj seznanili posamezne tajne sodelavce v
enotah oz. garnizijah. Vpeljali pa smo posamezne "vezne elene". V tern primeru jeSlo za
civilne osebe iz neposredne blizine vojaSnic (kot je bilo osebje v gostinskih ali trgovskih
lokalih), ali za sosede, se pravi osebe, ki so stanovale obvojaSnicah, posebno ob izhodih.
K vsemu temu so nas vodile dejanske potrebe po informacijah, pa tudi pricakovani
bliiajoCi se razplet. Zaradi vsega omenjenega smo se vsaj v nekem segmentu posluzili
mnotienih observacij vojaSkih objektov in zbiranju podatkov 0 JLA. V telI). easu smo
praktieno pokrili vse vatne enote JLA, celo 1. okbr z Vrhnike. V tej enoti smo imeli na
zvezi poveljnika tankovskega voda, podoficirja JLA in naeelnika za zveze, oficirja majorja
JLA. Vsem naSim tajnim sodelavcem, s katerimi smo na vseh nivojih intenzivirali
delo, smo svetovali, naj tudi v easu teh kriznih dogodkov ne zapuseajo JLA, razen ee
to ogroza njihovo tivljenje.
Koordinacijska skupina je od tovarne TAM dne 26.05. dobila informacijo, da
so stiri oklepna vozila z oznako BOV narejena in pripravljena za izroCitev JLA. Ko-
ordinacijska skupina se je odloeila, da bo poskusala v naslednjih dneh narediti vse, da
ta vozila ne pridejov rokeJLA; -.---.- - -- ...
Proti koncu meseca maja so delo nastopili trije novi clani slovenske vlade. Pod-
predsednik je postal Andrej Ocvirk, sekretar za informiranje Jelko Kacin in
republiski sekretar za finance Dusan SeSok, ki je zamenjal Marka Kranjca.
Dne 26.05.1991 je bilo veekrat opaziti, da se JLA okorisca za opazovanje po-
membnejsih objektov in komunikacij z vozili z oznakami RK JLA. Taksnih primerov
je bilo v naslednjih dneh se vee. Tako je tega dne iz vojaSnice Vojvode Miska v Mariboru
odpeljalo sanitetno vozilo, v katerem je bila oborotena skupina pripadnikov JLA, se-
stavljena iz staresine in treh vojakov. V 1. okbr na Vrhniki je bilo stanje se vedno
nespremenjeno, 2. okb in 3. okb sta bila se vedno v poveeani bojni pripravljenosti.
Oba bataljona sta bila z Ijudmi in tehniko popolnoma stoodstotno popolnjena. Povelj-
stvo obeh korpusov je izdalo ukaz, da morajo enote ugotoviti, kje so njihove vojaSnice
prikljueene na elektriko, vodo ter PTT-linije. Zatem pa morajo nemudoma izdelati
naerte za zavarovanje teh prikljuekov. Opazno je posebej intenzivno urjenje bataljona
vojaSke policije v Sentvidu. Teme urjenja so predvsem vpadi v objekte. V vseh vojaSnicah
se nadaljuje okrepljeno varovanje s podvojenimi stratarji in patruljami. V popoldan-
skem easu sta oba korpusa izdala povelje, da gre 50 % staresin lahko domov, ostali pa
morajo biti na delovnih mestih popoldan in ponoCi. StareSine v enotah morajo nadalje-
vati z delom, predvsem za zagotavljanje hitrega premika enot. Zaukazano je tudi, da
je potrebno dodatno zavarovati posamezna vazna vojaska skladisca. Na obmoeju 31.
K smo zaznali prelet helikopterja Gazela, ki je opravljal izvidniske naloge.
vm'nll napoved in VOirna
Dne 27.05.1991 smo v Mariboru zaznali vee manjsih skupin civilnih oseb, ki so
prisle iz vojaSnice Franc Rozman Stane ter si ogledovale mesto in pomembne objekte.
Sio je za pripadnike diverzantskega odreda iz Zagreba, ki je v Mariboru se vedno eaka!
na razplet dogodkov. Tega dne je generalmajor Mieo Deli.: imel informiranje za
poveljstvo 31. K. Predstavil jim je popolnoma drugaeno sliko dogodkov iz zadnjih
dni, kot so jo zaznali mediji. Skratka, JLA se je sarno branila in za vse naj bi bile krive
slovenskyoblasti. Napovedal je odloeen boj do konca za uresniCitev vseh zahtev JLA
in prepreCitev odhoda R Siovenije iz federacije. Napovedal je, da bo JLA za to uporabila
vsa sredstva, zato pa je potrebna dobra bojna pripravljenost vseh enot 31. K. Tega dne
se nam je javil Kosarkar II, ki naj bi prinesel svoje vtise 0 dogodkih ob zaostritvi.
Posebej nevarna je bila reakcija poveljnika 350. rp PLO. Ce ga ne bi bili pomirili tako
podrejeni kot nadrejeni, bi kar sam zacel vojno proti slovenskim oblastem. V okviru
350. rp in bat ZOUJN so formirali bojne skupine do 10 vojakov. Skupine so bojno
pripravljene v nekaj min utah. Namenjene pa so za hitre intervencije in pomoc strati.
Pridobil je informacijo, da so v 1. okbr,prieakovali napade z rocnimi metalci oz. je to
kot mozno izpostavil poveljnik 14. K. Ze naprej je zaukazal, da se nemudoma porusi
stavba oz. obmocje, iz katerega se je streljalo, ce bi do tega prislo. Pravi, da je akcije v
Mariboru med enotami operativno koordiniral nacelnik Varnostne slutbe 31. K, pod-
polkovnik Ratko Katalina. Tega dne dopoldan so se vojaki v 1. okbr znova pripravljali
na premik. V tanke so nosili transportne vrece in pritigali motorje. Pripadniki diver-
zantskega odreda iz Zagreba domujejo v enem od objektov vojasnice Franc Rozman
Stane v Mariboru. Nic ne kate, da bi se odpravljali nazaj v Zagreb. Vecina enote so vojaki
po pogodbi ter mlajsi oficirji.
Pricela se je zdrutena takticna vaja JLA, katere glavni nosilec je vojaSko letalstvo.
Sodelujejo pa rudi enote in poveljstva kopenske vojske JLA. Vaja bo trajala od 27.05.
do 31.05.1991. Gre pa za najvecjo vojaSko vajo taksne vrste zadnjih 10 let. Sodelovalo
bo okoli 100 letal in helikopterjev, ki so razporejeni na letaiisCih 5. YO. Namen vaje
je nedvoumen. Kljub temu, da civilno prebivalstvo zanjo ne bo vedelo, bodo vojaska
letala preletavala Siovenijo v glavnem na velikih visinah. JLA teli med drugim pokazati
slovenskemu politicnemu vodstvu $Vojo tehniCno premoc. Varnostna slutba JLA s
svojimi pripadniki sirom po Sioveniji intenzivno spremlja dogajanje s posebnim
poudarkom na protiukrepih slovenskega vodstva.
Dne28>0;; .. sklical skupen sestanek VO RSLO in TO, se pravi tako
Sektorja za varnostne zadeve kot varnostnih organov TO.
-
Priloga:
Zapisnik sestanka
Sestanek je bil sklican telefonsko dne 27.5.1991 za 28.5.1991. ob 10.00
uri v sejni sobi na Zupancicevi 3, Ljubljana. Na sestanku so bili prisotni:
Dusan Bertoncelj, Gorazd Vidrih, Zvone Murko, Marino Medeot, Janez
Stritof, Srecko Martinuc, Ivan Golob, Zarko Henigman, Damjan Vojko,
Andrej Lovsin in Gorazd Jurkovic.
Dnevni red:
1. Aktualne razmere na ozemlju R Siovenije
2. Dogodki na podrocju vzhodnostajerske pokrajine
3. Tekoce naloge
Ad/l
Na republiski ravni je organizirana koordinacijska skupina. Vodja skupine je
Igor Bavcar, republiski sekretar za notranje zadeve. Informacije tej koordinacijski
skupini posiljajo naslednje sluzbe:
VIS; ................................. -.
milica,
kriminalisticna sluzba,
VO RSLO.
oba republiska sekretarja (Bavcar in Jansa).
JA je v pokrivanju prostora presla v ofenzivo. Mi jim skusamo slediti, vendar
v protiofenzivi ne moremo vseskozi parirati JA.
Glavne smernice odpora zoper JA bodo v prihodnje naslednje:
1. Zaceti z izredno mocno medijsko kampanjo (ustvariti pravo sliko 0
dogodkih), stem delovati na oficirje oz. njihove druzine, ki bi potem
vplivale na staresine JA.
2. Aktivnost TOS bo taksna kot do sedaj.
Dogodki na ozemlju R Siovenije so nas prehiteli za 10 do 14 dni. Do 10.6.1991
ni bilo pricakovati reakcije JA, vendar so analitiki v GS JA ocenili situacijo drugace,
in sicer delovati preko demonstracije sile, da se opusti realizacija osamosvojitve.
Nas odgovor je bil sicer aktiven, vendar smo stem tudi odkrivali svoje adute. Zato bo
potrebno izredno zascititi enote na terenu in vzpostaviti observacijo enot JA s strani
sodelavcev Varnostnih organov TO ter sodelovati z ONZ.
,
I
I
-r
Vojna napoved in
Analizirali smo svoje aktivnosti in postopke in ugotovili, da so bile v Mariboru
opazene zlasti naslednje napake in slabosti:
Na nivoju republike je koordinacija potekala dobro, medtem ko je na lokalni
ravni zatajila oz. je sploh ni bilo.
Vmesavanje politike je imelo svoje pozitivne in negativne posledice. Potrebno
bo formirati koordinacijska telesa med UNZ, OUO za LO in TO tudi na
lokalnih ravneh.
Varnostna sluzba JA je ocenila, da je slaba stran Ucnega centra Ig njegova
lega v naselju in da so za vojasko akcijo obleganja veliko bolj primerne Pekre.
Na izjavo sekretarja Janse, da je vdor v Pekre preprecila skupina instruktorjev,
je reagiral Gorazd Vidrih, ki je podal tudi drugo verzijo dogodkov (glej prilogo).
Glede na dogodke v Pekrah pa sta imela Murko in Vidrih tudi pripombe na
delo nacelnika UC Pekre Kocbeka, ki je reagiral preko svojih pooblasti!. Za zava
rovanje centra je bil izkljucno odgovoren komandir ZV, kapetan Ledinek. Zato ni
imel Kocbek nobene pravice ukazati, da se obrne top od BOV-ov in izprazni municija.
Ko so enote JA ugotovile, da imajo za hrbtom TO, so zahtevale, da se umakne.
Kocbek je kljub protestom kapetana Ledineka izpolnil to zahtevo JA, ceprav za to
ni imel pooblasti!.
Glede ZTV, ki se odvija v teh dneh, je A. Lovsin poudaril, da je lahko vaja
dvorezen mec. Ziasti pa JA ne gre vee nicesar verjeti.
Glede incidenta v Ptuju je bilo pojasnjeno, da je tu prislo do odklapljanja
elektrike pozneje kot v drugih mestih, to pa zato, ker je neki clan IS zaviral zadevo,
ces, da ni dobro konfrontirati se z JA. Ker je komandant vojasnice ze zvedel, da so
drugim vojasnicam odklopili elektriko, je zato zagrozil, da bo dal ustreliti tistega,
ki bo hotel to storiti. Zato ne preseneca, da je stal zraven strazarja in s petih metrov
od elektrikarja, ki je prisel izklapljat na transformator, izdal ukaz "streljaj v telo".
Vojak, ki je s te razdalje delavca Elektra zadel v nogo, je bil Albanec. Temu strelu
sta sledila se dva, ki sta sla nad glavo delavca Elektra.
Ad/2
YMariboruoz . priUC Pekre je bilo izjemno napeto (polnjenje mitraljezov na
BOVih, zaganjanje motorjev, JA je nekajkrat menjala zahteve). Vso dejavnost s
strani JA so vodili pripadniki Varnostne sluzbe JA z VP. Napaka OV UC Pekre,
kapetana Pulka, je bila Ie v tem, da ni dal podpisati izjave ujetima podporocnikoma
in vojaku, preden so ju izpustili, ker bi bil stem tocno dolocen cas, ki sta ga prebila
v Uc. Vojska je reagirala hitro in postavila naslednje zahteve:
takoj vrniti oba ujeta vojaka (ceprav sta bila ta dva ze davno na prostosti),
izroCiti kapetana Pulka in kapetana Ledineka (poznejsa zahteva),
nazadnje so zahtevali podpolkovnika Milosevica.
=
Pri zadnji zahlevi in z zajeljem podpolkovnika Milosevica pa so naredili napa-
ko, saj jim ni bila poznana povezava PSTO-RSLO-OY. To so prepozno spoznali, zalo
ludi zdaj Irdijo, da jim ni zal balaljona vojaske policije, samo da pridejo do Pulka.
Yse redne enole so popolnoma iz vseh aklivnosli. Na leziseu
delovanja sla bili YP in YS JA. Medtem ko vojaska policija deluje na podroeju
vdiranja v objekte in lovljenju oseb, so diverzanlske in padalske enote namenjene
za zavarovanje terena in boj v naseljenem mestu.
A. Lovsin je prisotne seznanil, da JA pripravlja nekaj po hitrem poslopku.
B. Lovsin je prisotne seznanil, da vein podporocnika napredujejo naslednji
OYTO:
1. DUSAN BERTONCEU, roj. 8.2.1960 v Kranju, stanuje: Trnovski pristan
12, Ljubljana.
2. MURKO ZYONKO, roj. 10.2.1963, stanuje: Ferkova 15, Maribor.
3.IYAN GOLOB, roj. 2.5.1940 v Golovabaka, stanuje: Rodindvor 41,
Dravograd.
Ad/3
Naloge OV TOS:
1. Zascititi enole na teteiiU;taTi'fCr-stlacliscU-6r6zjd-TOS-invzposlaviti
observacijo ter pri tem sodelovati z ONZ.
2. Budno spremljati ZTV in biti pozoren na 10, da se vaja ne razsiri na
pokrivanje lerena, biti pozoren na zakljucek vaje, da se ta ne polegne v
naslednji mesec.
3.0Y TO bedo lahko uporabljali avtomobile koordinatorjev. 0 tem bodo
oboji pismeno obveseeni.
Ad/4
Priloga zapisnika
Sestanek je zakljucil pomocnik rep. sekrelarja Andrej Lovsin ob 11.00 uri.
Zvezni premier Ante Markovic je eedalje bolj intenziviral svoje delo na projektu
ohranjanja SFRJ. dne 28. maja se je sestal s predsedniki republiskih vlad oz. izvrsnih
svetov. Kazalo je ze, da je doseien sporazum, da republike ne bodo vee zadrzevale
carin. Ze naslednji dan pa je podpredsednik slovenske vlade Andrej Ocvirk napovedal,
da bo Siovenija vplaeevala v zvezno blagajno Ie kotizacijo. Dogajanje v Jugoslaviji je
budno spremljala tudi Evropska skupnost. V Beograd sta se odpravila Jacques Santer
in Jacques Delors in poskusala konec maja doseCi sporazum glede enotne valute, trga,
obrambne in zunanje politike. Poudarila sta tudi, da mora Jugoslavija uveljaviti vse
standarde clovekovih pravic. V Ljubljani so zaeele teCi priprave na zborovanje, ki ga je
v zaeetku junija organiziral DEMOS. Republiski sekretar za Ijudsko obrambo Janez
Vojna napoved in vmma
Jansa je na zborovanju omenil, da znajo biti prihodnji dnevi, tedni in meseci odloeilni
v razpletu jugoslovanske krize. Predsednik republiskega izvrsnega sveta Lojze Peterle
pa je javno povedal, da vojska kopiei vojaSko tehniko in orozje ter vojake v Sioveniji.
Siovenska skupSCina je bila v tern Casu zelo dejavna, saj je 6. junija sprejela v
paketu 13 osamosvojitvenih zakonov. Pri organizaciji priprav na osamosvojitev so se
pokazale tudi tefuve in to na tistih podroejih, kjer bi clovek najmanj prieakoval. Se
najvee tefuv je zaeel izpostavljati takratni novi republiski sekretar za finance Dusan
Sesok. Opozoril je namree na nekakovosten na novo natisnjen denar in pomanjkanje
deviznih rezerv. Prislo pa je tudi do prvih razhajanj med takratnim predsednikom
izvrsnega sveta Lojzetom Peterletom in republiskim sekretarjem za zunanje zadeve dr.
Dimitrijem Ruplom. Na notranjepolitienem podroeju so se zadeve, kot da ne bi imeli
ze dovolj veejih problemov, zaeele zapletati, dan D, dan dejanske razglasitve, pa je bil
vse blizji. V zaeetku junija sta 9. in 10. loeeno odpotovala na obisk k predsedniku
italijanske vlade Andreottiju predsednik Izvrsnega sveta Lojze Peterle in predsednik
Predsedstva Milan Kuean. Predsednik italijanske vladeAndreotti je pokazal razumevanje,
vendar pa je opowril, da je potrebno doseCi sporazum oz. dogovor med jugoslovanskimi
narodi v Jugoslaviji. Poudaril je, da je Jugoslavija Se vedno mednarodnopravno priznani
subjekt. Enako staliSee kot predsednik Andreotti je takrat zagovarjal tudi italijanski
zunanji minister De Michelis, ki je posebej poudaril, da je stalisce Evropske skupnosti,
da je potrebno ohraniti Jugoslavijo v okviru njenih meja. Enako stalisee je zastopala
tudi najmoenejsa driava sveta Amerika. Ameriski driavni sakreter James Baker se je
22. junija sestal s predsednikom Kueanom. Na tern razgovoru mu je odloeno povedal,
da ne ZDA in ne kdo drug nikakor ne bo priznal Siovenije kot drfuve. James Baker se
je v tern Casu sestal tudi s predsednikom Zveznega izvrSnega svetaAntejem Markovieem.
Tudi njemu je prenesel enaka stalisea. ZDA niso naklonjene separatizmu in razbijanju
Jugoslavije. Ta sestanek je na nek naein se bolj utrdil pravilnost koncepta resevanja
jugoslovanske krize, ki ga je v tern Casu se dokaj trdno drZal v rokah zvezni premier Ante
Markovic. Vendar pa ne da bi eutil ali hotel slisati, da so razmere na terenu popolnoma
drugaene od njegovih zelja in zelja svetovne politike, je trmasto vztrajal pri svojem in
se vse bolj povewval z JLA.
V Luksemburgu se je sestala dvanajsterica, na sreeanju pa je prislo v ospredje
stalisce, s katerim se je Evropa ogradila od dogodkov v Jugoslaviji. Dvanajsterica se je
enostavll()_()_d!oeil",4"llikak0r ne bo priznala deklaracije 0 neodvisnosti Siovenije in
HrvaSke. Evropska skupnost je v tern Casu, ko smo mi Jugoslavijo ie odpisali, odobrila
finaneno pomoe zvezni vladi v vrednosti takratnih osemsto sedem milijonov EeU-
jev. Ta pomoe naj bi sla predvsem v cestno in drugo infrastrukturo.
V slovenski skupSCini je 12. junija nastopil predsednik Izvrsnega sveta Lojze Pe-
terle in v govoru zagotovil, da so nared priprave za osamosvojitev. Kot gost se je k
besedi priglasil tudi eden zadnjih borcev za ohranitev Jugoslavije, predsednik Zveznega
izvrsnega sveta Ante Markovic. V svojem govoru je poskusal poslance preprieati v po-
,
novni premislek in preklic razglasitve suverenosti. Na njegov govor se je odzval pod-
predsednik vlade Andrej Ocvirk in v svojemu nastopu kritiziral Zvezni izvrSni svet.
Ravno tega dne, ko je tekla polemika v slovenski skupsCini, se je med Slovenijo na eni
strani in federacijo na drugi pricela carinska vojna. Zvezna carinska uprava je zahtevala
prekinitev uvoza v Slovenijo, dokler Slovenija ne poravna dolgov do federacije. Da-
tum, ko bo prepoved vstopila vveljavo, je planiran za 14. junij. Na ta odlokZveznega
izvrsnega sveta je ostro reagiral slovenski Izvrsni svet. Zavrnil je uveljavitev zakona,
slovenskim carinikom pa ukazal, da ga ne upostevajo. Takoj je reagiral Zvezni izvrsni
svet, ki je carinikom v primeru neupostevanja odloka zagrozil s suspenzom in odpu-
scanjem. Slovenski cariniki, takrat te pod vodstvom direktorja carinarnice Ljubljana,
Franca Kosirja, niso klonili pod pritiski. Prislo je do pogajanj in z 18. junijem je prislo
do nekaksne zamrznitve carinske vojne. Dogovor, ki je bil doseten, je predvideval ste-
kanje denarja na poseben racun carinarnice. Ze 19. junija je izvrsni svet sprejel men-
jalniski tecaj nemske marke za jugoslovanske dinarje po teeaju 18 din za DEM. Nasled-
nji dan, 20. junija, pa so slovenska gradbena podjetja zacela pospeSeno izgradnjo mejnih
prehodov s HrvaSko. Zaradi teh dogodkov je zvezna vlada na svoji seji tega dne sprejela
sklep "0 neposrednem zagotavljanju izvajanja zveznih predpisov 0 prehodu drtavne
meje na ozemlju R Slovenije". Pray ta predpis je na nek naCin, lahko reeemo formalno,
legaliziral agresijo JLA na novonastalo slovensko drtavo.
Ne glede na te dogodke je slovenska skupseina na zasedanju 25. junija sprejela
"Temeljno ustavno listino 0 samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije". Na prvi pogled
je kazalo, da je Slovenija s sprejetjem te listine te postala samostojna in te neodvisna
drtava. Za naslednji dan, 26. junij, v veeernih urah pa je bila predvidena slovesna raz-
glasitev drtave Slovenije. Slavnostni govornik na zgodovinski proslavi je bil predsednik
Predsedstva R Slovenije Milan Kucan. Predhodne dni, se posebej pa ta in naslednje
dni, federalna oblast v Beogradu ni mirovala in je poskusala na vse motne naCine
prepreCiti osamosvojitev R Slovenije. Glavni nosilec vseh aktivnosti je bila JLA. Ze na
dan same razglasitve so se intenzivirali premiki posameznih enot pa tudi vojnega letalstva
5. YO. Do velike intenzivnosti je prislo v zgodnjih jutranjih urah 27. junija. Kot
potrditev svojih namer pa so pravo sliko pokazali oklepniki, ki so se iz razlicnih smeri
pomikali proti Sloveniji, in premiki oklepnikov iz Vrhnike proti brniskemu letaliseu.
Sledile so jim tudi ostale vojaSke enote JLA, z namenom, da na mejah vzpostavijo
predhodni mejni retim. VojaSke kolone JLA zveznih policistov in carinikov so kmalu
naletele na hud odpor po vsej Sloveniji. Uprle so se jim dobro pripravljene enote milice,
TO in prebivalstvo. Enote JLA so bile v gibanju velikokrat zaustavljene z blokadami
tovornjakov ali z lastnimi unieenimi vozili. NajviSje slovensko politieno vodstvo je tako
rekoc stalno zasedalo.
Dne 27. junija je vsem postalo jasno, da so se najbolj erne napovedi obveSeevainih
slutb, ki so tvorile varnostno-obveSeevaini sistem R Slovenije, zacele uresnieevati. Zacela
se je prava vojna, JLA pa je te kazala znake, da ji niso cilj Ie mejni prehodi, ampak da
so v ozadju veliko bolj radikalni nameni. Na raznih koncih Slovenije so se vneli ostri
Vn1"l1fl nl1:1JfJ'1Je.d in vojna
spopadi. Bilo je vse vee trtev, tako na nasi strani kot na strani JA. V naslednjem dnevu
je JA vkljueila letalstvo. KIjub intenzivnim pogovorom med sprtima stranema so se
spopadi nadaljevali. Razmere je tako rekoe na pragu centralne Evrope prestraseno in z
odprtimi oemi spremljala Evropska skupnost. Pravzaprav je Evropa sele v teh trenutkih
dojela, za kaj pravzaprav gre. V tern veeeru je v Beograd in Zagreb prispela mirovna
misija, v kateri so bili zunanji ministri Italije - Gianni De Michelis, Luksemburga -
Jacques Poos in Nizozemske - Hans van den Broek. V svojem mirovnem posredovanju
so zahtevali takojsnje premirje in umik vojske v vojaSnice. Zahtevali so tudi odlotitev
izvajanja deklaracije 0 neodvisnosti za tri mesece, pod tretjo toeko pa izvolitev oz. po-
trditev Stipeta Mesica za predsednika Predsedstva SFRJ. Predsednik Predsedstva R
Slovenije Milan Kuean je na sestanku v Zagrebu te pogoje sprejel. V noCi od 29. na
30. junij je bilo v Ljubljani sklicano zasedanje republiske skupSCine. Na tern zasedanju
so se delegati seznanili z razmerami in nadaljnjimi ukrepi. Precej polemike pa je sprotila
drllga toeka zahteve Evropske skupnosti, ki je govorila 0 odlotitvi izvajanja deklaracije
0, neodvisnosti za nadaljnje 3 mesece.
Se istega dne, 29. junija, je JLA postavila dodatne ultimativne zahteve, ki so se
nanaSaie na mejni retim, deblokado vojasnic in vojaskih enot in deblokado cest. V tej
zahtevi je postavila enodnevni rok, in sicer do 30. junija. Ne glede na pogovore so proti
Sloveniji poletela letala in boji so se nadaljevali. V vecernih urah 30. junija je bil v
prisotnosti evropskih pogajalcev v Beogradu Stipe Mesic izbran za predsednika Pred-
sedstva Jugoslavije. Ta postavitev pa ni bila jamstvo za zaustavitev spopadov, saj Stipeta
Mesica vojska enostavno ni priznala za predsednika.
V naslednjih dneh julija se je kljub vsem posredovanjem vojna nadaljevala. Na
obeh straneh so padale nove trtve. Jugoslovanska armada je zaradi nemoCi pehote in
oklepnih enot vkljueila letalstvo in ker ni imela otipljivih vojaSkih ciljev, je napadla
civilne cilje. Napadla je radijske in televizijske oddajnike, kolone vozil in druge civilne
objekte. KIjub vsem prizadevanjem za umiritev razmer je kazalo, da se bo vojna se bolj
razplamtela. Z nasprotne strani je Vrhovno poveljstvo nastopilo enotno in podprlo radi-
kalna stalisea naeelnika Generalstaba JLA, generalpolkovnika Blagoja Adica. General
je veekrat izjavil, da bodo vojno v Sloveniji sprejeli, saj drugega izhoda pravzaprav ni.
Za vojsko dileme, vdaja in izdaja na eni strani ter na drugi popuseanje zahtevam Slove-
nije ne obstajajo. JLA se zaveda, da bo pot do zmage tetka in polna trtev. Taksne vneme
za bojpa_zaradLpop_oInega, presenecenja, da je prislo do taksnega odpora na terenu v
enotah vseh treh korpusov iz Slovenije, ni bilo. Se najvee tetav so povzroeile enote
preostalega dela 5. YO.
Krhko premirje je prispevalo, da so se spopadi 2. in 3. julija postopno ustavili.
JLA so v R Sloveniji trumoma zapuseali vojaki, podoficirji in oficirji JLA. Nekateri so
prestopili v vrste TO ali se predali kot vojni ujetniki slovenskim oblastem. Njihov pri-
hod se je organiziral v posebnih zbirnih centrih sirom po Sloveniji. Nad humanim
ravnanjem po zakonih vojnega prava je bedel Rdeei krit Slovenije. RK Slovenije in
..
Sektor za varnostne zadeve RSLO sta te v Casu spopadov vzpostavila sodelovanje, ki je
omogocalo stalen vpogled Rdecega kriZa v zbirne centre z vojnimi ujetniki. Preko RK
Slovenije je Sektor za varnostne zadeve RSLO omogocil tudi nadzor s strani med-
narodnega Rdecega kriZa. Poleg ucinkovitega odpora TO in milice ter vsega prebivalstva
so k temu nekaj prispevali tudi skIepi Predsedsnla Jugoslavije, ki se je 1. julija nekako
uspelo sestati pod vodstvom novega predsednika Stipeta Mesica. K vsemu temu je
potrebno pristeti tudi ponovne pogovore predstavnikov Evropske skupnosti z obema
stranema ter skIepe konference 0 evropski varnosti in sodelovanju, ki se je zacela 3.
julija v Pragi. Seveda pa je potrebno poudariti, da brez ucinkovitega odpora v Sloveniji,
ki je sokiral Beograd, ne bi bile enote JLA zaustavljene in tako rekoc blokirane v svojih
namerah. Vzpostavila se je nekaksna pat pozicija, ki pa je bila iz dneva v dan slabsa za
zvezno armado. Spopadi so v glavnem prenehali 4. julija.
Prag Evrope je takorekoc prvic po II. svetovni vojni ponovno ogrozila vojna, ki
bi lahko zajela sirse razsetnosti in imela neslutene posledice. Pray odlocen odpor je
pripomogel k temu, da je mednarodna skupnost zacela obravnati Slovenijo kot enako-
pravnega partnerja. Ce oborozenega odpora ne bi bilo, bi Sloveija morala pristati na
ultimate zvezne drZave. Se vedno pa je obstajala nevarnost drugega udara z enotami iz
Srbije, s katerimi bi zeleli realizirati dokoncni cilj: zlom Slovenije. V enotah jugo-
slovanske . armade seje vse bol}-kazal-proces-razkroja,vse-ve&-je-bilo-predaj-in -ube-
znikov. Propagandni stroj jugoslovanske armade je yes Cas konflikta v Sloveniji izvajal
propagandno vojno 0 laznih grozodejstvih slovenske milice in TO. Ta propaganda pa
se je v dolocenem trenutku obrnila proti tistim, ki so jo razpihovali. Starsi srbskih
vojakov so bili ogorceni in so 2. julija vdrli v srbsko skupSCino. Zahtevali so prekinitev
spopadov in vrnitevsvojih otrok zivih in zdravih domov. 0 spremenjenih glediscih na
vojaski spopad v Sloveniji prica tudi izjava zveznega sekretarja za Ijudsko obrambo
armadnega generala Veljka Kadijevica, 6. julija. Njegov nastop je bil se vedno
zastrasujoc, toda vseeno precej manj kot nastop nacelnika generalstaba JLA,
generalpolkovnika Blagoja Adica dan pred njim.
V poveljstvu 5. VO v Zagrebu pa so ravno v teh dneh zamenjali poveljnika
VojaSkega obmocja, generalpolkovnika Konrada Kolska. Glavni razlog zamenjave je
vsekakor bilo neodlocno in omahljivo vodenje 5. YO. Na njegovo mesto je bil po-
stavljen generalpolkovnik Zivota Avramovic, od katerega se je pricakovalo odlocno
in uspeSno vodenje 5. YO. General se je do sedaj v svoji vojaski karieri vselaj izkazal,
se posebno v boju proti Albancem na obmocju Kosova. Zato so mu zaupali to dol-
znost. Imenovali so ga tudi z vzdevkom "Ledeni". Zamenjani generalpolkovnik Kon-
rad Kolsek je imel v casu konflikta in tik pred vojaskim spopadom v Sloveniji idealno
priloznost, da se postavi na slovensko strano Tako pa ga je ta neopredelitev in neodlo-
cnost pokopala.
Naslednje dni je dogodke zaznamovala Brionska dekIaracija. 7. junija so se od-
pravili slovenski politiki na sestanek na Brione, v nekdanjo poletno Titovo rezidenco.
r
I
L
. .
In vOJna
Po dolgih pogajanjih so stiri strani; Evropska unija, zvezno Predsedstvo, Armada in pred-
stavniki Slovenije, 8. junija sprejeli Brionsko dekIaracijo, ki je na prvo mesto postavila
skIep 0 trimesecnem moratoriju in zahtevala, da je potrebno takoj oz. najpozneje do
1. avgusta priceti s pogajanji 0 vseh odprtih vpraSanjih v Jugoslaviji. Ravno tako je bil
eden od skIepov, da EU vzpostavi nadwr nad realizacijo brionskih skIepov z opawvalno
misijo. Ta naj bi delovala predvsem v Sloveniji in po potrebi tudi na HrvaSkem.
Mnenja 0 Brionski dekIaraciji so bila ob prihodu naSih politikov domov razlicna.
Vsekakor je Brionska deklaracija internacionalizirala resevanje jugoslovanskega
nacionalnega konflikta, do sedaj zaprto v meje Jugoslavije. Kakor koli ze, prinesla pa
je cas za premislek in krhek mir. Sloveniji razen nacela pravice do samoodlocbe ni
zagotovila nikakrsnih ugodnih formalnih pozicij. Je pa slovenska stran nastopila kolikor
toliko enakopravno z ostalimi mednarodno pravno priznanimi subjekti. Na prvi pogled
je bila politicna cena Brionske dekIaracije kIjub vsemu visoka. Njena 4. tocka 1. aneksa
je celo zahtevala, da se v casu trimesecnega moratorija vzpostavi na mejah stanje, ki je
veljalo pred 25. junijem, se pravi, pred sprejetjem vseh aktov v slovenski skupscini.
Ravno tako je bil sprejet tudi skIep v zvezi s carinami, ki naj bi ponovno polnile zvezno
blagajno. Ne glede na njene dobre in slabe strani pa je bila dekIaracija z dolocenimi
zadrfki v javnosti sprejeta pozitivno. Veliko bolj kriticni do nje pa so bili pripadniki
TO in milice. Slo je za krhko premirje in govor nacelnika generalstaba Blagoja Adica
v Beogradu, ki je ponovno nakazal zaostritev. V tem nastopu je mnoge preprical, da si
pravico lastitve Slovenije se niso izbrisali iz svojega razmisljanja. SkupsCina Slovenije
je 10. julija na zasedanju s 189 glasovi za, 11 proti in 7 vzdrfanimi sprejela Brionsko
dekIaracijo. Ob vsem tem pa je za vsak primer sprejela tudi izjavo, da Brionsko dekIaracijo
razume tudi kot potrditev pravice do samoodlocbe Republike Slovenije.
V naslednjih dneh so postali Brioni ponovno aktualni. Pa ne zaradi turizma v
vroCih poletnih dneh, ampak zaradi popolne nezmoznosti, da bi se na njih sestalo
Predsedstvo SFRJ. Blokada srbskega dela je onemogocala sejo. Predstavniki Evropske
skupnosti so sicer nekako izsilili postavitev Stipeta Mesica za predsednika Predsedstva,
vendar slednji ni imel nobene moci. Vse bolj se je kazalo dejstvo, za katerega pa smo
v Sloveniji ze dolgo vedeli, da so realni centri moci drugje. Dne 18. julija se je sestalo
Predsedstvo Jugoslavije v Beogradu. Na tej seji je prislo do korenite spremembe stalisc.
Na predlog predstavnika iz Slovenije dr. Janeza Drnovska in takratnega zveznega
sekretarja-zaJjudskoobrambo armadnega generala Veljka Kadijevica so sprejeli skIep
o trimesecnem roku za umik enot jugoslovanske armade iz Slovenije. Za slovenske
pripadnike jugoslovanske armade pa je veljal skIep, da se v tem casu lahko odlocijo
med dvema moznostima. Prva je bila, da ostanejo pripadniki Armade in se z njo tudi
umaknejo, druga pa, da jo brez oviranja zapustijo. SkIep ene prejsnjih sej, ki je govoril
o vzpostavitvi predhodnega mejnega retima, se pravi retima, ki je veljal pred 25.
julijem, so spremenili. To je bilo enG od spornih vpraSanj kot tudi stalen predmet oCitkov
slovenskim predstavnikom na Brionih, ki so z Brionsko dekIaracijo pristali na takSen
kompromis. V Sloveniji so takSno odloCitev z veseljem pozdravili, ceprav je tudi ta
iii
vsebovala veliko odprtih vpraSanj. Odloeitev za umik armade je Milan Kucan, pred-
sednik slovenskega Predsedsrva, imel za presenetljivo, ohrabrujoco in daljnosetno. Na
vse odprte dileme in vpraSanja taksne odloCirve pa je opozoril Janez Jansa, republiski
sekeetar za obrambo. Govoril je predvsem 0 vlogi jugoslovanske armade pri nadaljnjih
sporih v Jugoslaviji in njeno vse vecje angaziranje v podporo ideji Velike Srbije. Da je
bilo temu res tako, so v teh dneh govorili osrri spopadi na Hrvaskem. V te spopade se
je na strani srbskih paravojaSkih enot vse bolj vkljucevala rudi jugoslovanska armada.
Umik enot jugoslovanske armade se je najprej zaeel tako, da se je vojska umaknila
iz obmejnega pasu v vecje vojaSnice. Nekje do 26. julija je jugoslovanska vojska zapustila
vse obmejne strainice na meji z ltalijo, Avstrijo in Madzarsko. V skladu z evropskimi
standardi je zacela meje nadzorovati slovenska milica oz. policija. Umik zvezne vojske
se je izvajal pod budnim ocesom TO in milice in pod drobnogledom varnosrno-ob-
veSCevainih sluzb slovenske driave. 0 vseh zapletih in poteku umika je veckeat razprav-
ljalo najvisje driavno vodsrvo.
Zvezni sekeetar za ljudsko obrambo armadni general Veljko Kadijevic je v tern
casu izdal sporocilo, da bodo slovenski vojaki, ki so sluzili vojaSki rok, lahko odsli iz
Armade najkasneje do IS. avgusta. Stem je bilo prakticno razreseno enD od zadnjih
vpraSanj, vendar pa za-slovenskevojakein-njihove-druzine-v-Sloveniji-zelo-pomembno
vprasanje, saj so se boji na Hrvaskem, v katerih je sodelovala jugoslovanska armada,
vse bolj razplamtevali. Zadnji vojaki jugoslovanske armade so Slovenijo zapustili v
luki Koper, dne 26. oktobra 1991. Ravno dan pred tern smo na objektu Prule prestregli
radijsko sporocilo, ki je dajalo zadnja navodila, na kaksen naCin morajo zadnji vojaki
JLA zapustiti ozemljeSlovenije.V navodilu poslanem iz poveljsrva 5. VO iz Zagreba na
poveljsrvo 14. K v Ljubljani, so jih opozarjali, da morajo iz Slovenije oditi ponosno z
vzdignjenimi glavami in s to strumnostjo pokazati, da zgodba 0 koncu Jugoslavije se ni
koneana. Poleg resevanja vojaSke problematike se je slovensko politieno vodsrvo v tern
Casu ukvarjalo rudi s pripravami na pogajanja 0 vseh odprtih vpraSanj nekdanje skupne
driave Jugoslavije s preostankom njenih republik. Clan predsedsrva Slovenije dr. Dusan
Plut, je vodil posebno misijo dobre volje, ki je zelela pripraviti vse potrebno za zacetek
pravih in konstruktivnih pogovorov. One 31. julija je v slovenski skupseini nastopil
predsednik Izvrsnega sveta Slovenije Lojze Petede in ob tej priliki predsravil osnutek
izhodise za pogajanja z drugimi republikami. V svojem nastopu je poudaril, da smo se v
dogovoru z evropsko trojko za td mesece hitro odpovedali izvajanju deklaracije 0 neo-
dvisnosti. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da smo se Slovenci odpovedali sami deklaraciji.
Ravno tako se Slovenija ne uvrsca vee med sedanje jugoslovanske republike, ampak je to
zanjo ie preteklost. Ne glede na to pa je Slovenija pripravljena prispevati k Cim prejsnjemu
razreSevanju jugoslovanske keize. Ravno tako se Slovenija odreka imenu Jugoslavija ter
ga prepusea tistim, ki ielijo ziveti v driavi pod tern imenom.
Vse bolj oCitno je postalo, da se bo vojaSki spopad iz Slovenije preselil na HrvaSko.
Dolocena vzrocna zveza, ki je narekovala po potrebi angaziranja veejih sil na ozemlju
Vojna na/JOi'Jea tn
HrvaSke, je nakazovala, da je armadni vrh dobro premislil, zakaj se je odloeil za ta
korak. Vojska se je popolnoma odkrito angaiirala na strani srbskih oborozenih sil in
zacela uresnicevati idejo 0 Veliki Srbiji na liniji Karlobag - Karlovac - Virovitica. Ne
glede na omenjene dogodke pa je vendarle teiko razumeti politicno neodloenost hrva-
skega vodsrva vse od dogodkov v Sloveniji naprej. To se je se najbolj pokazalo ob glaso-
vanju takratnega predsednika Predsedsrva Jugoslavije Stipeta Mesica, ki je glasoval
proti umiku Armade iz Slovenije. Njegov glas je bil osamljen. Na HrvaSkem se je raz-
plamtela prava vojna, ki je zajela tako rekoc njen kompletni teritorij. Zato je skupsCina
Slovenije v posebni izjavi 31. julija ugotovila, da postaja vse bolj oCitno povezovanje
preostanka jugoslovanske armade in paravojaskih srbskih formacij na HrvaSkem z
velikosrbsko politiko. Vse to je dobivalo razseinosti velike osvajalne vojne. Za moderno
Evropo je ze dolgo tega veljalo, da so osvajalne vojne srvar preteklosti, vendar pa se zal
taksna ponovno zacenja pred naSimi mejami oz. tako rekoe na vratih centralne Evrope.
Po umikuArmade in relativni oddaljenosti dejanske vojne nevarnosti za Slovenijo
se je Slovenija vse bolj zacela sooeati z novo realnostjo. V prvi plan so zaeela prihajati
socialna in gospodarska vpraSanja. Le-ta je vojaSka agresija na slovensko driavo sarno
se povecala in poglobila. S temi vpraSanji sta se ukvarjali slovenska vlada in skupsCina.
Taktatna slovenska vlada je v tern Casu prisla na dan s podatkom, da bi slovensko gospo-
darsrvo potrebovalo najmanj 700 milijonov nemskih mark spodbud. Skoraj vse gospo-
darske vezi z drugimi deli Jugoslavije so bile pretrgane. Res pa je rudi, da so bili poslovni
partnerji v zadnjem casu popolnoma nelikvidni in zelo slabi placniki. Prislo je do
velikih zaplemb celotnih sistemov slovenskih podjecij predvsem v Srbiji, Crni gori pa
tudi v Bosni in Hercegovini. Veliko nejasnosti glede slovenske lasrnine pa se je pojavilo
rudi na HrvaSkem. Slovenska gospodarska zbornica je proti koncu meseca julija navedla
podatek 0 oskodovanju vee kot 50-ih slovenskih podjetij. Zvezni organi nekdanje
driave nikakor niso priznali starusa pravice do samoodlocbe z osamosvojirvijo, ampak
so izhajali iz lastnega pojmovanja, da je slo v primeru Slovenije za odcepitev. Izhajajoc
iz tilinega stalisea pa Slovenija ne bi bila naslednica nekdanje skupne driave Jugoslavije.
Posebej strikrno se je tega staiiSea driala Narodna banka Jugoslavije in stem povzrocila
slovenskemu monetarnemu sistemu veliko skode ter nereSenih in odprtih vpraSanj.
Z vzpostavirvijo ueinkovite sodelovalne mreze v enotah ustanovah in poveljsrvih
jugoslovanske armade, z ucinkovitim operativnim pokeivanjem terena in velikim proti-
obvescevalnimin_varnostnim angaziranjem organov varnosti TO smo lahko na nivo-
ju sektorja za varnosrne zadeve RSLO lahko zaceli z izdelavo dnevnih poroCiI oz. po
potrebi tudi poroCil, ki so zajemala keajse casovno obdobje. Analitiena sluzba sektorja
je informacije sprejemala, jih klasificirala, primerjala med seboj in analiticno obdelovala.
Sam sprejem informacij je potekal na vee naCinov: pisno po kurirski sluzbi, po telefaksu,
telefonsko, v manjsih primerih pa tudi ustno. Za tern je analitika klasificirala posamezne
informacije glede na vrsto vojaSke informacije. To so bile informacije predvsem 0 pre-
mikih, oborozirvi in namerah posameznih vojaSkih enot ter njihovi bojni pripravljenosti.
Kadar pa je slo za dinamiko, se pravi operativno izvajanje doloeenih naertov in nalog,
iii
smo jih uvrsCali med vojaske informacije operativnega pomena. Te informacije so
predstavljale jedro obveSeevainih poroeil in so v teku dogodkov predstavljale nekaksen
obveSeevaini dnevnik. Varnostne informacije so se nanaSaie predvsem na informacije
o delovanju Varnostne sluzbe JA, protiobveseevalnih aktivnostih varnostnih organov
RSLO in TO, kot posebno podskupino pa smo v$klopu tega obravnavali tudi posa-
mezne varnostne pojave glede na izredne dogodke in nesreee. Politiene informacije
smo razvrsCali v dva velika sklopa: v delovanje zveznih oblasti, Zveznega izvrsnega sveta,
ZSLO in njegove politiene uprave in na moralno politieno delo v enotah, poveljstvih
JLA. Drugi sklop politienih informacij pa se je nanaSai na spremljanje mednarodnih
politienih dejavnikov in njihove odzive na jugoslovansko krizo in njen razplet. Podatki
so se ocenjevali po pomembnosti, se prej pa po verjetnosti oz. roenosti. S primerjavo
posameznih podatkov, ki so govorili 0 podobni problematiki iz razlienih virov, se je
poskusalo odgovoriti na vpraSanje 0 toenosti posameznega podatka, v teku analitiene
obdelave pa s povezovanjem posameznih podatkov iz razlienih obveseevalnih sfer z
njihovim primerjanjem in povezovanjem priti do celovite slike dogodkov.
Uporabniki informacij Sekrorja za varnostne zadeve RSLO so bili: predsednik
SkupSCine, predsednik Predsedstva, predsednik izvrsnega sveta, republiski sekretar za
obrambo, republiski sekretar za notranje zadeve, naeelnik RSTO, predstojnik VIS in
po posameznih segmen.tihpoveljnlH-PS'fG;-Po-p-orrelYr-p,no-informadjenobivaii
tudi drugi na osnovi usmeritev republiskega sekretarja za obrambo.
Dogodki ob zasedbi RSTO in poskusu zasedbe ter inciden.t v Pekrah in Mariboru
so bili za takratno sluzbo vsekakor nekaksen test glede delovanja v tako rekoe ne-
posredni v()jninevatli()sti:D()I()eeneslabosti,ki so se pokazale, smo poskuSaii odpraviti
v naslednjih dnevih oz. tednih pred nasropom dneva D. Vse od mojega prihoda na
eelo sektorja 9 oz. odspomladi '91 sektorja 14 smo delovali v izrednih razmerah, gleda-
no iz varnosrno-obveseevalnega vidika. Nasprorna tabora sta ofenzivno, operativno
delovala in zbirala podatke drug 0 drugem oz. drug proti drugemu. V Casu pomembnih
zaostritev, se pravi nekaksne neposredne vojne nevarnosti, je varnosrno-obveseevalno
delo zelo zapleteno. Pa vendar se ga da izvajati. Enote nasprotne armade, ki so predmet
preueevanja, so v taksnih situacijah bolj v statienem kot v dinamienem polotaju,
posebej to velja, ko se naloga izpolni in mostvo.;aka na nadaljnje ukaze. V tern vmesnem
Casu je mogoee ponovno vzpostaviti tiline ali drugaene kon.takte s sodelavsko mreZo.
Popolnoma drugaena situacija pa je, ee ti dogodki preidejo v vojaSki spopad oz. vojno.
Enote in poveljstva so v gibanju, komunikacije v glavnem potekajo preko brezzienih
zvez, v veliko manjsi meri preko kurirske sluzbe in telefonov. S sodelavsko mreto je v
teku dinamike dogodkov skoraj nemogoee vzpostaviti stik oz. v kolikor do tega stika
pride, ta predstavlja izredno tveganje za sodelavca. Zavedajoe se problemov zbiranja
informacij v Casu vojaSkih spopadov, Smo skupaj z nekaterimi sodelavci sluzbe zaeeli s
pripravo strategije zbiranja informacij z elektronskim izvidovanjem. Se pravi z tehni-
enimi sredstvi prestrezati nasprotnikove radijske frekvence in njihovo vsebino.
Vfl1'no. ntJ!tJo've,a in vojna
V tern Casu smo med drugim protiobveSeevaino sCitili projekt opremljenja TO
z vojaSko opremo, orozjem in radijskimi zvezami. Ena takih akcij je bila tudi akcija
"KANAL". Sekror za varnostne zadeve RSLO je zaeei operativno delovati na akciji
"KANAL" dne 13.06.1991. Takrat so OV RSLO dobili nalogo, da operativno delujejo
na terenu in raziseejo, kateri podatki 0 akciji so ze znani v javnosti.
Po zbranih operativnih podatkih je bil s transportom elektronske opreme iz Velike
Britanije seznanjen kolegij direktorja Iskra Commerce, preko njih pa tudi sirsi krog
njihovih znancev kot rudi veeje stevilo delavcev oddelka kargo letalisca Brnik.
Dne 14.06.1991 je VS RSLO prieel izvajati naloge in.tenzivnega operativnega
pokrivanja naslednjih enot JA in podroeij:
- 345. plbr Kranj in sirse obmoeje Kranja,
letalisee Brnik s sirsim okolisem in vse komunikacije na tern podrogu,
14. b VP in ostale enote v vojaSnici BK Sentvid kot tudi sirse obmoeje Sentvida,
vojasnico 4. julij,
vojaSnico Bratstvo in enotnost Ljubljana - Polje,
- 1. okbr Vrhnika s sirsim obmoejem Vrhnike,
- map Ribnica in vse komunikacije proti obmoeju Koeevske Reke.
V vseh omenjenih vojasnicah so tega dne do 15.00 ure potekale aktivnosti v
okvirih obiCajnega delovnega dneva.
Ob 14.30 je na avtocesti Ljubljana - Kranj pri prikljueku iz Sentvida opaZen
civilni avtobus, v katerem so bile uniformirane vojaSke osebe. Avtobus je spremljal
osebni avto Z-l 0 1 z vojasko registrsko tablico, v katerem sta bila dva oficirja.
Avtobus je omenjene vojaSke osebe pripeljal na letalisee Brnik, kjer je ob 15.20
pristalo vojaSko letalo tipa AN-26. Letalo je bilo ob pristanku prazno. Na ploseadi ob
letalu se je zbralo 25 vojakov z opremo in oborozenih s polavtomatskimi in avtomat-
skimi puskami, 10 moskih v civilu (verjetno staresine JA), 3 zenske osebe in 12 oficirjev
v uniformah, od tega 6 v uniformah specialcev z osebno oborozitvijo in podpolkovnik,
ki je bil oborozen z avtomatsko pistolo "Skorpijon". Nekoliko kasneje se je okoli 30
oseb vkrcalo v letalo. To je odletelo, kot je bilo najavljeno kon.troli leta v smeri proti
Beogradu .. Qdzgoraj.omenjenih oseb na letaliseu ni OStai nihee.
Za pokrivanje omenjenih enot in podroCij smo angaZiraii 37 virov in sodelavcev
kot tudi veeje stevilo opazovalcev.
Ob 18., 19. in 20. uri so naSi viri iz vojaSnic sporoeili, da v enotah ni izrednih
aktivnosti in da so od staresin prisotni samo tisti, ki so bili deZurni ali konrrolni organi.
Na letaliseu in v okolici ni bilo videti nobenih surnljivih oseb. v.
KNNNICA JOSIPA VOSNJAKA
SlOVENSKA 81STRICA
Ob 22.00 uri so viri ponovno porocali, da se vojaki v vojaSnicah pripravljajo na
nocni poCitek in da ni nikakrsnih posebnih aktivnosti.
Ob 23.15 nas je obvestil deturni milicnik na letaliscu, da dva pripadnika eskadrilje
JA se vedno popivata v bifeju. .!
Okoli 23.30 je letalisce zapustilo vse osebje razen deturnih. 0024.00 me, ko je
bila akcija "KANAL" prekinjena, niso evidentirali nikakrsnih posebnih aktivnosti JA.
Edini organ varnosti JA, ki je bilI4.06.1991 evidentiran, je bil kapetan Ir. Sefket
SuljeviC iz Ribnice, ki je v Kocevski Reki na silo vstopil v varovano podrocje z iz-
govorom, da gre lovit ribe. S podrocja Kocevske Reke je bil odstranjen po interven-
ciji policije.
OV JA je 345. plbr in ostalih enot so ob 15.00 uri normalno odsli domov.
Ocenjuje se, da je imel sektor za varnostne zadeve RSLO situacijo absolutno
pod kontrolo. Glede na to menimo, da je bilo vse pripravljeno in varno za izvedbo
ak "KANAL" CIJe
V enotah VL in PLO JLA, ki jih je po svoji doltnosti operativno pokrival naS
sodelavec Rudar je njegove naloge, ki smo mu jih takrat dajali po njegovem odhodu iz
JLA prevzel Rudar II.
. slutbe JLA 5. SK VL in
PLO sestmesecno referiranje. Prisotni so bili polkovnik Jovan Topalovie, nacelnik
Varnostne slutbe 5. K VL in PLO in podpolkovnik Svetozar Digurski, nacelnik no-
voustanovljenega oddelka, ki naj bi se ukvarjal izkljucno z odkrivanjem Ijudi v JLA,
sodelujoCih z MNZ R HrvaSke ali TO R Siovenije. Sreeanja so se udeletili vsi pripadniki,
vrha Varnostne slutbe letalskega korpusa, katerega meje so se pokrivale s 5. VO, in
organi varnosti iz posameznih enot VL in PLO.
Referat je pricel polkovnik Topalovie, ki je povedal, da je nacionalizem v JLA v
ekspanziji, posebno pa se hrvatski in slovenski.
Porocal je 0 akciji odvzema avionov TO Siovenije in povedal, da je to akcijo vodil
osebno namestnik komandanta 5. K VL in PLO. Za njeno izvedbo so pripeljali specialni
odred iz Beograda in tudi 10 pilotov. Za akcijo sta poleg namestnika komandanta vedela
samo se komandant cerkljanske brigade in OV Miran Grahek. Od clanov eskadrilje je
bil za akcijo pravoeasno obveScen tudi podpolkovnik Topolovsek, kateremu je bilo tudi
povedano, kako bo akcija potekala. Polkovnik Topolovie je poudaril, kako naj bi bil
Topolovscek srecen, ker je akcija uspela in so avioni na varnem pri JLA na letaliscu
Cerklje. Pray tako je poudaril, kako je Jore Topolovsek, pomocnik poveljnika RSTO za
Vojna napoved in vojna
letalstvo, 100-procentno lojalen JLA in da so bili piloti rezervne sastave TO dobro uspo-
sobljeni in bi lahko napadli posamezne enote JLA tako v vojaSnicah kot v premiku.
Zaradi vseh teh razlogov je bilo to ekskadriljo potrebno prelocirati.
Nadaljeval je polkovnik Rakocevie s svojim referatom. Referiral je 0 tern, kaj
jim je povedal zvezni sekretar za Ijudsko obrambo, armadni general Veljko Kadijevie
na sestanku z vsemi nacelniki OV in clani Uprave varnosti ZSLO.
Najprej je povedal, da je general Marko NegovanoviC premescen na doltnost v
generalstab h generalpolkovniku Blagoju Adieu, novi nacelnik Upravne varnosti pa je
generalmajor Aleksander Vasiljevie, ki se je te dokazal pri onemogocenju hrvaSkih
skrajnetev in ustaSev. Njegova je tudi zasluga za filmsko gradivo, ki je razkrilo neza-
konito obotorevanje HrvaSke in priprave na spopad z JLA. Sam film pa je pokazal upo-
kojenega generalpolkovnika Martina Speglja v pravi luCi kot velikega nacionalista in
ministra v Tudmanovi vladi, ki je pripravljal obototen napad na JLA.
V nadaljevanju je pripovedoval 0 govoru Veljka Kadijeviea:
"Tetisce politicnih dogajanj je v Sioveniji in Hrvaski, vendar se v zadnjem casu
vse bolj prenaSa na Srbijo. Srbija je samo navidezno mirna. Miting opozicije je popol-
noma propadel. Razlog za propad so izredno temeljite priprave srbskih oblasti in JA
na miting. SOV Srbije je pokrivala vse pomembnejse Ijudi iz opozicije. Vse, za katere
so menili, da bi lahko bili nevarni, so zaprli. Poleg vsega tega je bil v vsako hiso ob
ptostoru, kjer naj bi bil miting, postavljen vsaj po en ostrostrelec, med samimi mi-
tingaSi pa so bili posejani ptovokatorji in pripadniki SOV Srbije.
Zahod ocenjuje, da se situacija v Jugoslaviji umirja, kar pa ni tocno. Cimmer-
man daje priznanje JA za njene zasluge in za njeno pametno obnasanje v tej politicni
situaciji. ZOA ocenjujejo, da je JA edini faktor v Jugoslaviji, ki lahko resi kriw. Obsojajo
v Sioveniji in Hrvaski in procese v teh republikah imenujejo s "pravim"
ImenOffi.
Siovenija in Hrvaska se intenzivno pripravljata na odcepitev in se bosta odcepili
skupaj istega dne.
Ministrstvo za notranje zadeve HrvaSke in Ministrstvo za obrambo Hrvaske
krepita sile v obmocjih kriznih tarisc HrvaSke in s temi silami nameravajo takoj po
odcepitvi prevzeti oblast na vsem ozemlju Hrvaske. Neprestano potekajo srecanja in
dogovori med Tudmanom in Kucanom.
V Sioveniji je bil izdan ukaz, da morajo biti z 21. junijem prisotni vsi zdravniki
in ne smejo niti na dopust.
-
Italija podpira enotno ]ugoslavijo in poizkusa Avstrijo in NemCijo odvtniti od
pretenzij na severozahodu ]ugoslavije. V zadnjem mesecu je ]ugoslavija dobila edino
pravo podporo s strani Anglije in Francije. Zvezni sekretariat za zunanje zadeve slabo
dela, pa se je moral v stikih sterna driavama angatirati osebno general Kadijevic.
.!
Vse mocnejsi postaja vpliv NemCije in postopoma raste 4. raich.]LA ima podporo
od ZOA in ZSSR.
Mocna ekspanzija protiarmadne kampanje kate, da se blita cas odloCitve. Vrstijo
se napadi na stanovanja AVO v Splitu in Zadru. V Dakovu so organi varnosti ]LA
registrirali eksplozivno napravo v zgradbi, v kateri so shranjeni kartoni nabornikov; ce
bi]LA poskusala priti do seznamov nasilno, bi prislo do eksplozije. V BiH nacrtujejo
ekstremisti napade na kasarne. Pred tremi dnevi se je v BiH pricelo formiranje naci-
onalne garde.
Izvrsni svet Makedonije je v zadnjem casu ohladil odnose z]A. Nedavno, ko je
bil v Makedoniji na obisku zvezni sekretar, je prislo do konflikta, zaradi katerega je
zvezni sekretar predcasno zapustil skupno kosilo. Takoj po tern dogodku je bil izdan
ukaz, da SOV Makedonije takoj prekine vse stike z Varnostno slutbo ]LA. Kito Gligorov
- jdzjavil;-da-ce-pride-do-odcepitve-Slovenijein-HTVaSke-od-]ugoslavije,se-bo-tudipri
njih formirala nacionalna garda za zaSCito Makedonije.
Na Kosovu se vsi pripravljajo na dan X, dan odcepitve.
TlijEsilespfemljajefaktivnosrj-JA:VojaSkipredstavniki v vecini primerov podpi-
raja enotno ]ugoslavijo.
NemCija podpira Siovenijo in HrvaSko v njunih tetnjah po odcepitvi. Ker se ne
teli izpostavljati, se NemCija verbalno zavzema za enotno ]ugoslavijo, vendar pritiska
na Avstrijo in Madtarsko. Te tri drtave so pripravljene takoj po odcepitvi priznati
samostojnost Siovenije in HrvaSke.
Italija se se vedno zavzema za enotno ]ugoslavijo in ocenjuje, da tuja intetvencija
v]ugoslaviji ne bi bila dobra, ker bi to pomenilo dolgotrajno vojno.
Na HrvaSkem se izvajajo konkretne priprave za spopad z]A. Izvaja se intenzivni
pouk. Bratje LivajiC in ostali poznani ustaSi kot tudi legionarji iz tujske legije instruirajo
hrvaSke enote.
Obstajajo podatki, da bodo v ]ugoslavijo infiltrirane enote, sestavljene iz ekstrem-
nih hrvaSkih emigrantov iz NemCije. Prisli bodo iz Stuttgarta in se nekaterih mest, v
katerih so se urili za izvrsevanje diverzij na vojaSke objekte.
i
,
Vojna In VO'1na
Glede na vse podatke zvezni sekretar zahteva, da pripadniki Varnostne slutbe
popolnoma obvladajo informativni prostor, saj se lahko sarno na osnovi pravilnih in
pravocasnih informacij na ravni Zveznega sekretariata sprejemajo odlocitve in ukaze.
Sistem vatnosti v SFR] je razbit, zato se lahko zvezne oblasti naslanjajo Ie na podatke,
ki jih dobijo od Varnostne slutbe ]LA .
Varnostna slutba ]LA mora izvrsevati moralno in ustavno obvezo obrambe dr-
faye. Trenutno je driava v nevarnosti od notranjih in ne od zunanjih sil. Sedaj je pred
Varnostno slutbo izpit iz morale in odnosa do svojega poklica. Vsakdo iz Varnostne
slutbe mora spoznati, da svecana obveza ni sarno formalna stvar, ampak je to moralna
obveza.
Politika Siovenije je politika izvrsenih dejanj. Napadi na vojsko niso zaradi vojske,
ampak zaradi tega, da se zrusi drtava. Tega ne smemo in ne bomo dovolili. Zvezni
sekretar je dejal Milanu Kucanu, da ce ne pridejo v vojsko slovenski naborniki, ne
bodo prisli niti ostali, in bo to pomenilo konec ]A. Obstajale bodo sarno republiske
armade in to bo privedlo do vojne. Kucan zveznemu sekretarju na to ni znal odgovoriti
in je ostal brez besed.
Nesprejemljivo je to, da se je generalpolkovnik Koisek rokoval s Martinom Spe-
gljem, upokojenim generalpolkovnikom JLA, ki je Armado izdal in prestopil k Tua-
manu. Ocenjuje se, da Koisek ni sovratnik, ampak je izredno naiven. Hrvati so ga pre-
varali in posneli.
VojaSka policija se mora dnevno uriti za izvajanje svojih nalog. Vse, ki se izkatejo
kot nesposobni za naloge, je treba takoj odstraniti iz teh enot.
V celoti bo vse odvisno od ]A. ]A se bo borila za enotno ]ugoslavijo. To bo po-
skusala doseci po mirni poti, ce to ne uspe, ima Armada tudi "drugacne resitve". ]A
nikomur ne bo dovolila, da bi si kdo s silo priboril odcepitev.
Organi varnosti morajo pridobivati vire informacij povsod, kjer je]A napadena.
Organi varnosti v enotah morajo prednostno delovati v enotah, medtem ko bo kontra-
obvescevalna skupina delovala na terenu. V svojem delu morajo biti maksimalno of en-
zivnj,j"I()ygrj'p-,ez z.aJlIik9y,kajti tudi nasprotna stran neprekinjeno zbira podatke 0
]A. Iskati je treba nove sodelavce in maksimalno spremljati situacijo na terenu.
]A mora sprejeti kot zaveznike vse, ki se borijo za ]ugoslavijo, in med njimi SPS
in SOS.
StareSine v]A so boljsi od stareSin v ministrstvU za notranje zadeve HrvaSke in od
staresin vTO Siovenije. Vsak od staresin]A je vreden vec kot 10 mobiliziranih vTO.
Primeri, ki so se dogajali v zadnjem casu, dokazujejo pripravljenost JA na ek-
stremna reagiranja:
- Nad vasjo Rakitje pri Zagrebu, kjer so imeli vajo pripadniki MNZ R HrvaSke,
so neprestano letali helikopterji JA. V poveljstvo 5. VO so hrvaSki policisti
javili, da bodo sestrelili helikopter, ce se bd to se ponavljalo. Na to obvestilo je
general podpolkovnikJurjevic, novi komandant RVin PVO, ukazal generalu
Rozicu, naj aktivira eskadriljo letal in takoj bombardira Rakitje, ce izstrelijo
same en naboj na helikopter.
- Ko so se pripadniki MUP-a HrvaSke nastanili v enem od hotelov na Plitvicah,
je general Jurjevic izdal ukaz generalu Rozicu, da se doloci koordinate hotela
in ce pripadniki Ministrstva za notranje zadeve R Hrvaske pricnejo s kakrsno
koli akcijo, naj letalstvo hotel takoj raketira.
Komandantu letalisCa v Zadru je ukazano, naj vzleti avion in zafge hiso pred-
sednika obcine Zadar, ce se zafge kateto koli hiSo pripadnika JA. Do na-
daljnega so prepovedani vsi dopusti.
Zvezni sekretar je poudaril, da so staiisCa ZSLO in ZIS po dolgem Casu popolno-
ma usklajena. Markovic je postal agresivnejsi in je sprejel stalisce JA, da se najprej
razresi politicno vpraSanje, sele nato pa ekonomsko.
Trenutno obstajajo tri opcije za reSevanje krize:
1. Da JA nadaljuje z opazovanjem, kot je to delala do sedaj.
2. Da gre JA samostojno v akcijo.
3. Da gre v republike samo ZIS, ampak skrajno radikalno.
JA ne ve, katera opcija bo izbrana, vendar bo Armada v vsakem primeru prisotna
pri njeni izpeljavi.
JA se v nobenem primeru ne bo umaknila iz Slovenije ali Hrvaske. JA mora biti
energicna in mora ukrepati ptoti vsakem napadu na katerega koli pripadnika JA ali na
clana njegove druzine, ali ce pride do rusenja kaksnega objekta.
Nabotni sistem bo prevzelaJA, pa cetudi bo morala biti uporabljenasila. Zvezni
sekretar je poudaril, da je to rekel tudi Petedetu, kot tudi to, da bo aretiran tudi sam
Petede, ce bo treba.
Naloge OV:
- Vzpostaviti se mora kolaboracija s strukturami na terenu, ki delajo proti JLA
(RSNZ, RSLO, TO, milica, republiske oblasti in stranke). 1i primeri imajo
prednost, kajti od njih lahko JA pricakuje presenecenje. Aktivnosti imajo
znacaj obveScevainega in protiobveScevainega dela.
Spremljati se mora vse, kar lahko ogrozi enote, AVO ali njihove druzine.
PrepreCiti je treba beg iz JA kot tudi vsako obstruktivno obveScanje.
Vojna napoved in vojna
- Vse, ki izstopajo z nacionalizmom, je treba zastraSiti in premestiti.
Protiobvescevalna komponenta mora dodatno oceniti polozaj.
V vsakem gatniwnu se morajo formirati sile, ki bodo, ce se za to pokaze po-
treba, izvrsile protiudar proti republiskim organom (re pride do aretacije vojaSkih
oseb, napada, rusenja ipd.).
Vsakemu poveljniku garnizona je ukazano, da izvaja protiukrepe .
Oceniti je treba enote in ljudi. Narediti je potrebno spiske, kdo je izdajalec,
kdo se bo ustraSil, kdo se bo boril itd.
- OV morajo biti obvezno prisotni pri namescanju ljudi na vaznejse poloZaje.
- Poudarek dela mora biti na letalskih in izvidniskih enotah in komandah.
Do 30.06.1991 se je treba maksimalno angazirati glede vseh oseb, ki imajo
zveze z RSNZ, RSLO in TO. Proti najekstremnejsim primerom je treba pla-
nirati uporabo vseh tehnicnih sredstev, predvsem tajno kontrolo telefona in
tajno spremstvo.
- Ofenzivno je treba nastopiti proti najvisjim strukturam in odkrivati njihove
nacrte (aktivirati se morajo vsi viri v obrambnovarnostnih strukturah in vladi
R Slovenije). Razvijati se morajo tudi nove zveze.
Okoli 26.6.1991 je treba intenzivno kontrolirati telefone vseh oseb, za katere
se sumi, da imajo zveze s paravojaskimi formacijami. Taksne osebe izolirati v
kasarni tako, da bodo morali predajati porocila iz kasarn. Ko zahtevajo izhod,
jim to odobriti in jih tajno spremljati, fotodokumentirati kontakte in zbrati
ostalo dokazno gradivo.
Po izjavi ppo!. Ivice Jagarinca, bivsega OV JA, ki se je demobiliziral in na Cigar
izjavah temelji sledeca analiza, je bila vloga OV JA pri agresiji na R Slovenije odlo-
cujoca. Tako v pripravah na samo agresijo kot tudi med agresijo samo. OV JA so bili
ne samo med glavnimi nacrtovalci agresije, pac pa tudi njeni pobudniki in aktivni
izzivalci.
Vloga Varnostne sluzbe JLA je bila v pripravljalni fazi agresije na R Slovenije
zelo velika, ce ne odlocujoca. Po osebnem prepricanju ppo!. Jagarinca je bil general
Aleksander Vasiljevic, nacelnik Uprave za varnost ZSLO, eden najpomembnejsih pro-
na "revitalizacijo Jugoslavije". V okvir tega scenarija
je bila zajeta tudi Slovenija. Vasiljeviceva zamisel reSevanja krize v Jugoslaviji je naSla
plodna da vsaj v dveh "jugoslovanskih" institucijah, v katerih je imel Vasiljevic ali kdo
od njegovih somisljenikov in sodelavcev velik vpliv:
- v okviru GS JA
- v nekaterih upravah ZSLO.
Naloge, ki so jih iz Beograda prejemala podrejena poveljstva, niso bile na ravni
organov varnosti, pac pa na ravni poveljevanja.
ijMiN
;;;a
Na nivoju 14. K je prispele naloge prejemal poveljnik korpusa, resevali pa so jih
za to formirani timi, v katerih je od OV sodeloval izkljueno Ie naeelnik Varnosrne
slutbe JLA 14. K, polkovnik Emin Malkoc. Le vCasih se je vkljueeval polkovnik Nedovic
(Malkocev namestnik). Ppo!. Vujovic pa je bil zadolzen za urejanje dokumentov. Vsi
ostali OV 14. K so bili popolnoma izkljueeni inso Ie posredno (preko pogovorov) ali
z izdelovanjem posameznih nalog prisli do doloeenih informaeij oz. spoznanj, vendar
brez pregleda nad eelotno situacijo.
Za primer vojnih aktivnosti v R Sioveniji je bilo na nivoju 14. K narejenih vee
variant. Na osnovi tega so enote izvajale lastne priprave. .
V noCi iz 25. na 26.6. 1991 je neki polkovnik osebno prinesel iz Zagreba nalo-
go, v kateri se je zahtevalo, da se v doloeenem trenutku z oklepnimi in drugimi
enotami zasede letalisee Brnik. Od Varnostne sluzbe 14. K je za to povelje vedelle
polkovnik Emin Malkoc.
Naloga po!. Malkoca je bila, da zavaruje premik okb/ I. okbr na Brnik in ene
samohodne art. baterije, ki bo sla iz Karlovea preko Ljubljane na Brnik.
Za varnostno-pokrivanjel;okbrje-polkovnik-Malkoc-odredil-ppol,-Ivieo-Jaga-
rinea, ki je v casu agresije ostal v vojasnici I. okbr na Vrhniki, in Popovica, ki je z okb
odsel na Brnik. Jagrinee in Popovic sta v vojaSnico I. okbr prispela nekaj po 24.00 uri,
dne 27.06.1991. Nihee v poveljStvu 1. okbr ni vedel nieesar 0 njuni nalogi, niti ni bila
naloga 0 zavzetju Brnika nikoli narejena. Ob 01.15 uri, dne 27.06.1991 je iz poveljstva
14. K, kjer je sprejel nalogo, prispel poveljnik I. okbr. ppo!. Pane Matic, majorju
Radovanovicu, poveljniku I.okb je ukazal, da se prebije na Brnik zasede letalisee in po
potrebi uniei prepreke na poti.
Ppo!. Matiea na poveljstvu 14. K niso imeli za najbolj zanesljivega eloveka, zato
mu niso vsega povedali pravoeasno, kar je pozneje imelo usodne posledice. Ppo!' Pane
Matic ki je vodil enoto je bil skrajno problematiena osebnost, predvsem pa zaradi
nagle jeze sposoben storiti marsikaj. Prvi dan je brigadi poveljeval ppo!. Matic, z ob-
streljevanjem je zelel porusiti obCinsko zgradbo na Vrhniki ze v prvih jutranjih urah.
Ker je potem, ko je odSel poroeat v poveljstvo 14. K, zaradi okolisCin moral ostati v
Ljubljani, je poveljstvo nad brigado prevzel ppo!. Bobic. Ta se je skupaj z Jagarineem
in majorjem Kosticem maksimalno potrudil, da se prepreCi rusenje Vrhnike in zaSCiti
I. okbr. Ppo!' Bobic je nadomeSeal ppo!. Matica 10 dni.
Po agresiji je ppo!. Matica ila mestu poveljnika I. okbr zamenjal ppo!. Jovanovic.
Prva dva dneva vojne so vse odloCitve na nivoju 14. K sprejemali general Jovan Pavlov,
po!. Malkoc, ppo!. Vujovic in ppo!. I1ic. Pozneje je Malkoc predlagal Pavlovu, da pokli-
ee po!. Galiea, kar je ta tudi stori!' Vsa povelja I. okbr in b VP v Casu agresije sta izdajala
po!. Malkoc in po!. Galic. Ppo!. IvicaJagarinee je prepriean, da je za agresijo na Siovenijo
Vojna tn lJfl1lnd
pravoCasno vedelle po!. Malkoc. General Vasiljevic je nekatera povelja prenaSai direktno
Malkocu, ne pa poveljniku 14. K.
Na sluzbovanje v Siovenijo je Malkoc prispelI6.06.1979, in sieerv Ribnieo, kot
artilerijski Castnik. Ze leta 1980 je bil premeseen v Postojno v Varnostno sluzbo JLA kot
organ varnosti - OV k majorju Tomislavu Ljubicu. Od leta 1981 do 1984 je posebej
angatirano delal z vojalti albanske narodnosti. Vodil je akcijo iskanja 2 pobeglih albanskih
vojakov, v kateri je bil en ubetni vojak ubit, drugega pa so ujeli. Malkoc je bil ueenee po!.
Boska Mutiea, ki je bil med drugim tudi naeelnik Varnostne slutbe JLA-a 9. Armade. Ko
je bil polkovnik Bosko Mutic imenovan za naeelnika KOG (Kontra obveSeevaine grupe)
9. Armade je Malkoc postal naeelnik Vatnostna sluzba JLA-a v Postojnski diviziji.
V proeesu proti JBZT je deloval kot koordinator med SDV in VS JA ter pravo-
sodnimi organi JA. Ziasti dobro je delovala naveza Vasiljevic (zdaj naeelnik Uprave za
varnost ZSLO), Mutic in Malkoc. Ko se je po!. Mutic 1.1990 upokojil je posral Malkoc
naeelnik VS 14. K.
Po!. Emin Malkoc je eden glavnih akterjev pri pripravah in izvedbi agresije na R
Siovenijo. Ima veliko veejo vlogo kot naeelnik varnostne sluzbe 31. K., podpolkovnik
Ratko Katalina. Z naeelnikom Varnostne sluzbe Uprave vatnosti ZSLO generalmajor-
jem Aleksandrom Vasiljevicem je vzpostavil vee kot dobro sodelovanje. Vseskozi za-
govarja uporabo omejene sileo To pomeni, da s prevzemom naborniske dokumentacije
in mobilizacije oz. z dejanskim zativetjem vojaSkoteritoriainih okrozji - VTO JLA reSi
enD od podroCij neresenih vprasanj. Drugo podroeje, ki se nanasa na nadzor drfavne
meje, rdi JA z zavzetjem mejnih prehodov in z vzpostavitvijo nadwra skupaj z zveznimi
oblastmi. Kolikor pa bi pri vsem tem prislo do odpora TO in miliee, se v prvi fazi
njihov odpor zlomi, kolikor pa se stem ne doseZe eiljev, se gre se korak dlje in se v drugi
fazi prevzame oblast V R Sioveniji. To pa tako, da se republisko vodstvo zajame in prisili
v pogoje JA oz. kapitulaeijo.
Tetko prenaSa poroeila - zlasti tista, v katerih se JA prikazuje kritieno in negativno.
Zelo je zaskrbljen v zaeetnem obdobju udejstvovanja JA na HrvaSkem Za obmoeje
HrvaSke upa;da bo JA zmagovalee in da ne bo prislo do razbitja Jugoslavije. Pri svojem
delu prijateljev skoraj nima, razen por. Osmana Skora. Osnovna skrb mu je JA, Cin in
Jugoslavija.-Tem-eiljem-podredi tudi svoje zasebno zivljenje. Stanuje v Ljubljani, vendar
pa veCino easa prefivi po vojasnicah. Cedalje bolj pogosto je bolan (bolijo ga kolki in
ima 2 rani na zelodeu). V zadnjem casu je opustil tudi redno branje "Sportskih novosti"
in se popolnoma posvetil nastajajoCim problemov.
Ppo!' Miladin Nedovic (namestnik naeelnika VS 14. K): Do aretaeije VIS-a je
med obororeno intervencijo JA v Sioveniji najblizji sodelavee in zaupnik po!. Malkoea.
Medsebojno se veliko posvetujeta in po!. Malkoc redko sprejema pomembnejse odlo-
Citve, ne da bi se prej posvetoval z Nedovicem.
-
Po aretaciji VIS-a je bilo njuno tesno sodelovanje prekinjeno. Nedovic se je po
tern dogodku mocno spremenil, Malkoc pa se je od njega distanciral, saj je sumil, da
ga je VIS pridobil za sodelovanje. Ppo!. Miodrag Vujovic, zelo sposoben in izkusen
operativec Varnostne sluzbe je bil eden kljucnih akterjev pri sprejemanju in izdelavi
posameznih operativnih nacrtov Varnostne sluzbe JA, ki jih je izvajala v sklopu vo-
jaSkega posega v Sloveniji. Zadnjic je bil opaten v vojaSnici na Metelkovi 11.10.1991.
Skupaj z JA se je umaknil iz Slovenije. Tomazic in Moravcevic sta podala prosnjo za
demobilizacijo. Dario Klaric je yes Cas vojne v Sloveniji racunal glede na razvoj moznih
dogodkov, kako se bo opredeli!. Po sprejetju sklepa P SFRJ glede umika vseh enot JA iz
Slovenije se je zacela Varnostna sluzba 14. K naglo osipati. Precejsen del staresin. 14. K je
prosilo za demobilizacijo ali upokojitev. Veliko si jih je zelelo pridobiti slovensko
dtZavljanstvo. VeCina od njih je porocenih s Slovenkarni, otroci pa v glavnem Ze dalj Casa
Zivijo v R Sloveniji.
Varnostna sluzba JA 31. K, ki ji je naceloval podpolkovnik Ratko Katalina, je
ravno tako podrobno razdelala nacrte 0 prevzemu popolnega nadzora nad drtavno
mejo, imela pa je tudi nacrt za zasedbo PTT in RTV-hiSe v Mariboru.
Pripadnikov Varnostne sluzbe JA iz sestava 13. K ni bilo posebaj opaziti razen
kapetana, ki je pokrivalgarnizijovIlirski-B'lstrtcirsle<:hf[ale-euina-trrotemIJuRSlovenije
spadala pod poveljstvo 13. K. - Reskega korpusa.
Poveljnik 5 VO, poveljniki korpusov in enot JA, ki pa se jim je veliko manj zaupalo
kot pripadnikom Varnostne sluzbe JA, so pravzaprav postali zrtev velikih ambicij
generalmajorjaAieksandraVaSiljeviea, nacelnika Upravevarnosti v ZSLO, vendar to
pray v nicemer ne zmanjsuje njihove odgovornosti za vojno proti osarnosvojitvi Slove-
nije. Pray njegovo imenovanje in povezava s trdo linijo generalpolkovnika Blagoja Adiea
naeelnika GS JA, je pripeljalo do agresije na R Slovenijo. Temu pa je borrovala predhodna
naivnost predsednika ZIS Anteja Markoviea, ki je z aktom ZIS 0 uspostavitvi mejnega
rclima pod nadzorom zveznih oblasti omogocil agresijo JA na R Slovenijo. Na ta akt in
na sodelovanje teh ljudi so posarnezni ekstremni oficirji komaj cakali.
Poznejsi dogodki kaZejo na to, da je bil dogovor s Slovenijo in "Zveznimi" oblast-
mi, ki pa so ze odrazale politiko najmocnejsega naroda v takratni federaciji, mozen.
Sarna vojna pa je bila najslabsa moznost. In ravno Varnostna sluzba JA je vseh svojih
analizah ocenjevala, da je to prava pot za rditev problemov. V Beograd so posiljali po-
polnoma zgresene informacije v smislu, da slovenski narod v resnici ni za lastno drtavo
ter da je problem sarno trenutno politicno vodstvo. Precenjevali so svoje sile in podcenje-
vali sile novonastajajoce slovenske dtZave. Pri tern pa so popolnoma pozabili na spre-
membe v tistem casu in prostoru.
Generalmajorju Aleksandru Vasiljevicu, nacelniku Uprave varnosti ZSLO ni
bilo tclko za ta vojaski spopad navdusiti generalpolkovnika Blagoja Adica, nacelnika
. .
tn vOJna
generalstabaJA, ki se je zelel pred upokojitvijo ptoslaviti, dobiti vojno za Slovenijo ter
tako dati lekcijo HrvaSki, ki je pray tako kazala, da bo odsla iz federacije, ceprav s
hujsimi posledicami in za vsako ceno. Pri tern pa se Se ni vedelo, kdo bo placaJ visjo
ceno, Srbi so Ie upali, ker so imeli JA na svoji strani, da jim ta zagotavlja stratdko
prednost na bojnem polju.
Zvezni sekretar armadni general Veljko Kadijevic, je v zacetku teh dogodkov igral
drugorazredno vlogo, vendar je moral ob neuspehu JA v Sloveniji prevzeti svoj del
odgovornosti in rdevati preostanek JA v interesu politike tistih sil, ki so prevzemale
primat in zelele v naslednji desetih letih z vojnami resevati srbsko vpraSanje. Sam
spopad v Sloveniji je prakticno pomenil razpad JLA. Od dneva intervencije nihce vee
ni uporabljal te kratice, rudi sarna Armada ne.
Z vodjo analitike Gorazdom Jurkovieem sva v tern casu dosledno metodicno raz-
porejala zbrane informacije v obliki poroci!. Razdelili smo jih v tri sklope, in sicer:
operativne zadeve (v ta sklop smo vnaSali podatke po posameznih pokrajinskih
stabih TO s poudarkom na vseh dogodkih v enotah JLA),
varnostne zadeve (predvsem smo se osredotocili na dejavnost Vatnostne sluzbe
JLA in na izredne vatnostne dogodke v upravnih organih in TO),
in ostale zadeve (dogodki in pojavi, ki jih ni bilo mogoee uvrstiti v prvi ali drugi
sklop).
..
VOJNI DNEVNIK
namestnika poveljnika 195.okb, kapetana 1. klase Veroljuba Zecevica, ki je
poveljeval tankovski celi dne 27.6.1991 no poli proti Sentilju.
. 1
1. PPTMS
2. EKIPA BREGANE PP
3. NAPOLNITI VODO
4. STARESINE - OPRAVITI RAZGOVORE Z VOlAKI POSAMICNO
5. IMETI VSE PRIPRAVUENO
6.0KOLICA
7. TELOVADBA
Naloga sprejeta ob 8. uri 20 min.
Premik zacet ob 9.00 uri.
27.6_1991
9.50 Kosacki dol: ustavljeno 5 vozil, 3 pokvarjena.
10.03 Pesnica: 8 vozil pokvarjenih.
10.30 Zauslavljena enola.
10.55Sprejelpovelje;dacakorn.
Sprejel povelje za preboj. Zaceto ciscenje vozil s tanki.
14.20 Komandir Sebastijan Cesnik, loze Heman, Dorio Panic zbezali in
odnesli eno avtomatsko pusko in enD avtomatsko pistolo.
14.50 -15.00 Opravljen razgovor s predstavniki ONZ. Posamezni milieniki
nos podpirajo, vendor jim je ukazano, do nos blokirajo. No pot so postavili:
nakladalec,
specialno vozilo,
TAM 5000,
kamion IVECO Aranaelovic,
kamion MB,
oslalo so kamioni vlacilci tujih regislracij.
15.56 Sprejel ukaz: opozoriti vse, do se v doloeenem roku umaknejo, ee se
ne umaknejo, naj izslrelijo opozorilni strel v prvo vozilo. Ce se kljub lemu ne
umaknejo, prehod odpreli z ognjem.
I
I
I
I
- ----r--
I
I
I
Vojna napoved in vojna
15.58 Prise I bo visji staresina, ki jim bo sporocil isto in jim odredil"rok. Po
izteku danega roka, bo izstreljena opozorilna granata.
16.40 Dobljen ukaz, do se izstreli opozorilni naboj .
16.51 Ukazana je izstrelitev refala iz PKT.
16.55 Ukazana izstrelitev topovske trenutne fugasne granate.
16.58 Ukazana izstrelitev druge TFG. Izbruhnil je pozar no kamionih.
20.05 Izstreljena je mina no tank iz smeri cestne baze.
DNE 28.6_1991
4.15 Pricelo se je Ciscenje.
6.55 Pricel se je prehod preko mosta.
9.40 Ranjena 2 vojaka in komandir cete,
Merilec Ired Tomazevic,
clan posadke ....... Zorko.
9.25 Iz smeri 1000 m severno izstreljeni trije izstrelki iz prolioklepnih orodij.
Zadetkov ni bilo.
9.402 vojaka tezje in 1 oficir lazje ranjeni, 1 tank poskodovan. Dan zahtevek
za sanitetno po moe, odpeljani so v bolnico. Z njimi sta odsla dva vojaka.
11 .20 Avicija je bombardirela in mitraljirala polozaje pred ceto.
11.00 Z ...... vozilom je odpeljan Dafineo.
13.30 Aviacija je ponovno mitraljirana.
13.32 Odprt je ogenj s tremi granatami iz tankovskega topa no neko stara
hiso v vinogradu.
13.- Poskusano je, do se z granatami odpre prehod preko proge, ampak
poskus ni uspel. Preko prage smo obsli kompozicijo, enemu tanku je zgorela sklopka,
en tank je oslal zagozden.
18.30 Dobili porocilo, do je no tanke odprt ogenj.
liLiiJ
19.30 V nogo se je ranil (slucajno) desetnik Krizanovic.
20.45 Ugotovljeno, da manjkajo:
des. Nikola Krainovic, komandir,
des. Borut Kosancic, merilee,
des. Martin Gasparevic, komandir.
21.13 Polkovnik je opravil razgovor z enim milicnikom in oiicirjem TO RSLO.
21.15.0d komandirjev dobivam stalna porocila 0 izginotju vojakov.
V l.tc je samo 12 pistol, 6 pusk, 3 komandirji, 5 voznikov.
Zavarovati maksimalno vsak tank in v primeru napada odgovoriti z ognjem.
Municija: Porabljeno . 15 nabojev 100,
. 300 nabojev za mitraljez.
Hrana: Imamo je samo se za naslednje jutro (za zajtrk).
Gorivo: Porabljeno 1/2 PRo
Mostvo: bolni 1,
ranjeni 4,
.. pogresani ........ 1-5; .... _--
ni zveze z 8,
v zboru 19.
29.6.1991
06.13 Prejel sporocilo od VAUEVA 2, da bodo poslali hrano. Prejel povelje,
da ni mozen prevzem sredstev.
07.23 Vojak Nael ima krce v trebuhu. Ima *******. Radijska zveza ni
vzpostavljena.
10.30 V casu razdeljevanja hrane je pobegnil desetar FEER.
13.20 Porocnik ..... je dal ultimat, da se predamo.
Pogoji:
da prepustimo vso tehniko,
da nas bodo oni prepeljali v kasarne,
rok do 14.00.
I
Vojna napoved in vojna
________________________________
Naredjenje 2a postupak i
dejstva noeu 29/30.06.1991.
godine,-
VOJNA TAJI'IA
STROGO ?OVERWIVO
KOMANDI
Od pretpostavljene komande dobi11 sma sledeci telegram:
Ns sadasnjim Dolozajima7 objektima, karaulama.u kasarnama i
komandama se za odlucnu odbranu svakog objekta.
U toku n061 biti maksimalno budan i spremen za odbranu rejona
u kame se nalazite.
U slucaju napada protivn1ka nanet1 mu maksimalne gubitke .
Svako lice koje pokusa bekstvo. predaju i pokaze kolebanje
mOrS biti liseno sloboda.
U pitanju,je odhrana Jugoslavije i zadnji njenog
ugleda 1 jedinstva.
Vrhovna komanda 6e veceras poslati ultimatum Republike Slo-
venije i u s1ucaju nepostovanJa toga, u toku autrasnjeg dana
ce se obracunati sa njima.
Krajnji rezultat bice pozitivan za Jugoslaviju .
Trazim od svih staresina i svakog pojedinca i vOjnika krajnje
odlucnost, i bez obzira
na uslove u kojima se nalazite. Imajte puna u Vr-
hovnu komandu.
Morate izdrzati narednih dana do kraja.
do po.lednjeg vojnika jedinice.
Tacnost prepisa telegrama
KONANDANT
general major
1-Uce Delie, s. r.
Moje doiivljanje vojne za Slovenijo
v
MOJE DOZIVLJANJE
VOJNE ZA SLOVENIJO
Malo pred 03.00 me je iz komaj zaeetega sna prebudilo nekaj ponavljajoCih se
signalov iz prenosnega odzivnika. Nisem niti pogledal na sporoeilo, ko sem ie po obeu-
tku vedel, zakaj se mi sporoeilo posilja. Ko sem odhajal iz prosrora deurne eldpe VO
RSLO, sem jim naroeil, da me lahko zbudijo in poklieejo sarno v enem primeru, in
sicer ee pride do premika 1. okbr z Vrhnike v katerikoli smeri. Hitro sem se oblekel,
vzel s seboj oroije, se usedel v golf in odpeljal proti centru mesta. Ceprav sem se v
tivljenju solal za vojaka kot oficir in pozneje kot inspektor milice preigraval in dotivel
razliene vaje in urjenja, si v resnici nikoli nisem ielel prave vojne in vojaSkega spopada.
Zavedal sem se, da nam drugega, kot da branimo v prvi vrsti svoje lastno tivljenje
in pravico nasega naroda, potrjeno na plebiscitnem referendumu za samostojno drlavo,
ne preostane. Postavljal sem si vpraSanje, ali sem nalogo, ki mi je bila naloiena od
strani drlave, dovolj dobro opravil, in ali bi lahko s svojimi pravoCasnimi informacijami
prepreCiI najhujse. SpraSeval sem se, ali sem dovolj glasno in jasno opozarjal slovensko
politieno vodstvo tudi na to skrajno moinost posega JLA. Moj zadnji nastop na raz-
sirjeni seji Predsedstva R Slovenije, dne 21.06.1991, je bil (vsaj meni se je tako zdelo)
dokaj jasen. Takrat sem vsem najodgovornejsim politikom slovenske drlave jasno in
glasno povedal, da VO RSLO te vse od meseca maja razpolaga z zanesljivimi podatki,
da obstaja zelo velika verjetnost, da nasilno prepreCijo z JLA osamosvojitev Slovenske
odzval sarno slovenski clan zveznega Predsedstva,
dr. Janez Drnovsek. V svojem kratkem govoru je omenil, da je pred nekaj dnevi govoril
z armadnim generalom Veljkom Kadijevicem, ki naj bi mu zagotovil, da JLA ne bo
vojasko posredovala.
Bolj kot sem se bliZai vladni palaei, vee milienikov in njihovih nadzornih toCk sem
sreeeval. Ko sem se jim pribliZal, sem zmanjsal hitrost toliko, da so me prepoznali, zatem
pa sem odhitel mimo. Poslopje Izvrsnega sveta in Predsedstva je bilo tiste noei zablo-
kirano z enotami PEM in VEM ter z enotami zasCitne specialne brigade TO. Hitel
iii
sem, saj nisem l.elel med zadnjimi vstopiti v glavno operativno dvorano. Vedel
da so tam zbrani l.e vsi. Ob vstopu mi je eden mojih deturnih mol. poroCai 0 dogodkih
na Vrhniki kot tudi 0 dogodkih sirom po Sioveniji. Od te noCi dalje, se naslednje dye
ali tri noci, skupaj z najol.jimi sodelavci tako rekoc nisem zatisnil ocesa. Ze prejsnji
dan smo iz vseh slovenskih pokrajin dobivali slabe novice, kar se tice premikov JLA.
Vendar smobili tako praznicno razpolol.eni, da smo vsi cakali samo vecera s proslavo,
praznicno sejo slovenske skupsCine in sveCano rojstvo nove slovenske drl.ave.
RazmiSljanja so bila taksna: do proglasitve nove dctave se je potrebno prebiti
toliko v miru, brez spopada z JLA in zveznimi organi, potem pa si bomo POSkUSail
pomagati tudi z njo.
Ko se je ol.ji stab koordinacije zbral v operativni dvorani, smo vsi z veliko zaskr-
bljenostjo sprejeli dejstvo, da se je zacela vojna. Vendar pa easa za skrb in premisljevanje
ni bilo. V tistem trenutku so bila tako rekoc v tisti dvorani zbrana vsa custva. Kljub
jezi in sovraStvu je l.e po nekaj trenutkih prevladala razumna profesionalnost. Z obrazov
Janeza Janse, Igorja Bavcarja, Janeza Siaparja, Mirana Bogataja, Borisa Znidarica je
bilo jasno razvidno, da imamo samo dye izbiri: ali bomo situaciji kos ali pa nas ne boo V
tem trenutku je bil poleg vseh drugih, kljucni problem kam je namenjena enota iz 1.
okbr. Tanki so z veliko hitrostjo vozili proti Ljubljani in sele cez kratek cas smo izvedeli
za njihovo.nalogo,-dagredoproti-Brniku.-Ko.pa-seje-de!.enoteodcepiLprotiIoskemu
Celu, je bila to za nas, ceprav je, to kot smo kasneje izvedeli, slo za pomoto, nova
uganka. Za ostale enote pa smo l.e v casu njihovih premikov predpostavljali, da je v
prvi fazi nacrta kljucna naloga zasedba mejnih prehodov. Vse tisto, kar nam je v mesecu
maju na otoku Krku razlagal "polkovnikJol.e", se je zacelo uresnicevati. Za kratek cas
sem odsel-tiste-noci-jzvladnegaposlopjaproti seddu varnostne,ga organa na
ZupanCicevo ulico 3. Na tej lokaciji je bila glavnina vodstva slul.be. Ze kakSno noc
prej, posebej pa to noc, je v naSe prostore prislo kar nekaj tajnih sodelavcev, ki so l.e
tako rekoc pred osamosvojitvijo naredili kril. cez JLA. Hitro so se vkljucili v delo in
pomagali v analitiki slul.be. Te noi'i sem po dolgem casu za dober mesec oblekel
uniformo slovenske TO. V kompletnem poslopju je bilo pravo vojno stanje. Tudi
pripadniki varnostnega organa RSLO so se oborol.ili s pistolami, avtomatskimi puskami
in rocnimi bombami. V primeru poskusa napada JLA bi z vsemi drugimi zaposlenimi
branili objekt RSLO. Tiste noi'i sem se odlocil, da bo vodstvo delovalo na dveh
lokacijah. Skupaj z delom analitike sem se odlocil preseliti se v nepos:edno blil.in?
vodstva republiske koordinacije. Preostanek slul.be pa je deloval v prostonh VO RSLO.
V primeru napada pa bi se tudi ta del preselil v kletne prostore RSLO. Ze cez dan ali
dva sem za svoje delo dobil enega od prostorov v kleteh Cankarjevega doma. V prostor
so namestili racunalnik, nekaj telefonskih linij in faksov ter vojaskih zlol.ljivih postelj.
Ko sem se proti jutru vrnil, sem nesel nekaj svetih informacij naSe slul.be ter infor-
macij operativne skupine v prostore predsednika Predsedstva. Pred vhodom sem srecal
takrat prvikrat Jol.efa Skolca in Cirila RibiciCa. Oba sta bila vidno utrujena in zaskr-
bljena. Cakala sta na sprejem pri predsedniku Predsedstva Milanu KuCanu. Mimo
___ L
Moje dOiivijanje vojne za Slovenijo
-
njiju sem stopil v sejno sobo Predsedstva in izroCiI sekretarjema najnovejse informacije.
Za sejno mizo so bili zbrani poleg njiju vsi clani slovenskega Predsedstva, predsednik
SkupsCine, dr. France BUCar, in predsednik Izvrsnega sveta, Lojze Petede. Kljub vsej
napetosti in tetkemu trenutku sem po nekaj trenutkih prisotnosti dobil obcutek, da v
sejni sobi vlada mirno in trezno razpolol.enje; lotili so se ocene polol.aja na terenu z
iskanjem rditev v nastali situaciji. Ob vrnitvi v poveljstvo obeh sekretarjev in nacelnika
RSTO so bila povelja dokaj jasna: obramba pred napadom JLA za vsako ceno.
Tiste dni sem bil z najol.jimi sodelaci veckrat na poti med vodstvom republiske
koordinacije, ki je imela stab v kletnih prostorih Cankarjevega doma, in poslopjem
RSLO na ZupanCicevi ulici 3, kjer je deloval del vodstva Varnostnega organa RSLO.
Ob neki priliki smo se do zob oborol.eni ustavili v restavraciji Maksimarketa Maksim.
Prijazno osebje nas je lepo sprejelo in nam postreglo z jedaco in pijaco na njihove
stroske. Tako kot smobili mi lepo sprejeti, so bili sprejeti tudi drugi terirorialci sirom
po Sioveniji. 0 tem sol.itju med narodom in slovenskimi varnostno-obrambnimi silami
so govorila stevilna porocila naSih varnostnih organov. V teh dneh desetdvenih spopadov
nismo zabeletili niti enega resnejsega konflikta zaradi slabega vedenja ali nediscipline
pripadnikov TO.
V poveljstvo koordinacije sem pripeljal enega od naSih sodelavcev, ki je zacel na
veliko geografsko karto vrisovati poloZaj na bojiscu. Tega dne, pa tudi se nekaj naslednjih
ni bilo rol.nato. Pritisk enot JLA iz raznih smeri, podkrepljen z letalstvom in helikopterji,
je bil v prvih dneh vojne zelo mocan. V naSo korist so ga zacele prevesati tako obram-
bne kot napadalne akcije TO in milice. S posameznimi tajnimi sodelavci je bil stik v
Casu bojnih razmer skorajda nemogoc. Pa vendar sem l.e pred spopadom izdal na-
vodilo, da nobeden od sodelavcev v primeru spopada ne sme zapustiti JLA. Narocil sem
jim, da naj sodelujejo tudi v premikih enot in spremljajo bojna udejstvovanja. Eden
takih je bil nas sodelavec iz 1. okbr "Martin", ki se je drfal nasega navodila in bil
skoraj ob glavo.Iz dl.ipa JLA je spremljal spopad pri Trzinu. Pred tem pa je bil celo
tako pogumen, da se je telefonsko javil naSim operativcem, ki so mu dali dolocene
naloge. V tem spopadu je billal.je ranjen in prepeljali so ga v Klinicni center. S skupino
podcastnikov in civilnih oseb smo z zaplenjeno opremo l.e med spopadom zaceli z EI,
oz. prisluskovanju radijskim zvezamJLA. Posebej uspeSni na tem podrocju so bili naSi
varnostni organi v 7. PSTO v Mariboru. V ro skupino je kaj hitro prestopila skoraj
celotnaekipalzradijsko prisluSkovainega centra JLA na Pohorju. Vse aktivnosti na
tem obmocju je vodil nacelnik VO 7. P$TO, Gorazd Vidrih. Tehniki so bili celo tako
dobri, da so prisluskovali in motili pogovore med posameznimi tankovskimi posadkami.
V Ljubljani pa smo kaj hitro organizirali, iz objekta TO na Prulah pravi prisluskovalni
center, ki je prisluskoval vsem zvezam na relaciji med poveljstvom 5. VO v Zagrebu,
RRC na Krimu in poveljstvom 14. K. Pri tem smo se poslul.evali opreme
prisluskovalnega centra JLA na Rol.niku. To opremo in center je po naSi usmeritvi
zasegel vod vojaSke policije 6. PSTO Ijubljanske pokrajine. Nalogo je usmerjal nacelnik
VO 6. PSTO Marino Medeot.
Nacelnik VO v dolenjski pokrajini v 2. PSTO Novo mesto, Zatko Henigman, je
bil yes cas na zvezi z vojaSko posadko JA na Trdinovem vrhu oz. Sveti Geri. Ob vznozju
Svete Gere na hrvaSki strani je taborila vecja skupina pripadnikov HOS - a. To formacijo
so pripadniki JA oznacevali kot popolnoma ustaSko nastrojeno, saj je slo za vojaSko
krilo hrvaSke stranke prava. Po obojestransko zbr'mih podatkih (te podatke so imeli
tudi v hrvaSki vpjaSki varnostni sluzbi), se je skupina pripravljala za naskok vojaSnice
na Trdinovem vrhu. Vojasnica je ze takrat po naSih informacijah stala na nedoreceni
mejni crti, med republikama Siovenijo in Hrvasko. Zato sem poklical hrvaSkega kolega
Josipa Perkovica in se z njim dogovoril, da je najprimernejse, da objekt prevzamejo moji
operativci. V zarneno in da se ne bi pogovarjali, Cigav je, pa ga born oskrboval z obvdee-
valnimi informacijami, ki jih bomo dobili z elektronksim izvidovanjem iz tega.objekta. Z
mojim predlogom se je popolnoma strinjal in zatem so se v poveljstvu 2. P$TO odlocili
za akcijo. Brez boja, ker je posadka komaj <:akala da se preda, so zavzeli objekt in pod
nadzorstvom nasih varnostnih organov zaceli z elektronskim izvidovanjem JA, tako
na ozemlju Siovenije kot HrvaSke.
Ze v prvih dneh spopada se nam je javilo kar nekaj slovenskih oficirjev iz JLA,
ki so bili sodelavci naSe sluzbe ali pa so nam poskusali kako drugace pomagati. Z
republiskim sekretarjem za obrambo, Janezom Janso, s katerim sva yes cas vojne tesno
sodelovala, svaprisla doskupnega spoznanja;-da-bi-bilo-zelo-dobro"formirati-arraliticrro
skupino iz oficirjev JLA, ki so prestopili in se trenutno nahaja v prostorih VO RSLO
na Zupancieevi 3. Vodenje skupine je prevzel Ivo. Ta skupina, ki je izredno dobro po-
znala JLA, je takoj prieela z de/om in poleg naSe analitike izdelovala tudi svoja analiticna
poroCila. Skupina je izdelala vec porocil in budno spremljala razmere. Iz njenih vrst je
prislo karnekajpredlbgov,hakaksehhacihzaustavljati prodirajoce enoteJLA in kako
propagandno delovati, da se bo morala enot JLA Cim hitreje zruSiia. Po naSih podatkih so
bili Se posebej zagnani za izvajanje bojnih nalog v poveljstvih v vseh treh korpusih, ki
so napadli Siovenijo. Zato smo se zaeeli z nacrti, kako in na killen naCin, bi se predvsem
poveljstvi v Ljubljani in Mariboru Cim bolj nevtralizirali. Na poveljstvo 13. K, ki je
bilo na Reki, pod poveljstvom generalmajorja Marjana Cada pa nismo imeli nobenega
vpliva. V zvezi z njim sem veckrat klical hrvaSkega kolega, ki je vodil enako sluzbo kot
jaz, Josipa Perkovica, da naj na taksen ali drugacen nacin poskusa umiriti poveljnika
13. K generalmajorja Marjana Cada.
Vsekakor je bil prodor v njihove sisteme komuniciranja ze eden od uspehov.'
Izjemno zagnanost za realizacijo naloge iz Beograda je se vedno kazal nacelnik Varnostne
sluzbe JLA 14. K, polkovnik Emin Malkoc. Po zagnanosti, da je potrebno vzpostaviti
popoln nadzor nad Siovenijo, je celo prednjacil pred poveljnikom korpusa general-
majorjem Jovanom Pavlovom. Zato smo resno razmisljali, kako in na kaksen nacin ga
izloCiti iz igre. Kolikor bi se spopadi se nadaljevali in se na bojiscu v naslednjih dneh
ne bi vzpostavili neko ravnovesje in pogoji za pogovore, je imela sluzba pripravljena
dva scenarija za onesposobitev vodstva Varnostne sluzbe JLA 14. K in ozjega dela
poveljstva 14. K. Izhajali smo iz tega, da se vecji spopad nikakor ne sme prenesti v
Moje V01me za Slovenijo
sarno sredisce Ljubljane in da je zato najboljsi eden od diverzantskih naCinov. Ze nekaj
dni smo imeli v neposredni blizini vojaSnice na Metelkovi postavljene osttostrelce. Opa-
zeno je bilo tudi, da se je polkovnik Emin Malkoc kar nekajkrat pojavil ob oknu in bil
viden naSim opazovalcem. Tako se je njegova odstranitev, s pomocjo ostrostrelca nudila
kot ena od moznih resitev. Naslednjo rditev je predlagal in se je resno lotil inzenirski
major JLA, ki je bil ravno tako eden od sodelavcev sluzbe in v tern Casu kot pristopnik
na sedeiu vodstva sluzbe. Po njegovi zamisli bi v kanalizacijo in sistem meteornih vod
poveljstva 14. K na dye mesti, se pravi tja, kjer je ozje poveljstvo 14. Kin na mesto,
kjer je vodstvo Varnostne sluzbe JA 14. K postavili eksploziv. Cevi, speljane pod starim
poslopjem, bi omogocile, da se pod objekt prinese oz. postavi vec sto kilogramov
eksploziva. Vsi nacrti za izvedbo te akcije so v smislu priprav ze zaceli teci. Pripravljen
je bil eksploziv, vozilo za prevoz in ekipa pod vodstvom inzenirskega majorja, ki bi to
nalogo izpeljala.
V zavetju noCi bi z naso skupino sodelovala skupina iz podjetja Vodovod-kana-
lizacija, ki bi nam pomagala in dala vso potrebno opremo. Po postavitvi eksploziva, bi
zaceli s pogajanjem in sele ce pogajanja ne bi bila uspdna, bi aktivirali eksploziv.
Posledice bi bile hude, saj bi se stari objekti zrusil sam vase. Zavedali smo se, da bi bila
to skrajna odlocitev in da bi po njej lahko pricakovali protiudar po objektih istega
ranga na naSi strani. Razplet dogodkov pa je bil k sreCi tak, da so se zmanjsevale
aktivnosti vojaskega spopada.
Ze v prvih dneh vojne so kljub mojim drugacnim usmeritvam k nam prisli ze
skoraj vsi oficirji JLA slovenske narodnosti, ki so bili sodelavci sluzbe. Ze pred spopadom
sem jim narocil, naj v enotah oz. poveljstvih sami vzpostavijo nekaksno lastno obvesce-
valno mreio. Bila pa je popolnoma drugace motivirana in tudi delo z njo je bilo veliko
bolj profesionalno. Posebej je priSla do izraza ob umiku JLA z ozemlja Siovenije, saj
smo po njej dobivali informacije 0 enotah pa tudi pozneje, saj nam je dostavljala
informacije 0 dogajanjih na bojiSCih nekdanje Jugoslavije.
Eden od redkih Siovencev, sodelavcev sluzbe, ki je striktno uposteval navodilo,
naj zdrti kolikor je mogoce v JLA in nam dostavlja informacije, je bil polkovnikJoza
v Beogradu. Ravno v tern casu je zakljuceval solanje na takratni najvisji vojaski soli
JLA, tako imenovani "Vojni soli" oz. soli, na kateri so se solali bodoCi generali JLA.
Dne6.7.L9-9.Lv-vecernihurahsem imel nalogo izven Ljubljane. Ob prihodu v kletne
prostore Cankarjevega doma, kjer je bilo v tistem casu Operativno poveljstvo in zaeasno
tudi moje domovanje, me je na hodniku srecal republiski sekretar Janez Jansa in mi, ne
da bi vedel zakaj, izrekel nekaj pohvalnih besed. Povedal mi je, da je naS sodelavec
polkovnik Jota, ki sem ga nekaj dni pred tern celo pripeljal v Siovenijo, v Ljubljano
posredoval zelo pomembno informacijo 0 nastopu nacelnika generalstaba JLA ge-
neralpolkovnika Blagoje Adica. Polkovnik Joze je Siovenijo obiskal popolnoma tajno
ze 30.06.1991. Njegov prihod v Ljubljano sem organiziral v povezavi z njegovo reno, ki
je bila kot nekaksen oficir za zvezo med nami in njim. Polkovnik se je v Beogradu
-
usedel v vlak in ne da bi izstopil v Zagrebu, nadaljeval pot proti Ljubljani. NaSa elupa
operativcev ga je pricakala na zelezniski postaji ter neopazno pripeljala na razSirjeno
sejo Predsedstva R Slovenije. Na tej seji je polkovnik Joze porocal 0 nacrtih in
razmiSljanjih najvisjega vojaSkega vodstva v Beogradu. Po koncani seji sem se se sam
opravil z njim daljsi razgovor ter ga pripravil za naloge. Informacijo v zvezi
stemi nalogami je po faksu poslal svoji zeni, ta pa jih je poslala nam.
NASTOP GENERALA ABICA V CENTRU VISOKIH
VOJASKIH SOL V BEOGRADU
Gospodu Andreiu Lovsin
Fax: 061/ 223 074
1. Dne 5.7.1991 ie od 13.00 do 14.30 ure v centru visokih voiaskih sol v
Beogradu nastopil nacelnik generalstaba OS Jugoslavije generalpolkovnik
Blagoie Aaic, na slovesnosti ob zakliucku solania oficiriev, ki so koncali
solanie na naivisiih solah iugoslovanske voiske. Prisotnih ie bilo okoli 150
oficiriev po rangu od majoria do polkovnika. Vecina oficirjev (85 do 90 %)
je bila srbske nacionalnostiindelCmogorcev.
Ob tej priloznosti ie imel generalpolkovnik Blagoje Aaic govor naslednje vsebine:
JLA je v vojni, vsiljeni od secesionistov v Sioveniji in Hrvaski, ki brezobzirno
rusijo temelieJugoslavije, s cimer grobo ogrozaio in rusiio dosedanie nasled-
stvo socialisticriega razvbiaTugbslovanske skupnosti in interese vseh v niei.
Zaradi enostranskih in drznih potez Siovenije, ie situacija skraino
dramaticna, v bistvu ie slabsa in tezia od tiste iz leta 1941.
Vecstrankarski sistem ie sporekel narode in iih medseboino razdelil. Na
oblast so prisli ekstremni razbijalci Jugoslavije, ki hoceio brezobzirno
spremeniti druzbeni sistem in uvesti klasicni kapitalizem v niegovi naihuisi
obliki.
MNZ Hrvaske ie z minometnim ogniem napadlo vas Mirkovci. Napadli so
nedolzne zenske, otroke in stare liudi srbske nacionalnosti. To nai bi
pomenilo, da (crno) oblastv republiki Hrvaski ne zanimaio liudie in niihova
usoda, ampak samo ozemlie, na katerem so naselieni Srbi.
JLA v Sioveniii ni ubijala zena, otrok in starcev, zaradi tega ie izgubila
bitko, ne bo pa izgubila voine.
Jugoslavija ie ali pa ie ni, vse ostalo ie farsa, da se doseze zastavlieni cili
s strani seceionistov. Pri tem tukai ne gre za nikakrsno razdruzevanie in
temu podobno, ampak za naiboli grobo odcepitvev, pri cemer se ne izbiraio
sredstva. Se posebei ne v Sioveniji.
JLA bo storila vse, da se Jugoslavija ohrani. Tudi z dogovori s politiki sedaniih
omadezevanih republik, ki moraio izkliuciti svoie vstraianie na pravici vseh
. vojne za Slovenijo
narodov do odcepitve, formirania lastne drzave oz. zdruzitve s svoiimi
nacionalnimi drzavami. JLA ne priznava politiko izpelianih deistev Siovenije
in Hrvaske, ceprav Hrvaska izvaia razdruzevanie malo pocasneise od
Sioveniie, ki ie takoi po razglasitvi neodvisnosti, ze 26.06. radikalno zelela
prekiniti vse zveze z Jugoslaviio, vendar na skodo ostalih narodov.
Makedonija in BiH se vse boli priklaniata resitvam Hrvaske in Sioveniie.
Zvezna vlada Anteia Markovica se ie taino dogovorila z ZDA in zahodom
o razbijaniu Jugoslavije. Tisto, kar ie Markovic vcerai iziavil novinariem, ie
cista laz, ker JLA ni nikoli samovolino izvaiala akcii, ampak samo po nalogu
oz. ukazu. Tako ie ravnala tudi v primeru zasCite drzavne meie v Sioveniii.
Odlocitev ZIS ie odredila akciio JLA in niene postopke. ZSNZ, carina in
JLA so skupno nacrtovali akciio 0 prevzemu drzavne meie. Nacrt ie bil, da
enote JLA zasedeio polozaie v blizini drzavne meie zaradi pod pore dela
carinikom in pripadnikov ZSNZ in da odbijeio eventualno intervenciio tuiih
drzav. Moc sil ni bila vecia od nivoia cete - bataliona, tako da so bile to
minimalne mirnodobne sile JLA.
JLA ni napovedala voine Sioveniii, ampak ie morala zasesti drzavno meio.
Pri tem ie prislo do izdaie nekaterih pripadnikov JLA, posebei Siovencev,
zaradi cesar so posebei trpeli meini batalioni in meini vodi na karovlah.
Nihce ni nacrtoval voino operaciio za okupaciio Sioveniie. To ie izmisliotina
ekstremistov v Sioveniii in Hrvaski, da obtoziio JLA kot okupatoria in da se
narod obrne proti niei.
Prisli smo v polozai WLAJ, da ne moremo vee izvrsiti mobilizaciie enot katerih
cili bi. bil obramba Jugoslaviie. Naleteli smo na ogromen odpor tudi pri
uradnih predstavnikih oblasti v posameznih republikah in s strani strankarskih
voditeliev, posebno nacionalnih in verskih.
Sedai ie okoli 58 karavl v rokah TO Sioveniie.
Enote so se umaknile v garnizije, ureiaio se, popolniuieio in se pripravliaio
za bodoce naloge. Enote potrebuieio oficirie vasega nivoia, zato smo malo
skraisali vase solanie. Takoi boste odsli na dolznosti v enote, kamor vas
bomo razporedili. Nimate pravice, da se pritozuiete nad resitvami glede
svoiih dolznosti in garnizonov, ampak da striktno izvrsuiete ukaze
predstoinikov.
Od vas pricakuiem, da Cimprei pripravite enote za boino delovanie, po pra-
vilih.boine-uporabeindav izvrsevaniu nalog pokazete tista znania, ki ste iih
v solah dobili, pri cemer pa kolebania in odstopania od nalog ne sme biti.
JLA ima 50 mrtvih in 130 ranienih, 500 voiakov ie dezertiralo, okoli 1000
pa se iih ie predalo.
Ljudie se niso mogli hitro prilagoditi situaciii za izvaianie voinega delovania
se posebei glede uporabe orozia, kar se v bodoce ne sme ponoviti.
TO Siovenije ima tudi izgube, ampak to dobro in uCinkovito prikrivaio.
Predsedstvo SFRJ ie vcerai, 4.07.1991, izdalo odlok v osmih tockah, ki
smo iih v stabu OS iniicirali, da se Sioveniio prisili k takoisniemu izvaianiu
predhodnih odloCitev ZIS-a in Predsedstvo SFRJ in da se jo prisli k opuscanju
enostranskih potez. Prekinitev ognja se v glavnem spostuje, ne pa vprasanje
meje, vracanje orozja MTS, razpustitev TO, blokade cest in drugo. Ako R
Siovenija danih ukazov ne bo spostovala, jih bomo mi oz. kakor vi pravite,
"vojaski vrh" ter Predsedstvo SFRJ, prisilili, da se zahteve do potankosti
izvrsijo. V nasprotnem bomo udarili 5 silo in v obsegu, ki bo potreben. Ne
bomo vee cakali, odstopanja ni vec.
Izdaja Jugoslavije je sedaj oCitna. Pokazala se je v postopkih Siovenije in
Hrvaske ter pri mnogih oFicirjih in vojakih. To moramo razcistiti. Nekatere
republike so sprejele odlocitve, da na njihovem ozemlju JLA ne more delovati,
kar je smesno in absurd no. Tega ne moremo sprejeti. .
V Makedoniji se je eel bataljon izkazal kot neposlusen, civilisti so ga podprli,
bilo jih je 5.000. V BiH smo v brigade JLA mobilizirali Srbe, ki nocejo
zapustiti maticnega ozemlja, zato ker so muslimani zavrnili poziv JLA. Pray
tako se dogaja, da se nekateri Srbi nocejo boriti proti Sioveniji. Pojavlja se
dezerterstvo, gibanje mater proti sluzenju njihovih sinov v JLA in drugo. To
moramo pazljivo preuCiti in sprejeti ustrezne ukrepe. Nekateri so ze v procesu.
Nekateri nasprotujejo, da bi JLA uporabila silo, ceprav je to lepo napisano
v Ustavi SFRJ. Mnogi hujskajo narod proti nam, ceprav danes samo JLA
predstavl ja si 10, ki lah ko
bratomorne vojne, ki je v tem primeru neizbeina.
Ponovno ponavljam, da moramo mi prisiliti Siovenijo, da ostane v Jugoslaviji,
do dogovora, ki ga bomo diktirali mi - JLA.
Parola "vsi Srbi v eni drzavi" je neizvedljiva, ker bi se v tem primeru zacela
vojna do iztrebitve: BorbazaJugoslavijo pa resuje tudi to vprasanje na
nacelih, ki so veljala do sedaj.
Realna je opcija dogovora vseh v Jugoslaviji, pri cemer lahko Srbi
uresnicujejo svoje pravice, ki so jih imeli do sedaj. Seveda 5 primerno
politiko, ki bi se izvajala med in po dogovorih.
Makedonija nima nobenih moznosti, da obstane brez Jugoslavije, ker bi jo
Albanci in Boigari hitro prikljucili.
V BiH je najteije, pa tudi tukaj so nacini, za dosego sprejemljivih reWey
za vse. Mnogi Srbi so nerealni. Velika Srbija - so nerealne sanje, ki se Qe
morejo uresniciti brez katastraFe, zato ima boj za Jugoslavijo perspektivo
in Srbi lahko samo v njej uresnicijejo svoje ambicije.
Stanje v JLA je poruseno, vlada zelo slaba morala, kar se je pokazalo v
Sioveniji. Vse to moramo z vsemi razpolozljivimi sredstvi hitro san irati.
Moina je intervencija od zunaj (Nemcije, Avstrije, Madzarske, Ceske,
Siovaske in drugih). Obstajajo ambicije, ki zelijo ustvariti posebno skupnost
z okoli 130 milijoni prebivalcev, kar bi za nas predstavljalo izredno
nevarnost. Lahko bi se ustvarila nova Velika Nemcija.
Jugoslovanska opredelitev je prisla v krizo.
OFicirji, ki niso opredeljeni za Jugoslavijo in niso kos tej situaciji, naj odidejo
Moje dozivljanje vojne za Slovenijo
II1II
iz JLA. Izdajalce pa je potrebno takoj na mestu ubiti brez milosti in razmi-
sljanja.
Enote, katerim boste poveljevali, morajo do konca izvrsiti dodeljeno nalogo,
ce je potrebno morate tudi umreti (spomite se Ljubinega groba v NOB).
Imamo mOinost, da se angaziramo tako, da zdruzimo narode Jugoslavije
in da nas ne umre veliko. Tehnicna premoc je na nasi strani.
Vojna ne izbira irtev. Stevilo umrlih v Sioveniji je zanemarljivo. Toliko umre
potnikov v trku dveh avtobusov.
Od sedaj naprej pa mora samo strah prisiliti naspratnika h kapitulaciji, se
pravi, da se uporabi ognjena sila proti vsem tistim, ki nasprotujejo nasim
akcijam.
V vojaskem vrhu ni nikakrsnih delitev, vsi delamo veliko, vendar vse
planiramo in organizirano timsko. To yam govorim 5 polno odgovornostjo,
tako da imate lahko v nas polno zaupanje.
Zdaj bodo vsi "goreci"oFicirji dobili priliko, da se izkazejo v akcijah, se
posebej tisti, ki so glasno izjavljali, da bi akcijo v Sioveniji oni bolje izvedli.
Dana jim bo priloznost, da se bolje izkazejo od nas, ki smo jo planirali in
realizirali. Vsi ti bodo dobili priloinost, da odidejo na Fronto v Siovenijo in
Hrvasko.
Za Siovenske generale in oFicirje, ki so se prikljucili Jansi, to pomeni poraz
in sramoto, zato ker je njihov seF tam nekaksen rezervni vodnik (sledi smeh
Aaica in vecine prisotnih). Na koncu, tovarisi oFicirji, yam cestitam k
uspesnem zakljucku solanja. Ze danes, ker jutri ne bom imel priloznosti, da
osebno prisostvujem vasi promociji, zahtevam; da dosezena znanja in
vesCine maksimalno izkoristite v naslednjih odlocujoCih trenutkih za obstoj
Jugoslavije.
2. Dne 03.07. je v GS nujno Formirana skupina staresin za vsakodnevno
analizo dogodkov v Jugoslaviji. SeF skupine je generalmajor doktor Radovan
RadinoviC, nacelnik InStituta za strateska raziskovanja JLA, (ki je v sestavi
CWS, vendar je podrejen nacelniku generalstaba).
3. Dne 04.07.1991 je po ukazu nacelnika Generalstaba v Novo Mesto
napoten podpolkovnik Radivoje Miletic - oFicir ARE PLO (do sedanji slusatelj
vojne_sole)_s_posebno nalogo, najverjetneje zaradi odkrivanja sistemov
PLO TO Siovenije. Njegova naloga je, da se poveze 5 poveljstvom 14. K.
Nanj je potrebno biti posebno pozoren.
4. Vsi oficirji, ki so 06.07.1991 koncali solanje, se morajo javiti na dolznost
v svoje enote 08.07.1991 do 20.ure. Prepeljali se bodo 5 helikopterji.
Polkovnik Karlo Gorinsek je prerazporejen v poveljstvo 24. K v Kraguljevcu,
namesto po prvotni razporeditvi za poveljnika 8. mtbr v Karlovcu (spre-
memba je bila sprejeta v noci od 4. na 5.07.1991 v nacelstvu generalstaba).
-
V Karlovac pa odhaja podpolkovnik Velimir Jovanovic, ki je cvrsto na liniji
velikosrbskih interesov.
V 5. VO iz vojaskih sol prihaja okoli 50 oficirjev srbske narodnosti s cini
od majorja do polkovnika.
5. Zakljucek: JLA ne odstopa od Jugoslavije v sedanjih mejah. Ta cilj bo hitro
dosezen z uporabo ultimativne zahteve Predsedstva SFRJ v odnosu na
Siovenijo. Tega pa slovensko. vodstvo ne bo sprejelo, ker bi to pomenilo
kapitulacijo, zato ga bo potrebno realizirati z oborozeno silo. Pri tem se
ne boJLA ozirala na proteste zunaj (EU, sosednje drzave in drugi). Niti na
mozne izgube in eventualne poled ice.
Vojaski vrh ima pri svojih namerah pol no podporo in sodelovanje Milosevica
in ostalih srbskih strankarskih voditeljev. JLA bo za svojo namero uporabila predvsem
Srbe izven ozje Srbije, ki so posebej zainteresirani za realizacijo navedenih ambicij.
Stem v zvezi se izvaja: mobilizacija vojnih enot, njihova popolnitev s sredstvi in
strelivom, koncentracija na mejnih podrocjih s Hrvasko in hitro urejanje obstojeCih
enot na prostoru Siovenije in Hrvaske. Te se bodo uporabile v bojnih delovanjih. Z
vsemi enotami, posebno vojnimi, se izvaja intenzivno usposabljanje v streljanju z
bOj n i m i sredstvi in uporabi eksploziva-in-m in:-Posebej-se-izvaja-politicna-priprava
vojakov na liniji jugoslovanstva in seje sovrastvo do secesionistov in nehvaleznih
Siovencev in Hrvatov. Stalno naj se ponavlja superiornost JA in se vse pripravlja,
da bi bila lahko naslednja naloga izvrsena v kratkem casu (5 do 10 dni), zatem pa
bi rezervisti lahko odsli domov. Poleg tega se v politicni pripravi vojakov in staresin
poudarja,da obstajanevarnostizdajevlastnih vrstah, katero je potrebno strogo
kaznovati ce se jo odkrije. Poudarjati je potrebno nevarnost intervencije zahodnih
sil, ki bodo na neki nacin hotele priti do plena na racun Jugoslavije. Vsega tega JLA
za nobeno ceno ne bo dovolila. V mobiliziranih enotah naj se poudarja potreba
po maksimalnih naporih v zvisanju bojne pripravljenosti, ravno tako tudi, da sedaj
ni casa za lagodno zivljenje in sprostitev, ampak je potrebno biti pripravljen tudi
na cloveske zrtve v boju za pravicne cilje, ki se bodo z skupnimi napori popolnoma
realizirali. Pri vsem tem pa je potrebno imeti polno zaupanje v vojasko vodstvo.
Opomba: Pri dajanju teh informacij v javnost vas prosim, da ste pri tem
previdni, da ne pride do razkritja njegovega izvora.
5 spostovanjem Jo:te
S to informaeijo 0 polozaju in namerah ]LA je republiski sekretar ]anez Jansa v
obliki povzetka in skupaj se z drugimi informaeijami, ki so kazaJe na to, da se ]A se ni
odrekia Sloveniji, seznanil preostali del vodstva operativne skupine, podal pa jih je
tudi na sestanku razSirjenega Predsedstva Slovenije. V teh dneh je na obmocju Srbije
I
1
l
\
I
Moje dozivijanje vojne za Slovenijo
iiiiiIi
potekala velika mobilizaeija, ravno tako na obmoeju BiH. Enote]A iz ostalih republik
bi iz vee smeri prodirale proti Sloveniji. Glavni preboj na glavni smeri Zagreb - Ljubljana
bi vodila 1. gardijska brigada iz Beograda, podkrepljena z mobiliziranimi brigadami iz
Srbije. Z vsemi temi namerami je slovensko politieno vodstvo seznanilo domaeo,
svetovno javnost in vodilne evropske politike, zadolzene za razplet jugoslovanske kri-
ze. V teh dneh, ko je v Sloveniji veljalo nekaksno premirje, so se razmere na Hrvaskem
zaeele nenadzorovano (za obe vpletene strani) razvijati v smeri pravega vojaSkega spo-
pada na vee lokacijah. Razmere v BiH pa so bile iz dneva v dan slabse in niso nakazovale
mime rditve izhoda iz krize. Vse bolj je kazalo, da se lahko ze v bliznji prihodnosti
konflikt s HrvaSke prenese na ozemlje BiH. Na politieni ravni so med slovenskimi
politiki, med politiki EU ter ]LA in zveznimi organi potekali razgovori. Ti, ee ze niso
prinaSaii kratkoroene resitve, so vsaj ohranjali nekaksno pat pozieijo za obe strani na
ozemlju Slovenije. V teh julijskih dneh je takratno politieno vodstvo Srbije pod vod-
stvom Slobodana Milosevica intenzivno iskalo resitve "za resitev srbskega vpraSanja v
]ugoslaviJi". Zvezna vlada pod vodstvom Anteja Markovica je praktieno razpadla in
ni imeia nobene dejanske moei vee. Moe se je prenesla v srbsko veCino zveznega Pred-
sedstva in GS]LA ter ZSLO.
Odloeen slovenski odpor, vztrajanje pri plebiseitni odloCitvi, pa vendar spreje-
manje dolocenih casovnih kompromisov, je v tistem casu in prostoru prepriealo tako
evropske politike, posebej pa srbske, da je za Slovenijo mozna sarno kompromisna
resitev, ki pa razen Casovno ne odstopa dosti od plebiseitne odloCitve slovenskega
naroda. Poskus vsiljevanja kaksne druge resitve bi bil v takratnem Casu sieer mozen,
vendar pa zelo vpraSljiv glede koncnega zmagovalca. V kiJlikor bi GS ]LA takrat dobil
privolitev, od srbskega politienega vodstva, bi moral s temi enotami priti cez Hrvasko
ozemlje in zaceti izvajati masoven napad na Slovenijo. Pri tern bi moral angatirati zelo
veliko enot, yes Cas bi imel nezasciten hrbet, razmere v ostalih delih ]ugoslavije pa so
bile iz dneva v dan bolj napete. Bojevati se na toliko frontah, pri tern pa odstopiti od
takrat temeljne usmeritve srbske politike (vsi Srbi v eni drtavi za srbsko politicno
vodstvo), najbrt ni bilo sprejemljivo. ]ugoslovanska vojska je v tern casu izgubila pri-
devnik Ijudska. Slo je pravzaprav sarno za jugoslovansko armado, ki je bila v Sloveniji
iz dneva v dan v tetji situaciji. Po eni strani so k temu veliko prispevale enote TO in
miliee, ki so prevzele nadzor nad celotnim ozemljem, vsa infrastruktura pa je bila v
rokah lokalnih skupnosti oz. R Slovenije. Poleg tega je bil iz dneva v dan zaradi bojev
naHtvaSkem,.kolikoLbize slo za kompleten umik, ta tdje izvedljiv, kar je pokazalo
tudi zadnje vkreanje na ladjo v koprskem pristaniscu. Zaradi vseh teh razlogov je
dozoreia odloCitev 0 postopnem umiku]A iz Slovenije.
I
I
I
l
Umik Jugoslovanske armade
UMIK JUGOSLOVANSKE
ARMADE
OdloCitev 0 umikuJugoslovanske armade iz Slovenije je dozorela 18.07.1991.
Tega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo odloCitev, da se Jugoslovanska armada v nasled-
njih treh mesecih iz Slovenije umakne. To je prakticno pomenilo, da se izvede premik
enot 14. K oz. Ljubljanskega korpusa in 31. K oz. Mariborskega korpusa in delov 13.
K oz. Reskega korpusa v nove garnizije, predvsem na ozemlje BiH in Srbije ter Crne
gore. Ko mi je republiski sekretar za obrambo sporocil to novico, mu kljub predhodnim
informacijam skorajda nisem mogel verjeti. Vedel sem, da to v praksi pomeni naSo do-
koncno zmago, ki smo jo izbojevali tako z oborozenim bojem kot s politicnimi sredstvi,
seveda z upostevajem takratnih realnih razmer v tistem casu in prostoru.
V naslednjih dneh smo intenzivirali delo na dveh podrocjih, in sicer: na podrocju
zunanjega nadzora nad enotami JA in spremljanju njihovih premikov ter na intenzi-
viranju dela s tako imenovano drugo mrezo naSih sodelavcev v Jugoslovanski armadi.
Preko njih smo dobivali stalne podatke, kako potekajo priprave na umik ter 0 bojni
pripravljenosti v enotah. Sistem elektronskega izvidovanja smo tako v Ljubljani kot v
Mariboru z zaplenjeno opremo Jugoslovanske armade postavili na tak nivo, da smo
lahko neposredno spremljali veCino komunikacij med poveljstvom 5.VO in poveljstvi
obeh korpusov. Jugoslovanska armada je v svojih nacrtih 0 umiku planirala, da se iz
Slovenije umaknejo vse enote in ravno tako, da se v njen sestav ponovno vrne vsa
zaplenjena_oborozitev, ..municija in MTS. Kompleten umik bi moral biti po tern
scenariju koncan do konca okrobra 1991. Zaradi stopnjevanja bojev na Hrvaskem
in velikih tdav s transportom prek HrvaSke, je GS JLA v zacetku oktobra ukazal
pospeSiti evakuacijo enot Jugoslovanske armade. V zacetku oktobra je ekipa oddelka
za radijsko izvidnistvo, ki je delovala na lokaciji Prule, prestregla ukaz 5.YO poveljstev
14. K, in sicer, da se naj 1. okbr poskusa prebiti iz vojasnice na Vrhniki, za tern pa
se v bojnem premiku v dveh kolonah prebiti na hrvaSko ozemlje in se spojiti z enotami
Kninskega korpusa. Preboj bi se izvedel v smeri Vrhnika - Ribnica - Kocevje - Delnice -
Karlovac - Knin in v smeri Vrhnika - Ilirska Bistrica - Rijeka - Knin. Takoj po sprejetju
-
telegrama so enote TO povecale prisotnost na obmocju Vrhnike in zacele realizirati
naert blokiranja vojaSnice. Poveljstvu 1. okbr se je dalo jasno vedeti, da se brez hudega
boja ne bo moglo prebiti iz vojaSnice, ki je bila tako rekoc obkoljena. V tern casu je
bila morala tankovskih posadk zelo slaba in v veCini primerov so bile te nepopolne.
Za popolno realizacijo tega nacrta, bi morala Jugoslovanska armada zagoroviti do-
datne posadke iz osrednje Srbije. Njihov prevoz v Slovenijo je bil praktieno nemo-
goe. Zaradi navedenih razlogov si poveljstvo ni upalo realizirati zastavljene naloge.
Upali pa so, da bodo skoraj kompletno 1. okbr s takrat najsodobnejsimi tanki M-
84lahko premestili v dogovoru z slovenskimi oblastmi po umiritvi razmer na Hrva-
skem. Generali Jugoslovanske armade, ki so prihajali na razgovore v RSLO na Zupan-
eicevo 3 v Ljubljano, so zavedajoe se tdke situacije, z razgovorov odhajali vedno sla-
bse razpolozeni. Na strani JA je pogajanja, ki so se nanasala na izvedbo umika JA in
na vraeanje zaplenjene vojaske opreme in orozja ter MTS vodil generalpodpolkovnik
Andrija RaSeta, na slovenski strani pa takratni namestnik obrambnega sekretarja Miran
Bogataj. Pred vsakim sestankom smo Miranu Bogataju dostavljali prestrezene radijske
informacije, ki so govorile 0 usmeritvah, ki jih je imel RaSeta na pogajanjih. General
Raseta je zaradi slabih rezultatov pogajanj v svojih poznih letih zacel celo kaditi. S
temi informacijami so nasi pogajalci lazje dosegli izhod pogajanj v naSo korist. Zaradi
tdkih razmer na hrvaSkih bojisCih, ki niso bila kdo ve kako v prid JA, je veliko vojaske
tehnikeostalo vSlovenijjdo-nadaljnjega-ozo-do-izvedbe-delitvene-bilance-nekdanje
skupne driave.
Nacelnik VS JA 14. K polkovnik Emin Malko': prakticno vse od zaeetka vojaSkega
spopada ni zapustil poveljstva 14. K oz. vojasnice na Metelkovi v Ljubljani. Poskusal
je zadriatipripadnikeVarnostnesluzbeJugoslovanske armade v obeh oddelkih korpusa
tako v oddelku varnosti kot v protiobvescevalnem oddelku (oni so ga imenovali -
kontraobveScevalna grupa "KOG" v prevodu pa se je v slovenskem prostoru udomaCiI
naziv "KOS JLA", ki se je prenaSal na kompletno Varnostno sluzbo JLA, ceprav gre pa
prvazaprav sarno za en segment njenega delovanja). Ravno tako je poizkusal na vse
mogoCe naCine zadriati posamezne pripadnike Varnostne sluzbe JA, ki so delovali
integrirano v posameznih enotah kot organi varnosti. Vodstvo Varnostne sluzbe JA je
zelelo biti z vso svojo strukturo v stalni povezavi s ciljem, da bi preko njih imeli
vpogled v stanje po enotah ter, kolikor se je se dalo, dostop do informacij iz civilnih in
vojaskopolicijskih struktur novonastale slovenske driave.
Vecina pripadnikov njegove sluzbe, ki po poreklu niso bili Srbi ali Crnogorci je
v teh za njih zelo teikih easih, zapustila JA. Nekaj slovenskih oficirjev je celo prestopilo
v TO, ostali pa so odsli v svoje republike, ee pa so bili druzinsko precej povezani s
Slovenijo, so se poskusali znajti drugje. Poveljstvo 14. K je polkovnik Emin Malkoc
zapustil med zadnjimi. Vse mesece se je zdravstveno, zaradi tdav z Zelodcem, pocutil
zelo slabo, k temu pa so seveda veliko prispevali vsakdanji dogodki. Prikljueil se je
skupaj z nekaterimi najozjimi sodelavci zadnji skupini, ki je 26.10.1991 zapustila
Slovenijo z ladjo iz Luke Koper. Ceprav smo ga yes Cas spremljali, se je skrit med sku-
Umik Jugoslovanske armade
-
pino vojakov uspesno vkrcal na ladjo. V njegovi neposredni blizini ga je opazoval
eden nasih sodelavcev, ki smo ga kot enega njihovih poslali z njim na zadnje potovanje
med Koprom in luko Bar v Crni gori. Ko je ~ j zapustila slovensko morje, je polkovnik
Emin Malko': kapitanu ladje izrocil revolver, ki je bil narejen v zavodih Crvene zastave.
Sodelavec pravi, da je imel v torbi kar nekaj revolverjev. Kapitan ladje je v zameno
prinesel nekaj steklenic viskija. Polkovnik Emin Malkoc in ostali visoki castniki JLA
na ladji, so si ob pitju viskija medsebojno prisegli, da se bodo v popolni bojni opremi
svojih enot vrnili v Slovenijo. Po nekajdnevnem bivanju v Crni gori je polkovnik
Malkoc odsel v Beograd na Upravo Varnosti ZSLO. Tam so ga sprejeli kot porafenca
in mu dali vedeti, da je Musliman. Dali so mu moznost, da se ponovno dokaze in da
ga preverijo v igrah proti lastnemu narodu. Kot operativca so ga zaceli posiljati na
razne konce BiH, z nalogo zbrati Cim vec podatkov 0 muslimanskih upornikih. Njegovo
zdravstveno stanje pa je bilo cedalje slabse, saj so se mu pojavile tudi tdave s srcem.
Veckrat je bil na pregledih in zdravljenju v VMA v Beogradu. Ceprav bi lahko ostal v
Beogradu, je tudi sam zelel nadaljevati delo za Jugoslovansko armado oz. njeno
Varnostno sluzbo v BiH. V letu 1994 so ga v BiH zajeli pripadniki varnostne sluzbe
armade BiH. Z njim so hoteli opraviti vec detaljnih razgovorov, zaro so ga odpeljali v
glavni stab Varnostne sluzbe Armade BiH v Sarajevo. Med razgovori je bil zelo slabega
zdravja, zaro so ga, vsaj tako mi je pravil operativec, ki je opravljal razgovore, odpeljali
v bolnisnico kjer je umrl za posledicami oslabelosti srca. Pri tej zgodbi je interesantno
da je operativec, major Himzo, ki je vodil razgovore z njim bil moj sosolec na VojaSki
akademiji v Beogradu. Zadnji del Malkocove zgodbe mi je ob nakljuenem srecanju
povedal pray on. Tako se je koncala zgodba 0 nacelniku Varnostne sluzbe JA 14. K oz.
Ljubljanskega korpusa, polkovniku Eminu Malkocu.
Naeelnik Varnostne sluzbe 31. K - Mariborskega korpusa, podpolkovnik Ratko
Katalina je bil prerazporejen v vodstvo Varnostne sluzbe JA Sarajevskega korpusa na
poveljstvo v Sarajevo. Vendar tudi tam ni imel sreee in se je moral zaradi nevarnosti,
da kompletno vodstvo korpusa zajamejo bosnjaski uporniki v Sarajevu, skupaj s po-
veljstvom umakniti. Bil je v zadnji koloni, ki je bila ob umiku iz Sarajeva napadena.V
tern napadu na kolono vozil JA je bil ranjen v roko. Po preboju iz Sarajeva je odSei na
zdravljenje na VMA v Beograd. Strelna rana je bila takSna, da mu je pustila trajne
posledice, zato je bil upokojen in sedaj zivi v Beogradu.
YSiCilsmJklp_aJ.udi .enote iz obeh korpusov so po zacetnem ugodnem sprejemu
v posameznih garnizijah JA in med prebivalstvom bili ze eez kratek cas izpostavljeni
posmehu, da so porazenci in da so jih Slovenci pravzaprav nagnali iz Slovenije. Poleg
nove razporeditve in najveekrat takojsnjega razporeda v bojne enote so imeli ogromno
problemov s premestitvijo svojih druzin. V novih garnizijah jih razen izrednih razmer,
vojnega stanja in vojne ni ealtalo nic dobrega. Druzine so bile zaeasno nameScene celo
z njimi v vojaSnicah ali pa so odsle k svojim najozjim v Srbijo oz. srbski del BiH. Od
obeh korpusov oz. njihovih enot je ostalo bore malo. Hrvatje so se v veliki veCini
demobilizirali ali pobegnili in prikljucili oborozenim formacijam hrvaSke driave,
-
podobno so ravnali Muslimani. Manjsi del Makedoncev pa se je demobiliziral ali za-
prosil za premestitev v enote ]A na makedonskem ozemlju.
VO RSLO se je poleg tekoCih nalog, ki so bile v tem easu predvsem odkrivanje
evenrualne preostale vohunske mreie]A v okviru protiobveseevalnega dela, varnosrne
dejavnosti v enotah in stabih, inrenzivno ukvarjali z obveseevalnim delom na podroeju
vojnih in kriznih farise. Posebno tefavno in nehvalezno delo pa je bilo spremljanje
nekdanjih pripadnikov]ugoslovanske armade in aktivnih pripadnikov]ugoslovanske
armade, ki so imeli di:uzine v R Sloveniji. Vsi ti so v tem Casu poskusali reSevati svoja
stanovanjska in druga vpraSanja. tal najveekrat na naeine, ki niso bili v skladu s
slovensko zakonodajo in predpisi. Vsekakor je tukaj najveeji problem predstavljal
stanovanjski fond, saj je]A veliko stanovanj neopravieeno razdelila na ozemlju Slovenije
tudi po 25.06.1991. Se bolj peree problem pa je postalo vpraSanje pokojnin vseh
tistih, ki se niso upokojili pravoeasno in niso prestopili v vrste TO.
Zakljucek
v
ZAKLJUCEK
Ko po 10 letih gledamo na dogodke 10-dnevne vojne za Slovenijo, lahko zapi-
semo, da je projekt osamosvojitve slovenske drtave resnieno uspel. VpraSanje pa je, ali
bi lahko uspel bolj ali manj, kot je. Posameznik to vsekakor gleda iz dveh vidikov. Prvie:
s svojega osebnega vidika. Drugie: z vidika koristi, ki mu jih prinaSa lasrna drtava.
Vendar pa nam dejstva kako se se razpleta jugoslovanska drama govorijo, da je bila ta
pot od vseh moznih najboljsa.
V preostalih jugoslovanskih republikah so se vojaski spopadi razvlekli iz 10 dni
na cela leta. V tem Casu so na vseh straneh padle stevilne irtve. Mnogo civilistov je
izgubilo Zivljenje. Dogajali so se strasni zloCini, v narodih pa so se naredile nezaceljive
rane. Vee 10 generacij se bo moralo roditi na vseh sprtih straneh in po zelo dolgem
obdobju si bodo mogoce odpustili, pozabili pa nikdar. Vse to je bilo nam Slovencem
in slovenski drtavi v veliki veCini primerov prihranjeno. Spopad na Slovenskem je po
podatkih RK Slovenije zahteval med vojaki, policisti in civilisti naslednje izgube:
1. MRTVI
civilisti
- pripadniki TO
- tujci
- milicniki
pripadniki ]A
SKUPA]
2,RAN]ENI-----
7
8
10
4
36
65
civilisti 38
- pripadniki TO 116
- tujci 2
- milicniki 28
pripadniki ]A 233
SKUPA] 417
3. Ujetih je bilo 3.157 pripadnikov]A.
Ko se je zgodba koncala, med sodelavci in zaposlenimi v VO RSLO nismo imeli
izgub. Za vse nas je ta spopad trajal mnogo dlje in veliko je bilo moznosti, da bi se
zgodba za marsikaterega od nas koncala drugace. Poleg ugodnega spleta notranje-
politicnih in zunanjepoliticnih dejavnikov ter podiranja globalne delitve sveta, nas je
v ptvi vrsti do rezultata pripeljalo resno in trdo deld, ki se je zaeelo na vojaSko policijskem
podrocju dobro lero pred spopadom z JA oz. zveznimi oblastmi. Nosilec odpora je
bila vsekakor strukrura MSNZ, ki je zveznim oblastem odvzela vsakrsno moznost nad-
zora nad dogajanjem iz pristojnosti obeh represivnih sekretariatov. Pod okriljem MSNZ
so koordinirano tekle priprave v policiji in enotah TO. Obe strukruri sta z razlicnimi
oblikami povezanosti vsaka na svojem podrocju, vCasih pa skupno, delovali da hi
realizirali zastavljene naloge.
Orugi segment, ki je deloval veliko bolj skriro ocem javnosti, sta bili obe varno-
srno-obvescevalni sluzbi. Civilna, ki je delovala v sklopu Republiskega sekretariata za
notranje zadeve in jo je pod imenom VIS vodil nacelnik dr. Miha Brejc, in vojaSka, ki
je delovala v sklopu Republiskega sekretariata za Ijudsko obrambo. Obe sluzbi sta
nedvomno prispevali svoj delet pri zbiranju in analiziranju obveScevalnih informacij
in SCitenju oz. izvajanju protiobveScevalnih in varnostnih nalog.
VO RSLO oz; pozneje; kose je Republiski-sekretariat-za-obrambocpreimenoval
v MO, je postala bolj znana pod kratico VO MO, je ze po naravi dela, saj je slo za
vojaSko sluzbo, nosil in si zadal vecje naloge. Z minimalnim stevilom Ijudi mu je
uspelo splesti vohunsko mreto v JA, ki je pravocasno zaznala kar nekaj velikih zaostritev
in na njih opozorila slovensko politicno vodstvo. To je pravoCasno poveCalo bojno pri-
pravljenost ustreznihenot, ki bi lahko prenesle in poskusale zadrtati prvi udar JA. Te
zaostritve so bile v mesecu decembru 1990, prenesle pa so se v januar in tudi v poznejse
spomladanske mesece. Ves Cas smo budno spremljali in pazili na vsak korak JA. S pri-
dobljenimi dokumenti kot so: Pregled enot in ustanov JLA na obmocju Slovenije, Infor-
macija politicne uprave ZSLO, Poveljnisko stabni dokument "Okop", nastop generala
polkovnika BlagojaAdiea pred slusatelji visokih vojaSkih sol, mnoga prestretena radijska
sporoCila, kot je na primer sporocilo 0 premiku 1. okbr, ki so veliko pomagala naSim
pogajalcem ob umiku JA in z mnogimi drugimi informacijarni ter analizami je VO
RSLO v dobrem letu dela izvrsil veliko nalog. Vsega tega dela nikakor ne bi bilo
mogoce opraviti brez skupine zaposlenih v sektorju 9 in nacelnikov VO v PSTO ter
njihovih VO v stabih in enotah TO. K temu pa je svoj del prispevala se mreta sodelavcev
v JA, ki so jo sestavljali Planinc, Kosarkar, Kosarkar II, Mrak, GraScak, Rudar, Rudar II,
Joze, Ivo in mnogi drugi s kodnimi imeni imenovani in neimenovani sodelavci.
V letu 1991 je bilo veliko dela narejenega v Republiskemu sekretariatu za Ijudsko
obrambo in TO R Slovenije ter Republiskemu sekretariatu za notranje zadeve in milici
R Slovenije. Zato so bile lahko te enote v vojaSkem smislu operativne in pripravljene
na napad JA, so se uspeSno branile in bile sposobne tehtnico na bojisCih prevesiti v svojo
korist. R Slovenija je danes po desetih letih pred novimi preizkusnjami in izzivi. Tetko
Zakljucek
je reCi, katera pot je prednostna, saj se vstop v EU in v zvezo NATO v mnogocem
prepletata. Obe poti pomenita vstop v zahodno civilizacijo, oziroma skupino vodilnih
drtav sveta, kamor Slovenije nedvomno sodi. Za oba cilja potrebujemo ravno tako
vztrajnost in odlocnost, kakrsna je bila pokazana v naSi drtavi v letih 1990 in 1991.
VojaSki spopadi oz. vojne (eeprav se mogoce to cudno bere) se v velikem procentu
dobivajo ze v miru. To je cas ko, se morajo vojske in drtavni aparat pripravljati in
upati, da dan "0" ne bo nikoli nastopil. Ce pa se to Ze zgodi, jim mora njihova strategija
nacionalne varnosti in ostale strategije posarneznih podroCij drtave in druzbe omogoCiti
ne sarno pretivetje, arnpak cimprejsnjo zmago. Brez velikih izkliSenj smo se tega zavedali
vsi pripadniki obrambno varnostnih strukrur slovenske drtave. Zato smo tudi dobili
vOJno.
Bilo je enkratno, nepozabno in neponovljivo.
-
Tanki 1e cakajo, avgust 1991
Fotol Arhiv De10
I
Tiskovna konferenca, avgusta 1991
Foto: Arhiv nelo
UmikJA iz Slovenije, oktober 1991.
Foto: Arhiv De10

Foto: Athiv Delo
UmikJA iz Slovenije, oktobra 1991
Foto: Arhiv Delo
,
I
I
Tehnika in osebje na komandi ljubljanskega korpusa naj bi odi/i zadnji iz Ljubljane,
oktobra 1991
Foto: Arhiv De10
Umik JA iz Slovenije, oktobra 1991
Foto: Arhiv Delo
Kolona pripadnikov JA pred Koprom, oktobra 1991.
Foto: Arhiv Ddo
I.
Direktor podjetja Adria mag. Janez KocjanCic in ktalisca Brnik Vinko MoZe na dan
odprtja Maluca.
Foto: Arhlv Delo
PrevzemMetelkove, nekdanjegapoveljstva 14. Kinsedda VSJA 14K, oktobra 1991.
Foto: Arhiv Delo
OKRAJSAVE ZA ENOTE, USTANOVE, DEJAVNOSTI in bojna sredslva
bEl bataljon za elektronsko
DTS
dVMR
EI in PED
ICONZ
JPV
divizion veccevnih
metalcev raket
elektronsko izvidovanje in
ncrodne obrambe
j
I
I i I
izobrazevalni center organoy
ZQ I zadeve
mad
Korpus vojnega in
obrambe
lahki divizion
mesani j i
mesena i I
mesani protioklepni
divizion
mehanizirana i
PLAVI nasprotnik JLA na vajah in
V nacrtih
UVTO/JlA
I I
RSlO republiski sekretariat za
obrambo
RSNZ
zadeve VOMO
rpPZO
RRV
I
I
uprova vojaskega
i
Vojno letalstvo in
zracna obromba
I
varnostni organi ministrstva
za obrambo
vojasko pomorsko
I
SEZNAMIMEN
A
Aleksander Mihajlovic 98, 99
Aleksander Vasiljevic 203, 207, 209, 210
Alojz Lipnik 95, 184
Andrej Sturm 37
Andrej Antic 37
Andrej Kocbek 182, 184, 191
Andrej Lovsin 21, 28, 35, 143, 190, 191, 192,222
Andrej Ocvirk 188, 192, 194
Andreotti 193
Andrija RaSeta 137, 230
Ante Markovic 9,91, 105, 164, 192, 193,206,210,223,227
Anton Zabkar 131
Anton Krete 10 1
Anton Tus 129
Arandtel Ribac 94
B
BlagojaAdic 71, 130, 131, 132, 181, 186, 195-197,203,210,221,222,225,234
Blatevic 95
Bosko Mutic 39,131,209
BotgJ\[ ovak_18 2 __
Bobic 208
Boc 138
Bogdan Koprivnikar 137
Bogomil138
Bojan Potocnik 37
Borislav Jovic 120
Barut Usenik 139
Brane ZIobko 37
-
C
Cimmerman 203
Ciril Ribicic 218
Ciril Zabret 136, 181
D
Damjan Vojko 190
Dane Popovic 74,83,85, 186,208
Dario Klaric 210
Dimitrij Rupe! 193
Domazetovic 72
Dratic 86
Drago Franciskovic 145
Drago Otbolt 39, 41, 75
Dusan SeSok 188, 193
Dusan Bertonce!j 182, 190
Dusan Plut 198
E
EmerikPeterka37 . ........----- --.-------.------- --
Emin Malkoc 28,35,36,63,83-87,148,186,208-210,220,221,230,231
F
Franc 138
Franc Kosir 194-
Franc Kvaternik 112
Franc Pulko 88, 92, 93, 94, 110, 182, 183, 184, 191
France Bucar 219
Franci Znidarsic 72,73,78,87,88, 110, 119, 120, 144, 145, 163, 164
Franci Cimerman 138
Franjo Tuaman 10,84,85,100, 115, 129, 131,235
G
Galic 208
Gianni De Miche!is 193, 195
GorazdJurkovic 138,190,211
Gorazd Vidrih 139, 190, 191,219
Grascak 89,95,96,99, 100, 101, 104, 138,234
Gregor Pre!esnik 10 1
H
Hans van den Broek 195
Herbert Kukec 131
Husein Islamovic 10 1
I
Igor Bavcar 12, 22, 64, 77, 81,101,185,186,192,195,222
Ivan Bizjak 26,27,81,131,137
Ivan Borstner 74,75,88,110,130,131,136
Ivan Golob 139, 190
Ivan Hocevar 28, 39, 41, 75,131,132,136,138
IvicaJagarinac 81, 207, 208
Ivo 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138,220,234
J
Jacques Poos 195
James Baker 193
Janez Stritof 139, 190
Janez Drnovsek 165,197,217
Janez Jansa 12, 22, 26, 28, 76-89, 97, 99, 101, 112, 119, 126, 127, 130, 136, 137,
148,164,190,194,197,200,202,209,229,231,234,235
Janez Oberstar 13
Janez Slapar 75,76,116,130,131, 132, 136, 138, 167,218
Janko Kusar 22
Je!ko Kacin 76, 77, 86,126,127,129,144, 188
Josef Simcek 186
Josip Perkovic 75, 144, 145, 146,220
Jovan Pavlov 208, 220
Jozo Kukavica 77
Jota144, 147, 162, 163,218,221,222
Jote Topolovsek 202
JotefSkolc 218
K
Kanduc93,.94
Karlij 138
Karlo Gorinsek 226
Kosarkar74, 75, 77, 78,81,83,85,86,87,138,234
Kosarkar II 87, 186, 189,234
Konrad Koisek 76,79,90,91, 132, 134, 148, 196,205
Kostic 208
11&
L
Ledinek 183, 191
Livajic 204
Lojze Peterle 12, 13,21,85, 193, 198,206,219
Lovro Radman 183
M
Maksimiljan Bohon: 132, 137
Marijan Rozie 128
Marino Medeot 139,190,219
Marjan Cad 220
Marjan Vidmar 74,75,77,78,83, 131
Marko Kranjc 188
Marko Negovanovic 63, 111, 113, 120,203
Martin 219
Martin Spegelj 84, 100, 203, 205
Matematik 138
Matjaz 138
Menih 138
Mieo .. Delic.89, .. 9J ,94, .97, .100, .. 1
Miha Butara 130
Mihael Borilov 72
Miladin Nedovic 63,81,84,208,209,210
Milan Aksentijevic 85, 120, 126
Milan Jovanovic 100 ,208
Milan Kogoj 22
Milan Kuean 41, 42, 74, 76, 84, 85, 132, 165, 186, 193, 194, 195, 198,203,205,
218
Milan Stevilovic 90,93,183,184
Miljko Ozmec 184
Milos Bregar 167
Milos Milosevie 76, 133
Miodrag Vujovic 208, 210
Miodrag Vukasovic 37
Miran Bogataj 76, 218, 230
Mirko 138
Mirko Kranjc 138
Moraveevic 210
Mrak88, 89,90,91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98,99, 138,234
N
Nedl137
Niko Sebart 37
!
o
Ostojic 84
P
Pane Marie 136, 208
Pavle Celik 37
Peeelin 80
Planinc 72, 73, 74, 138, 234
Popovic 74,85,208
PraSeevic 74
Predanie 35
R
Radmilo Oroz 131
Radovan Radinovic 225
Radovanovic 208
RajkoMeh 87
Rakoeevic 203
Ratko Katalina 64,89,90,91-94,95,127,182-184,189,209,210,231
Roeenovic 95
Roman Brvar 95
Romeo 138
S
Sili 138
Siobodan Filipovic 100, 184
Siobodan Milosevic 10, 80, 227
Splavar 138
Sreeko Martinue 139, 190
Stevo Vukelic 94, 95
Stipe Mesic 136, 165, 181, 195, 196, 197, 199
S
Sefket SuljeviC 28, 202
...... .
Stefan Breznik 100, 181
Supur 184
T
TomaZ 138
TomazCas37
Tomaz Ertel 22
TomaZic 210
-
Tominc 74, 181
Tomislav Gravonja 37
Tomislav Ljubic 83, 85, 209
U
Uros Vrecovnik 101
V
Vaso Predojevic 90, 93
Velickovic 95
Veljko Kadijevic 71, 79, 94, 95, 99, 101, 105, 106, 120, 164-198,203,204,211,217
Viktorija Potocnik 127
Vinko Beznik 87
Vladimir Grabar 94
Vladimir Milosevic 183, 186
Vojko Damjan 139
Vujovic 208
Vuk Draskovic 111, 117
Vukelic 94
Z
Zoran Odiljak 145
Zvone Murko 190
Z
Zarko Henigman 139, 190, 220
Zivota Avramovic 196

'l .
L
,
I
Dnevni izvestaj 0 stanju u
j dostavij a . 7,:
VOJhAiAJNA
POVERLJIVO
KOMANDI 51.
.' ....... , ,-. '. ::,,' .:.. '.,' -:: .
1.St.anjena .teritoriji J e sve. vise i vilie u znilku 9.6. kada
istice. rok P SFRJ za razoruZ,:,vanj evneJ,egalnib. 6ruZan;h .formacij a
u k<;m,poSleduse.masovno pnZl.Va da
na svakib petnaest dana pozivaju novi"svezi Imamn
in.formacije .. da Se veliki broj ljudi Skriva l'red pnziyima i da
IIll1Oge "love'.' i .po cel.u.noc. Jjelezimb sve, otVnrehij/i Mslaganja
sa DEMOS-/3., je danas.vehma oster clana
u'Mladtiii.. Sa Pbtpl.Sc)!IlRastka Mocm:ka.' .. ..-.
j.;a.itdci jl,'bezposebnili je na
sastanku si:l..komandantima i k<;mandnm dato Vise zada,taka na planu
veee sQmnzastite j edinica, tak<; da .s.e .rezervoari vee peoate., i u
toku dan.a 6e .to biti zavrsenn. Precizirana sUi,mnoga druga pita
nja';. dnk se je plan iprograin BOiV za danalinji dan sprovndin
PO planu. Odrzan j e i sastanak sa oetom vojne policij e, s. nd
strane puk.Filipoviea. Na nivoubrigade je sa.svim j
K-tima jedinica.odrzana priprems. po meseonnm planu MV, Sa tezi-
stem na l)ezbednosti i sainnzal3titi, tak<; da sUc,drzani i pokazni
sastanci SURDS i.Sav:eta semozal3tite u Inz. b. .
3. Stanje morala.je i. dalje ali, beleZimo i sve vecu
zabrinutnst i razmisljanja vojnika
i
posel>no Slovenaca, oko mogu
6eg razvoja dogadaja pos1e 9.6. i se nalaze i u bibli,
teci i citaju.odredenu stampu i diSkutu;jU. su razmiSlj,
nja pravilna, uz osudu delovanja JanSe l. Bavcara, a,sto se vidi
kroz odnbravanje takvib pisanja u "Mladini" i 'Veoeru". Ne poka,
je se spremnost za dezerterstvom, ali, porndicama
lita 6e biti ako ne pos1uSaju "naredanje JanSe da idu
iz ..... '\
Juc;raSIlji u je veC)!lla pri
bva",,,n., all.","pi/!i6vo\\':Je\lispolJena l. odredena nervoza pOJedinib
st.areaina, oko sadasnje situacije i nje
vo nezadnvol:astvo'mno'g[m pl.tBnJJ.ma.
Puno je razmiSJ.j1!Dj:a>J<"d velik<;g broja AVL 0 razv"ju dogadaja
posle 9.6. i datOg'roka P.SFRJ, a koja se kre6u "d toga da treb.
i dalje biti strpljiv jer vreme "radi za nas"/misli se na oceki
vane socijalne neDiire/, do onib koja mis1e da "vreme radi za
Janliu jer se isti naoruzava- Druga opet potencira
znacaj_reagovanj-a---:i;z druStvene sredine, Poput c1anaka Rastka
Mocnika i juce u "Veceru" Vlade Pavan, Dragice Kprade, kao.i
ranije Mitje R:tbicica i dr.Bostjana Zupancica, koja direktno
prinose slab1jenju pozicija DEl-lOS-a. Nadrugoj strani se potenc
i znacaj odlucnib reagovanja "prijatelja" iz inostranstva i t"
uzavij ennj .formi. j er se "vak<; manipulilie sa j avnoscu kao da ce
"svet pribvatiti Sve ob1ike razdr11Zivanja Jugoslavije ;ada do t
dode". 1ma i zabteva da Se raspuste JanSin.,. kasarne i Spege1jov
"legiaa stranaca
lf
, za koju su calc 'angazovane Za paradu i maneke
Veliki je revolt zbog pisanja "Dela" i objave poternice za 6 AV
zabteva se pokretanje krivicnog postupka za nbjavu podataka iz
ill
2.
arhive UNZ, pre svega iz datih priliknm vadenja pasosa i
, pr,ij ave mest. boravka.
Zahtevase i'pokretanje krivienog postupka za neovlasteno i
protivustavno hapsenje p.por.Doga i vojnika iz Ie, kao i protiv
organizatora i realizatora krade 4 oklopna automobila.
Velika ogoreenost staresina je i zbog nbjavljenih podataka u
"Delu" od subote 0 nacionalnom_sastavu u JNA i. 5.VO, kao i 0
rasporedU,jedinica na teritoriji 5.VO, pa se trazi i preduzimanje
adekvatnih mera protiv prekrsioca'i svih knji su odavali vojnu
tjnu, a ako se DPZ na to ogluSi da Se objave svi podaci koji
se imju 0 "janSinoj vojsci""posebno oko lienih primailja, jer
imamo informacije da se ta primanja kreeu od 16.000 kod vodnika,
do 40.000 poruenika, 94.000 l'lilosevie Vladimira, 120.000 Slapara
10.000 DI1 JanSe. "
'0 vanrednom dogadju i samoudaljavanju vnjnika iz'Pp,z.b. koji je
Po svoJ prilici bin U vezi sa l1UP-om Hrvatske i soni6'Udaljio se
PO njihovom nalogu smo vas vee izvestili u danaSnjem izvestaju
" vanrednom dogadaju, ali, smatramo da bi u pozitivnom na stanje
morala uticalo njegovo brzo privodenje Po svaku C"1lU. Smatramo
da je, to "probni balon" i da ce tih pokuSaja posle objavljivanja
"otcepljenja" biti JOB vise.
4. Zdravstveni bilten je bez posebnih promena i zapazanja i bez

5. Stanje PoOb, u prilogu.
: 6. Tezisni zadaci za sutra su na planu razduzivanja jedinica sa
suvisnim balastom i stvarima za rashod i preduzimanje mera na
daljem jacanju samnzastite i bezbednosti jedinica i objekata
. - Neophodno'je odrediti ko ee'da preuzme vee spremnu za predaju
, baterij uPV020!3.-'
- Neophodno' nam j e po 50 dnevnika gadanja i rasporeda rada.
AM/AM
KOHAND,'
195. MOTORlZOVAllE BRIGADE
of<>.I. Dr. 030- bt.
080691 19_,"
Dnevni izvestaj 0 stanju u
jedinici, dostavlja.-
VOJNA TAJNA
JI'!('
KOI1ANDI 31. KORPUSA
1. Stanje na teritoriji je jos uvek u 'znaku dileme .ista Sa sobom
taCno tiosi otcepljeDje ida-Ii 6e tn izdrzati slovenacka privreda'
Objavljuju se podaci 0 nepromisljenosti takvih ali,isto-
vremeno se objavljuju i podaci 0 pripremama za preuzimanje poslnv,
Iprave drzave", pa cak i granice. U javnost izlaze i podaci (') teskj
psihiekim problemima u'redovima TO i milicije, govori se 0 tueama.
samoranjavanjima i samoubistvaa. U zoni odgovnrnosti brigade je
pokazana spremnost MZ za razgovore i daljusaradnju, ali, uz zva-
nican dopis i predloge, a 0 naoruzavanju okb kasarni se gnvori-d;
je Pod "vernvatno vodstvom iz opstine, pa stoga treba njih UpnZo-
riti na sve posledice
u

2. Stanjeu jedinici je redovno, a u toku prepodneva je teziste
bil" na pojacanju obezbedenja objekta uHoce
u
, gde je postavljeno
i jedno SO 90mm izmpoad. Na t"lm objektu se u tolru dana smenjuje
straza sa mladim vojnicima, kojima je to prva straza, jer su
izgleda uplaSeni mogu6im provnkacijama, sa vojnicima-druge nasta-
vne godine. Radi se ina uredenju kruga kasarne, kao i razgovnru
sa roditeljima koji su dosli u posetu sinovima. Elaborati straza
su dopunjeni u tom smislu da su varijante dopunjene time'da u sva
do ba dana i noei na Bvakom SI1 bude straZar. U vremenu oko 12, 30e
odrzana je veza Sa Slunjem, sa--Had-om. Isti Bve zadatke izvrsava
po planu i bez problema, a u logoru .. je JOB uvek oko 400 l1UP-ovace
3. Stanje morala je i dalje stabilno, a zapazamo povecani brnj
poseta vojnicima sa teritorije'Slovenije i iz blizih krjeva.
Na vojnike je uticalo odobrenje da se sa elanovima uZe,
dela porodice-moze-izaei U grad do 21, ooe. l1edutim, smatramo da
6e tih poseta posle 10.6, i oko i posle 26.6. biti jos vise.
Sa vojnicima i' staresinama se obaVljaju Poj edinacni i grupni raz(
vori, a osnovno je da se sagleda da li sva ova napetost izaziva j
u kojoj meri nepotrebnu nervozu i koliko Be to odrazava na medu-
Ijudske odnose. Nekih posebnih primedbi nemamo, ali, sve vise je
misljenja da se objavljena vest da l1akedonija i BiH takode odbij'
ju predju regrutne dokumentacije, moze odraziti na stanje moral,
posebnn ako te republike uz Slnveniju i Hrvatsku ne upute regrut,
u JNA u popunama. U klubu se i dalje organi-
zuje gledanje filmova, snimanje i gledanje "Jllt'el-a", k"" i spo-
rtskih dogadaja, dok se za popodne i 'nedelju predvida kencert.
!h Zdravstveni bilten je"bez posebnih promena i problema.
Stanje PoOb,u posebnom prilogu uz dopunu: - U toku dana je
izvrsena popravka neispravnih vrata na svinjcu, a radi Be i na.
postavljanju dva vanjskaosvetljenja ked tog objekta.
6. TeziSni zadacisu na planu povecanja budnosti i efikasnosti
organa unutrasnje sluzbe i straze, otklanjanje neispravnosti'na
TMS i drugoj "premi, kao i izgradivanje takvih meduljudskih odnos,
keji ce 'biti garancija efikasnog izvrsavanja zadataka pojedinaca
i j edinica u celini.
AM/AM
- DODATAK:
U vremenull,+5:-12
osmatranja dogadanja u kasarni"i sprecavanja moguceg iznenadenja
i upotrebe JNA, pa je neoPhodno sprecit .. dalja takva izvidanja jeJ
sVakodnevna osmatranja iz vazduha negativno uticu na ukupno
raspolozanje sastava brigade. NeoPhodno je upozoriti odgovo=e
dB, je. zabranjeno nadletanje li jedinic:i, iiemo pre-
duzetimer,e Za Qspos.obljavanj.e-ijUdstva za.'upotrebll ?AR S-2M, jer
s]Lza"sada za .. rukO:v:anj e istim. OSPOSo bl;i eni.
sastava, pa se taj zadatak namece kao neophodan.
- Treba razmotriti i mogucnost i da se bar jedanPAT 30/2 iz
Sl.Bistrice stacionira u KFR.
/
Zahvala
Izdajo te knjige SO omogocila naslednja podjetja:
Cankarjev dom
CA-SKB Leasingd.o.o.
DELO casopisno in zaloznifko podjetje d.d.
DELO tiskarna d.d.
Dona Shell Pee, Kosovo d.o.o.
Hoteli Morje, Potoroz d.d.
Ljubijanske mlekarne d.d.
Maximarket d.d.
Mobitel d.d.
Oaza Priftina, Kosovo d.o.o.
PETROL d.d.
RAIFFEISEN LEASING d.o.o.
SCANIA Slovenija d.o.o.
SCHMITZ Cargobull d.o.o.
... .......... ......- .........
Tobacna Ljubijana d.d.
Vsem se iskreno zahvaijujem.
(

Anda mungkin juga menyukai