F RANCE S CO

ROB BA
Mat ej Kl emeni
M
a
t
e
j

K
l
e
m
e
n

F
R
A
N
C
E
S
C
O

R
O
B
B
A
Fr anc e s c o Robba
( 1 6 9 8 1 7 5 7 )
Beneki kipar in arhitekt
v baroni Ljubljani
Mat ej Kl emeni
UMETNIKI KABINET PRIMO PREMZL
Francesco Robba (1698 1757)
Beneki kipar in arhitekt v baroni Ljubljani
Besedilo Matej Klemeni
Fotograje Miran Kambi
in drugi, avtorji in lastniki slikovnega gradiva so navedeni na str. 311
Uredil Primo Premzl
Recenzenta dr. Stanko Kokole in dr. Samo tefanac
Lektoriral Franc Vogelnik
Korekturno branje Katra Meke in Sneana tabi
Jezikovni pregled anglekega povzetka / English summary copy editor Arven akti Kralj Szomi
Likovno in tehnino uredil Franc Mesari
Grana priprava Atelje za rko in sliko, Murska Sobota
Natisnjeno na papirju Magnomatt hello silk 150 g/m
2
, brezlesni, TCF
Tisk in vezava Tiskarna Littera picta, Ljubljana
Zaloil in izdal Umetniki kabinet Primo Premzl, Maribor
www.primozpremzl.si
Naklada 500 izvodov, prva izdaja
2013
Izid knjige sta sonancirali
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije
in Mestna obina Maribor.
Za donacijo se iskreno zahvaljujemo Aleksandru Cziku v Ljubljani.
Copyright 2013 by Matej Klemeni za besedilo,
Umetniki kabinet Primo Premzl za izdajo,
Miran Kambi, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije,
Zgodovinski arhiv Ljubljana in drugi za slikovno gradivo.
V skladu z doloili Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah so brez pisnega dovoljenja
avtorja, zalonika in avtorjev oz. lastnikov slikovnega gradiva prepovedani ponatis,
izposoja slikovnega gradiva, radijska distribucija, fotokopiranje in druge oblike reprodukcije
ter shranjevanje v elektronski obliki v kakrnemkoli obsegu.
CIP Kataloni zapis o publikaciji
Univerzitetna knjinica Maribor
730(450.34):929Robba F."1698/1757"(082)
KLEMENI, Matej
Francesco Robba : (1798-1757) : beneki
kipar in arhitekt v baroni Ljubljani /
[besedilo] Matej Klemeni ; [fotografije
Miran Kambi in drugi]. - 1. izd. - Maribor :
Umetniki kabinet Primo Premzl, 2013
ISBN 978-961-6055-41-3
COBISS.SI-ID 75424769
Vsebina
Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Stanje raziskav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Pietro Baratta in beneko barono kiparstvo na zaetku 18. stoletja . . . . 17
Kiparstvo Francesca Robbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
olanje v Benetkah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
Prva dela v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45
Sv. Janez Nepomuk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
Karel VI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69
Prva dela za Zagreb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
Angeli adoranti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87
Spomenik sv. Janezu Nepomuku v Celovcu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94
Veliki oltarji ljubljanskih redovnih cerkva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
Zasebna profana naroila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111
Vodnjak treh kranjskih rek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
Krievci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130
Francesco Robba v lui razvoja italijanskega kiparstva
v 18. stoletju in kiparjevo nasledstvo v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137
Smeri razvoja benekega kiparstva v prvi polovici 18. stoletja . . . . . . . . . 137
Delo Francesca Robbe v lui soasnega italijanskega kiparstva . . . . . . . 148
Delavnica, nasledstvo in vpliv dela Francesca Robbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155
Zakljuek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178
Opombe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181
Slikovne priloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197
Katalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 265
Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285
Imensko in krajevno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300
Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307
Viri ilustracij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311
36
38
Matej Klemeni: Francesco Robba (16981757)
37
Kiparstvo Francesca Robbe
olanje v Benetkah
V beneki upniji San Mois je bil 5. maja 1698 kren Francesco Filippo,
sin Anzola Robbe in njegove ene Maddalene Libere, rojen 1. maja.
119
Fran-
cescova stara sta v knjigah upnijskega arhiva omenjena vsaj e leta 1687,
ko se jima je rodil sin Francesco Antonio, oetovega poklica pa ne poznamo,
saj je e pred tem letom oslepel.
120
Druina je bila temu primerno revna, kar
je razvidno tudi iz oporoke ene od hera, Zanette, saj je leta 1717 posebej
omenila revino svojih starev.
121
Morda sta bila Anzolo in njegova ena e
prej v marsiem odvisna od sorodnikov, saj vemo, da je v isti upniji ivela
tudi Anzolova teta Zanetta Negricioli, ki ga je kasneje v svojih oporokah
imenovala za glavnega dedia.
122

Oba Anzolova sinova, ki sta preivela rano mladost, sta bila doloena za
kiparski poklic.
123
Prvi je stopil v uk Francesco, ki je 9. maja 1711 za pet let
postal vajenec (garzon) pri Pietru Baratti,
124
slabih est let kasneje, 18. februarja
1717, pa je k istemu kiparju odel e mlaji brat Nicol.
125
O obeh bratih Robba
v Benetkah nimamo nobenih arhivskih podatkov ve, le iz oporoke njune
sestre Zanette, zapisane 23. novembra 1717, bi lahko sklepali, da sta bila oba
e v Benetkah, oziroma mesta e nista za stalno zapustila, saj ju omenja brez
dodatnih pojasnil.
126

O nainu olanja vajencev v benekih kiparskih delavnicah ne vemo skoraj
niesar, saj Temanzove biograje v tem pogledu niso preve izrpne, posebne
tudije, ki bi temeljile na morebitnih drugih virih, pa e niso bile narejene.
V ohranjenih pogodbah vajencev z mojstri, zapisanih po vnaprej doloenem
obrazcu, so le osnovne informacije o pogodbenih straneh. Od podatkov, ki bi
nas posebej zanimali kaj naj bi mojster nauil uenca , izvemo le, da naj bi
mojstri vajence izuili svoje umetnosti (l arte sua).
127
Sprio pomanjkanja bolj
izrpnih virov o vajencih v Benetkah je v edino pomo tudija Jennifer Montagu
o olanju kiparjev v Rimu.
128
Uenci naj bi se izuili osnovnih elementov obrti
in umetnosti, predvsem modeliranja, klesanja in poliranja, velik pomen pa je
bil posveen tudiju po modelih, tako antinih kot sodobnih, ki so bili na voljo
v mestu, seveda pa tudi kopiranju mojstrovih del in modelov, ki so jih mojstri
imeli v delavnici od fragmentov rok, nog in glav do celih gur. Za tudij
Robbove kiparske formacije je seveda zaetni del vajenike dobe privajanje
na osnovne kamnoseke tehnike ter pomo mojstru pri grobi obdelavi kamna
in zakljunem poliranju bistveno manj pomemben kot to, na kaknih vzorih
se je kot vajenec nauil reevati osnovne kiparske probleme. V svoji petletni
vajeniki dobi je imel Robba verjetno dovolj monosti, da je spoznal antina
dela, ki so bila Beneanom kot Statuario Pubblico na ogled v Biblioteci
38
Francesco Robba, Sv. Franiek
Regis (detajl). Zagreb,
. c. sv. Katarine, oltar sv. Ignacija.
Kiparstvo Francesca Robbe
38
Marciani,
129
pa tudi tevilna noveja kiparska dela v benekih cerkvah, javnih
stavbah, palaah in vrtovih. Pomemben del tudija je bil gotovo Barattov lastni
fondo di bottega oziroma tudijska zbirka bozzettov, modellov in ricordov, ki
pa je ne moremo rekonstruirati, lahko si pomagamo le z e predstavljenimi
ugotovitvami o mojstrovem lastnem delu in njegovih vzorih. Tudi za druge
beneke kiparje imamo na voljo le malo objavljenih delavnikih inventarjev.
130

A vsaj en fondo di bottega se je v Benetkah vendarle ohranil: prek dediev de-
lavnice Robbovega sodobnika Giovannija Marie Morlaiterja (16991781) in
nekaterih privatnih zbirk je nazadnje priel v beneki muzej v Ca Rezzonico.
131

Morlaiterjeva zbirka kipcev iz terracotte in surove gline je velika, saj se je v
njej ohranilo ve kot sto kosov, lahko bi celo pomislili, da je bila v Benetkah
nekoliko izjemna. Kipar je namre sredi 18. stoletja aktivno sodeloval pri delu
novoustanovljene beneke akademije in bi bil lahko svojo zbirko zato nartno
poveeval z odkupom, saj v njej najdemo tudi dela starejih kiparjev, e posebej
Enrica Merenga. Vendar pa je po velikosti povsem primerljiva oziroma e
obseneja tudi zbirka, ki se je ohranila v samostanu Heiligenkreuz v Spodnji
Avstriji in je bila last Giovannija Giulianija (16631744), kiparja benekega
rodu, ki je deloval v Avstriji, predvsem na Dunaju in v Heiligenkreuzu, sienska
zbirka kiparske druine Mazzuoli pa je po tevilu modelov obe celo preka-
ala.
132
eprav Barattovega fondo di bottega ne moremo rekonstruirati, pa so
bili njegov sestavni del gotovo modelli per istudiare, ki jih je po prievanju
Tommasa Temanze Pietru v Benetke poiljal brat Giovanni, spomladi leta 1711
pa bi se lahko bil obogatil e s skicami, tako risarskimi kot tudi kiparskimi,
ki so nastale med Pietrovim obiskom Rima. Francesco Robba je tako imel v
mojstrovi delavnici skoraj gotovo monost spoznati ve kot le beneko kipar-
sko produkcijo, pa eprav iz druge roke. Zato lahko sklepamo, da tako kot
njegovemu uitelju gotovo tudi njemu nista bili neznani na primer Algardijevi
Dareljivost (sl. 9) in Ljubezen (sl. 15) ter Berninijeva Matilda Toskanska (sl. 12)
oz. njena orentinska predelava, Bogastvo Giovannija Baratte (sl. 11). Kakne
tehnine sposobnosti si je pridobil v uiteljevi delavnici, pa lahko sklepamo le
na podlagi ohranjenih del, ta pa so z izjemo bozzettov v glini in vosku ome-
jena na izdelke iz marmorja. Za ulivanje kipov so bila potrebna posebna obrtna
znanja,
133
zato se Robba s tem v Ljubljani gotovo ni ukvarjal, kaknih izdelkov
iz lesa pa seveda ne moremo izkljuiti, eprav niso preve verjetni. Tudi uporabi
mehkejega in cenejega lokalnega kamna (v Benetkah sta bila to vientinski in
istrski kamen) za guraliko v Barattovi delavnici niso bili najbolj naklonjeni,
vsaj tako lahko sklepamo iz neke Pietrove izjave, da je pripravljen kipe izklesati
samo v marmorju, ne pa tudi v mehkejem lokalnem kamnu. Pri tem je posebej
poudaril, da z njim nima izkuenj.
134
Tudi pridobivanje risarskega znanja je
bilo del olanja vsakega kiparja, a o Robbovih risarskih sposobnostih nimamo
nobenega dokumenta, saj ni znana nobena njegova risba.
135
Prav tako trenutno
ne poznamo nobenega Robbovega bozzetta, portret Karla VI. v negani glini,
ki je fragmentarno ohranjen v ljubljanski Narodni galeriji (kat. t. A14), pa je
prej prezentacijski modello kot bozzetto, ki bi nam kaj ve povedal o kiparjevih
Matej Klemeni: Francesco Robba (16981757)
39
40
Pietro Baratta, Sv. Joef.
Nahajalie neznano
(neko Dunaj, zbirka Nebehay).
39
Pietro Baratta, Sv. Joef. Contarina,
. c. sv. Jerneja, veliki oltar.
39
40
Kiparstvo Francesca Robbe
96
123
Francesco Robba, Steber sv. Janeza
Nepomuka. Celovec, Stari trg
(fotograja iz 19. stoletja).
124
Francesco Robba, Lev. Celovec,
Stadthaus.
125
Francesco Robba, Lev. Celovec,
Stadthaus.
123
124
125
tako postal celovki Nepomukov spomenik (kat. t. A23, sl. 121, 123). Zaradi
pomembnega poloaja sredi celovkega Starega trga je imel v urbanistinem
pogledu za koroko prestolnico podobno vlogo kot kasneje za Ljubljano Vod-
njak treh kranjskih rek. Spomenik, ki je bil leta 1874 al odstranjen, je na
svoje stroke naroil Volf iga grof Orsini-Rosenberg (16821739), stanovski
gradian (Burggraf ), ki je v imenu deelnih stanov upravljal mesto Celovec.
Postavljen je bil leta 1737 ter dopolnjen tri leta kasneje, zato lahko sklepamo,
da je Robba naroilo prejel kmalu po zakljuku del za celovke jezuite. al e
zmerom nimamo arhivskih podatkov, ki bi ga s Celovcem ponovno povezovali
pred pomladjo 1735. leta, a zaradi tedaj e obiajnih zamud pri delu bi lahko
sklepali, da je pogodbo podpisal e nekaj let pred tem, morda leta 1733, ko
je bil naronik imenovan za stanovskega gradiana.
240
Celovki Nepomukov
spomenik je stal pred starim Magistratom, ob kriiu Starega trga s prometni-
co, ki je sredie mesta delila v smeri severjug (sl. 122), in iz starih fotograj
je razvidno, da je bil glavni poudarek trga, ki se je v zahodnem delu iztekal v
neposredni bliini sedea deelnih stanov. Po svoji arhitekturni zasnovi nas
spominja na tevilne bogato okraene stebre, ki so jih v poznem 17. in v 18. sto-
letju postavljali na trgih habsburkih mest, a kaknega neposrednega vzornika
e ne poznamo. V primerjavi z drugimi Robbovimi javnimi deli s starejim
karlovkim Marijinim spomenikom in z mlajim ljubljanskim vodnjakom pa
je celovki Nepomukov spomenik odlikovala drzno postavljena kiparska sku-
pina na vrhu vitkega, usloenega stebra, ki je predstavljala Apoteozo sv. Janeza
Nepomuka na oblakih in leteih angelih.
Ker poznamo spomenik le po starih fotograjah, o podrobnostih izvedbe
ne moremo soditi. Od prvotnih sedmih svetnikih kipov so se ohranili le tirje,
Sv. Janez Nepomuk (tab. XLIII), Sv. Rok (tab. XLII), Sv. Sebastijan (tab. XL,
sl. 126) in neznani svetnik, ki je obiajno identiciran kot Sv. Leopold (tab.
Matej Klemeni: Francesco Robba (16981757)
97
126
Francesco Robba, Sv. Sebastijan.
Celovec, stolnica
(stanje pred 1932).
127
Francesco Robba, Sv. Leopold (?).
Celovec, stolnica
(stanje pred 1932).
126 127
XLI, sl. 127), vsi v belem marmorju, ter dva leva iz rnega kamna (sl. 124125).
Svetniki kipi so sedaj v celovki stolnici in so slabo ohranjeni, posamezni deli
gur so bili nadomeeni s slabimi kopijami ali pa je njihova povrina mono
pokodovana, tako da niti ni presenetljivo, da se je v literaturi pojavila teza o
vejem deleu delavnice pri izvedbi kipov.
241
Medtem ko je dele Robbove oseb-
ne udelebe pri klesanju kipov zaradi stanja ohranjenosti teko dololjiv, pa je
zasnova gur brez dvoma njegova. Sv. Janez Nepomuk je nekoliko spremenjena,
novemu poloaju prilagojena varianta ljubljanskega kipa iz 1727, Sv. Leopold (?)
z dolgim, levo nogo prekrivajoim oblailom spominja na Sv. Matijo (sl. 104) v
Varadinskih Toplicah, Sv. Rok z ostrim kontrapostnim zasukom pa je ena od
izpeljank guralnega tipa, ki ga je Robba vekrat uporabil, med drugim za Sv.
Jerneja (tab. XXXVIII) v Varadinskih Toplicah.
Robbovo delo za celovki Stari trg ni ostalo brez odmeva in v naslednjih
letih je e dobival naroila v Celovcu. Med javnimi naroili je gotovo najpo-
membneje resda povsem kamnoseko, a verjetno donosno delo za poslopje
korokih deelnih stanov, celovki Lontov, za katerega je v letih 1740 in 1741
naredil opremo velike slavnostne dvorane: izklesal je njen portal, jo tlakoval s
rnim, rdeim in belim kamnom v geometrinem vzorcu na osnovi osmero- in
esterokotnikov, na ojih stenah pa je postavil e dva kamina, od katerih je
Kiparstvo Francesca Robbe
150
na Susalijevih kipih v San Marcuola (sl. 184) in seveda na Marchiorijevih delih
v Gradcu (sl. 196), Fratta Polesine in v Rovinju, je znailna tudi za Robbova dela
okrog leta 1730. Seveda so razlike v osebnem slogu dovolj velike, da danes lahko
loimo opuse posameznih mojstrov, podobnosti nekaterih splonih slogovnih
elementov pa so vendarle oitne. Pri Francescu Robbi smo opozorili na slogovne
spremembe, ki so nastale okrog leta 1727. Umiritev volumnov draperije, ki jo
lahko prvi opazimo pri Sv. Janezu Nepomuku (tab. XXII) in ji sledimo vsaj
do angelov na entjakobskem velikem oltarju, bi torej lahko bila tudi posledica
intenzivnih stikov z Benetkami, ki jih je kipar imel v teh letih. Morda je bil
prav zaradi umika Pietra Baratte v Carraro leta 1727 Robba prisiljen navezati
intenzivneje stike z drugimi kiparji, e seveda z njimi ni sodeloval e pred tem.
Druga Robbova slogovna preobrazba se je brkone zaela v drugi polovici
tridesetih let: gure so postale bolj razgibane, draperija je dobila nov volumen,
njeni robovi so vzplapolali, modelacija pa se je otresla razdrobljenosti, postala
je jasneja in velikopotezneja. eprav se zdi bolj logino, da bi se kipar pri tem
odpovedal tudi poudarjeni diferenciaciji materialov pri obdelavi povrin, ki je
zaznamovala nekatera stareja dela, na primer Karla VI. (sl. 83) z bleeim
oklepom, grobo obdelano verigo Reda zlatega runa in skodrano lasuljo ter relief
Muenitva sv. Katarine (sl. 103) z rabljem v krznenem ogrinjalu in z uporabo
vebarvnega ozadja, je Robba e v svojem zadnjem delu, v skupini Abrahama in
Izaka (tab. LXIII) na oltarju v Krievcih uspeno zdruil obe komponenti, tako
da ima polno, vihrajoe in za kompozicijo odloilno Abrahamovo ogrinjalo
prav naturalistino obdelano povrino.
200
Giovanni Maria Morlaiter,
Sv. Pavel. Benetke, Museo
del Settecento Veneziano
CaRezzonico.
201
Giovanni Maria Morlaiter,
Sv. Pavel. Camponogara,
. c., veliki oltar.
200 201
Matej Klemeni: Francesco Robba (16981757)
151
Robbov pozni osebni slog se vsaj na prvi pogled v niemer ne ujema z
osebnimi slogi posameznih protagonistov kiparstva tiridesetih let v Benetkah.
Njegov slog ni posledica tudija antinih spomenikov tako kot Marchiorijev, ni
posledica iskanja slikovitih efektov povrine marmorja pod vplivom trepetajoih
barv soasnih slikarskih mojstrovin kot pri Giovanniju Marii Morlaiterju in ni
posledica zunanjih impulzov, kot to lahko ugotovimo pri nekaterih delih Anto-
nia Bonazze, povezanih s soasnim gledaliem. Kljub temu pa lahko vidimo,
da so vse omenjene kiparje posebej zanimali enaki problemi. Eden od teh je bil
prav gotovo povezan z oblikovanjem draperije, tako njenega volumna kot njene
povrine. Seveda gre pri tem za enega osnovnih, povsem nadasovnih kiparskih
problemov, ki so se ga brez dvoma zavedali tako Robba kot njegovi beneki
sodobniki, kaj pa jih je prav konec tridesetih let spodbudilo k iskanju novih
reitev, pa trenutno e ne moremo ugotoviti.
391
Kot smo omenili, se je Marchi-
ori posvetil predvsem tudiju antinega kiparstva, Morlaiter iskanju slikovitih
efektov povrine, Robba pa dinamiziranju volumnov. A pri Morlaiterju lahko
kljub dekorativni slikovitosti, ki marmorno povrino njegovih kipov povsem
preprede konec tridesetih let, ugotovimo, da je pri modeliranju kipov vendarle
razmiljal tudi in predvsem o volumnu draperije, podobno kot Robba. Kot
primer nam lahko slui Sv. Pavel (sl. 201), ki je verjetno nastal v prvi polovici
petdesetih let 18. stoletja in je sedaj v upnijski cerkvi v Camponogari. Bozzetto
zanj (sl. 200), ohranjen v Ca Rezzonico, je predvsem tudija vehement nega
zasuka telesa in poteka draperije, s katero je kipar elel ta zasuk poudariti. ele
pri izvedbi v marmorju so bile dodane drobne gube, ki kot mrea prepletajo
203
Giovanni Maria Morlaiter,
Ljubezen do Boga. Benetke,
Accademia.
202
Giovanni Maria Morlaiter,
Marija Vnebovzeta. Benetke,
Museo del Settecento Veneziano
CaRezzonico.
202 203
Francesco Robba v lui razvoja italijanskega kiparstva v 18. stoletju in kiparjevo nasledstvo v Ljubljani
178
Zakljuek
Zadnje desetletje Robbovega dela v Ljubljani so zaznamovale tevilne pravde,
povezane z dolgovi, ki si jih je bil nakopiil, obupani poskusi, da od mesta
iztri im ve dodatnega denarja za vodnjak, ki ga je po dobrih osmih letih
dela leta 1751 vendarle postavil na Mestni trg, ter delo na preostalih naroilih
od Ljubljane do Notranjske in predvsem Zagreba. Zaradi prevelikega tevila
nedokonanih del so se mu izmuznila nekatera pomembna naroila, od nastav-
ka oltarja za Nazarje do velike fontane za Trst, to pa je gotovo bil e dodaten
udarec za njegovo e tako slabo nanno stanje. Konec februarja leta 1756 je
bil posveen oltar sv. Kria, ki ga je izklesal za zagrebko stolnico in ostaja
zadnje delo, ki ga je videl dokonano. V Zagrebu si je gotovo e obetal naroil
ne nazadnje je veina del njegovega nasledstva iz sedmega desetletja prav v
zagrebkih cerkvah in konec leta 1756 oziroma v zaetku naslednjega leta
se je, podobno kot v tevilnih zimskih mesecih v preteklih letih, spet mudil
tam. Zapis v mrliki knjigi upnije sv. Marije na Dolcu, ki stoji prav na sredi
med jezuitsko cerkvijo sv. Katarine in zagrebko katedralo, sicer ni preve zgo-
voren 1757 januarii 24 Franciscus Robba sculptor munitus sacramentis obijt,
sepultus in parochiali ad dolorosam , lahko pa domnevamo, da ga je v mrzlih
zimskih mesecih v hrvakem glavnem mestu pokosila ena od pljunih bolezni,
za katerimi so pogosto bolehali in umirali kiparji in kamnoseki.
447

Robbov uitelj Pietro Baratta se je olal v Toskani in je v Benetke prinesel
dobro poznavanje kiparstva velikih mojstrov rimskega visokega baroka srede 17.
stoletja, predvsem dela Alessandra Algardija, ki je bil kiparjem v Srednji Italiji
ob koncu 17. stoletja verjetno najveji vzor. Na podlagi znailnosti Barattovega
osebnega sloga lahko sklepamo, da je Francesco Robba, ki se je v Barattovi
delavnici olal v letih med 1711 in 1716, v uiteljevi delavnici poleg Algardi-
jevih spoznal e Berninijeva dela, dela Giovannija Baratte, verjetno pa tudi
katerih drugih rimskih in orentinskih kiparjev, gotovo pa ni bil nedovzeten
do dosekov svojih sodobnikov.
Robbov opus lahko na podlagi obstojeih in nekaterih novih zgodovinskih
podatkov ter na podlagi slogovne analize razdelimo v tri obdobja. V prvem, ki
je po kiparjevem prihodu v Ljubljano trajalo do leta 1727, se je Robba praviloma
dral formalnih elementov, priuenih v uiteljevi delavnici. Leta 1727 je nastal
Sv. Janez Nepomuk, ki pomeni Robbovo umetniko osamosvojitev in mu sledi
nekaj Robbovih najbolj uspelih del, Sv. Franiek Regis za zagrebke jezuite in
veliki oltar za ljubljanske jezuite. Kipe iz tega drugega obdobja, ki ga gotovo
lahko oznaimo kot zrelo, zaznamuje zaprta forma, sklenjena kontura in skrbno
Matej Klemeni: Francesco Robba (16981757)
179
modelirana draperija, ki se prilega telesu in ni pretirano voluminozna. Robbov
slog je bil tedaj v marsiem podoben slogu njegovih benekih sodobnikov, e
posebej zaradi umirjenosti gur in oprijete draperije. Vendar pa je veina teh
kiparjev, na primer Giovanni Marchiori, Gaetano Susali, Antonio Gai in delno
tudi Giovanni Maria Morlaiter, svoj zgodnji slog razvila predvsem na podlagi
stika z neocinquecentizmom zgodnjih dvajsetih let, v Robbovih gurah pa lahko
zasledimo algardijevske guralne sheme. Zagrebki Sv. Franiek Regis je zato
kot ena od mnogih interpretacij Algardijeve Dareljivosti z nagrobnika Leona
XI. v vatikanskem sv. Petru slogovno celo blije soasnemu rimskemu kiparstvu,
na primer Zmernosti Filippa Della Valleja v kapeli Corsini v lateranski baziliki.
V poznih tridesetih letih se je slog Francesca Robbe ponovno spremenil:
kipi so postali manj dosledno introvertirani in vedno bolj dinamino raz-
gibani, draperije pa polneje, z ostrejimi in bolj geometriziranimi gubami,
ki so pri zadnjih delih na konceh lahko prav razvihrane. Robbovo slogovno
zorenje konec tridesetih let 18. stoletja je potekalo vzporedno s spremembami
v benekem kiparstvu, kjer je do okrog leta 1740 veina prej omenjenih kipar-
jev pod razlinimi vplivi preoblikovala svoj osebni slog. Morda je na Robbo
vplivalo prav umetnostno in intelektualno dogajanje v rodnih Benetkah, ki
jih je zaradi nakupov marmorja redno obiskoval, a zdi se, da se je po vzore
obrnil drugam. Posamezne spremembe njegovega osebnega sloga si namre
lahko razloimo samo z rimskimi vplivi. Ne samo Vodnjak treh kranjskih rek,
ki je nastal pod vplivom Berninijevih in settecentistinih rimskih vodnjakov,
tudi geometrizacija draperije ima nekaj slogovno sorodnih reitev v opusu
Algardijevega naslednika Domenica Guidija, njena razgibanost in uporaba za
izraanje notranjega ivljenja gur pa kae na dobro razumevanje in ne le
poznavanje Berninijeve umetnosti. Uporabe podobnih elementov v Benet-
kah ne zasledimo, vendar so v Rimu ves as nastajala dela, ki so kazala, da
Berninijeva ola e ni bila pozabljena od skupine Religija premaga Herezijo,
ki jo je konec 17. stoletja za oltar sv. Ignacija v rimski cerkvi Il Ges izklesal
Pierre Le Gros, pa do velike Fontane di Trevi, ki so jo slavnostno odkrili leta
1744. Zato bi bilo umestno domnevati Robbov obisk Rima okrog leta 1740,
eprav ga zaenkrat al ne moremo dokazati.
Obseg in pomen Robbovega dela je zaznamoval tudi krog njegovih naro-
nikov. K njegovemu ugledu so oitno pripomogli jezuiti in stiki, ki so jih e v
desetletjih pred njegovim prihodom v Ljubljano spletli kamnoseki, tudi njegov
tast Luka Mislej, najbolj pa je k uveljavitvi prispeval sam z nadpovpreno kvali-
teto svojih del, zaradi katere v provincialnem okolju ni imel prave konkurence.
Vendar pa je verjetno prav zaradi tega okolja danes njegov opus tudi bistveno
manji, kot bi priakovali, poleg tega pa se od opusov benekih sodobnikov
razlikuje po tem, da je v njem malo kiparskih izdelkov za zasebne naronike, saj
razen Karla VI. in Viteza ni zapustil nobene buste, bokalki Narcis pa je edino
ohranjeno profano naroilo z mitoloko vsebino. To bi lahko bila posledica
takratnih slabih ekonomskih razmer, kiparjeve prezaposlenosti z drugimi,
vejimi naroili, manji interes lokalnih naronikov za taken tip umetnin ali
Zakljuek
180 Matej Klemeni: Francesco Robba (16981757)
pa le posledica razpritve oziroma unienja kiparjevih del v naslednjih dveh sto-
letjih. Raznolikost opusa posameznega umetnika je sicer pomembno vpraanje,
ne spremeni pa pogleda na vpraanje kiparjevega sloga in kvalitete. In Robbovo
mesto je v okviru benekega baronega kiparstva z novimi ugotovitvami e zelo
jasno izrisano. Njegov slogovni razvoj oziroma spremembe njegovega osebnega
sloga so potekale vzporedno z dogajanjem v Benetkah, zaradi nekoliko druga-
nega, na orentinska izhodia vezanega olanja v Barattovi delavnici, morda
pa tudi zaradi kasnejega neposrednega stika z Rimom je kipar razvil nekoliko
samosvoj slog, ki ga je obenem priblial tudi soasnemu rimskemu kiparstvu.
Bil je sodobnik protagonistov zadnje velike generacije benekih baronih
kiparjev Giovannija Marie Morlaiterja, Giovannija Marchiorija in Antonia
Bonazze, za katerimi ni zaostajal ne pri tehnini izvedbi, ne pri inventivnosti
zasnove, niti s sugestivnostjo svojih del. Prav leta 1757, dobrih devet mesecev po
Robbovi smrti v Zagrebu, pa se je na beneki terrafermi rodil Antonio Canova,
ki je dobri dve desetletji kasneje povsem zasenil svoje velike predhodnike in
kiparstvo popeljal v svet neoklasicizma.
181 Opombe
1
eine recht prchtige Triumph=Pforte
von Stein, 22 Schuhe hoch durch den
berhmten Knstler, Francesco Roba, von
Venedig gebrtig, der Zeit aber Burger
und Steinbildhauer zu Laibach []
verfertigt. (Heldenthaten 1;,, p. :o).
2
Odlomka, ki govorita o slogu, se
glasita: Was die Methode oder den
Styl unseres Bildners betrit, so lt
sich eine gewisse Ueberladung und ein
baroker Geschmak [] nicht abstreiten.
in Dessen Sculpturen sind mit groer
Sorgfalt und feinem Detail gearbeitet,
aber seine Darstellung der Bewegungen ist
oft so barok, da dann die schnheitliche
Grenzlinie merklich berschritten
erscheint. (Giixoxix 18o, p. ,o).
3
Iic 188, pp. cxviiicxx (von ganz
keck Berninesker stark manierirter
Formenbildung).
4
Jiiiouscuix 188; Jiiiouscuix
18o; Txaii 188; Viuovic 188;
Viuovic 188o; Waiixii 18,o.
5
Prvo izvestje Drutva za kransko
umetnost v Ljubljani za leto 1895 in
1896, Ljubljana 18,o, p. VI; Dom
in svet, X, 18,;, pp. 1:1, 1o, 1;
in omemba na p. 18 (Sv. Zoja
identicirana kot sv. Katarina).
6
Srisxa 1,o:, citata na pp. ;1, ;.
Na zagrebka dela, znana iz raziskav
Ivana Krstnika Tkalia (Txaii
188), je Steska ljubljansko publiko
opozoril leta 1,o, (Srisxa 1,o,).
7
Cf. Tiirzi-Coxiar 1,o, coll.
::;:1. Po objavi dokumentov,
ki dokazujejo Robbovo avtorstvo
(cf. infra), je Tietze-Conratova na
Hollerjev lanek in svojo napako tudi
sama opozorila (cf. Tiirzi-Coxiar
1,:oa; Tiirzi-Coxiar 1,:ob, pp. 1,,
88, g. :).
8
Tiirzi-Coxiar 1,o;, p. 8;.
,
Hoiiiiiii 1,1,; za objavo arhivskih
virov v celoti cf. Jiiousix Vaxixo 1,,.
10
Hoiiiiiii 1,1,, p. :o;; Srisxa 1,1,,
p. :,8.
11
Doktorska diploma z dne ;. julija 1,:;
(Narodna in univerzitetna knjinica,
Ljubljana, rokopisna zbirka).
12
Vooxix 1,:o; Vooxix 1,:;; Vooxix
1,o; Vooxix 1,; Vooxix 1,o;
Vooxix 1,;; Vooxix 1,.
13
Kot ugotavljata Ana Lavri in Bla
Resman, je na Vodnika s svojo solidno
in vestno metodo znanstvenega dela,
viroslovno in bibliografsko akribijo
vplival Josip Mantuani, ki je kratek as,
prav v letih Vodnikovega tudija, ob
Izidorju Cankarju in Vojeslavu Moletu
poueval na fakulteti (Lavii Risxax
1,,, p. ,;).
14
Vooxix 1,o, p. ,;.
15
Vooxix 1,o, p. ,,. Kip Sv. Dizme z
oltarja sv. Joefa v ljubljanski cerkvi sv.
Jakoba, ki ga navaja kot Mislejevega, je
bil kasneje upravieno pripisan Angelu
Puttiju (cf. Sriii M. 1,;, p. ).
16
Vooxix 1,o, pp. ,8, 1oo. Za citat
cf. ibid., p. 1o.
17
Jiiousix 1,;, p. . Za Pittonija oz.
pravilno identikacijo njemu pripisanih
del s Cabianco cf. Susanna Zaxuso,
s. v. Francesco Cabianca, Scultura a
Venezia :ooo, p. ;1:; za nepravilno
povezavo Le Courta z Berninijem
cf. Guiiiiiio 1,,,a.
18
Srisxa 1,1,.
19
Riss 1,;,, pp. 1,:o (objava disertacije
iz leta 1,8), Kouinacu 1,8, pp.
1:81o; Kouinacu 1,o, pp. .
20
Sriii M. 1,;, pp. ;ss.
21
Hoivar-Pixraii 1,o1, cf. tudi
Sixonao 1,;.
22
Hoivar-Pixraii 1,o1, pp. .
23
Hoivar-Pixraii 1,o1, p. 1; za
arhivske podatke o Barattovem
avtorstvu cf. Siiazix 1,,,.
24
Hoivar-Pixraii 1,o1, pp. ; ss.
25
Hoivar-Pixraii 1,o1, pp. .
Cf. Kiixixi :o1oa, p. o.
26
Za Steletove navedbe cf. Sriii F. 1,oo,
pp. 18;188. Primerjava s San Stae je
zanimiva, saj je eden od obeh kipov
po novejih ugotovitvah delo Pietra
Baratte, drugi pa res Antonia Tarsie (cf.
Matej Kiixixi, s. v. Pietro Baratta,
Scultura a Venezia :ooo, pp. o,oo,:;
Susanna Zaxuso, s. v. Antonio Tarsia,
Scultura a Venezia :ooo, pp. ;,1;,);
Civc 1,oo, p. 1:.
27
Cf. Kuxui;ivi Saxcixsxi 18oo, pp.
;o;1; Wuiznacu 18;, p. :o8;
Srisxa 1,o:, p. o;o; Srisxa 1,:a, p.
81; Sriii F. 1,, p. 1:; Vooxix 1,,
p. 1.
28
Srisxa 1,1, p. 1:; Sriii M. 1,;,
pp. o;; Sriii-Mozixa 1,oo,
p. 111; Sriii F. 1,oo, pp. 18188;
Hoivar-Pixraii 1,o1, p. ;.
Za neuspeno iskanje po miljskih
arhivih cf. Pauoi 1,o, pp. ooo;.
29
Viisii 1,;o, pp. ;o,.
30
Piiiovsix 1,8o, p. 1o8. Za Baratto
kot predstavnika toskanskega
klasicizma cf. Sixixzaro 1,oo, p. 1.
31
Piiiovsix 1,8o, p. 1o,; cf.
tudi Piiiovsix 1,,8, p. 18. Po
Prelovkovem mnenju naj bi bili v
kiparjevih poznih delih na dan spet
privreli spomini na uitelja, pri tem
pa je primerjal skrbno obdelavo
povrine in poudarjen dialog med
gurami, ki je znailen za Robbovi
skupini v Krievcih, z Morlaiterjevim
Sv. Antonom Padovanskim v kapeli
benekega Istituta Canal Marovich,
ki ga je imel za Barattovo delo. Staro
atribucijo Sv. Antona Padovanskega
Pietru Baratti (Sixixzaro 1,oo, p. ,)
je le malo pred objavo Prelovkovega
lanka na podlagi dokumentov ovrgel
Gastone Vio (Vio 1,;;1,;8).
32
Piiiovsix 1,,8, p. 18.
Cf. tudi Piiiovsix 1,,;, p. .
33
Cf. e. g. Sixixzaro 1,8, p. 1o.
34
Kiixixi :ooob, pp. 18ss.; tudi tu,
poglavje o Pietru Baratti.
35
Risxax 1,,a; Risxax 1,,8b;
Risxax :ooob; Risxax :oo;.
36
Risxax 1,,a, pp. ooo. Radmila
Mateji, ki jo pri pisanju o
Contierijevih vplivih na Robbo navaja
Resman, sicer omenja podobnosti
(primerja prste, vrat in oblikovanje
prieske) med Contierijevo Sv. Margareto
na velikem oltarju reke stolnice in
Robbovo Sv. Katarino iz ljubljanske
urulinske cerkve (Mari;i 1,;;,
p. 1o;; Mari;i 1,;,b, pp. 1, 1o),
izrecno pa monost vplivov Contierija na
Robbo v poznih dvajsetih letih omenja
Vera Horvat-Pintari (Hoivar-Pixraii
1,o1, pp. 1, o).
37
Risxax 1,,a, p. 8.
38
Dva od taknih mednarodnih
razstavnih projektov sta bila npr. velika
parika razstava Art en Yougoslavie 1,;1,
s. p. (za Robbov zagrebki kip Sv.
Franika Regisa cf. cat. 18, kipar je
omenjen tudi v besedilu o baroku, ki ga
je napisal France Stel) in po razpadu
Jugoslavije razstava v Vatikanu Croats
1,,, (isti kip, p. 18, cat. ,, besedilo
Vladimir Markovi).
39
Matej Kiixixi, s. v. Francesco
Robba, Scultura a Venezia :ooo,
pp. ;;o;;;.
Opombe
210
XIV Francesco Robba, Vodnjak treh kranjskih rek. Ljubljana, Narodna galerija.
Matej Klemeni: Francesco Robba (16981757)
211
XV Francesco Robba, Reno boanstvo. Ljubljana, Narodna galerija, Vodnjak treh kranjskih rek.
Slikovne priloge
212
XVI Francesco Robba, Veliki oltar. Krievci, p. c. sv. Kria.
Matej Klemeni: Francesco Robba (16981757)
213
XVII Francesco Robba, Nadangel Rafael. Ljubljana, . c. sv. Jakoba, oltar Angelov varuhov.
Slikovne priloge
268
dar lahko na podlagi podobnosti z drugimi kiparjevimi deli
in glede na oitna formalna izhodia v Barattovi delavnici za
vse kipe potrdimo Robbovo avtorstvo, eprav ne moremo iz-
kljuiti monosti veje udelebe delavnice. Posamezne gure
so namre nekoliko nerodno ali pa vsaj neambiciozno izde-
lane, predvsem pa neizenaene v posameznih delih. Putti na
vseh estih oltarjih stolnice so e posebej v primerjavi z ne-
kaj let starejimi v ljubljanski jezuitski cerkvi prav gotovo
tudi izli iz njegove delavnice.
Arhivski viri: NB, cod. 12.120 [1726], f. 53v.
Literatura: glej kat. t. A6.
A9
Oltar sv. Joefa
Celovec, stolnica sv. Petra in Pavla
reliefna angelska glavica na menzi, v atiki skupina
dveh puttov
1726
sl. 66
Za datacijo, avtorstvo, arhivske vire in literaturo glej kat. t.
A8.
A10
Oltar sv. Rozalije
Celovec, stolnica sv. Petra in Pavla
dva putta na volutah, v atiki Sv. Sebastijan
1727
sl. 67, 70
Po podatkih v jezuitskem letopisu so oltarja sv. Rozalije in sv.
Barbare v prvem paru kapel od vhoda v cerkev za 950 ren-
skih goldinarjev postavili leta 1727.
Za avtorstvo glej kat. t. A8.
Arhivski viri: NB, cod. 12.121 [1727], f. 50v.
Literatura: glej kat. t. A6.

A11
Oltar sv. Barbare
Celovec, stolnica sv. Petra in Pavla
dva putta na volutah, v atiki Kristus
1727
sl. 68, 71
Za datacijo, avtorstvo, arhivske vire in literaturo glej kat. t.
A8.
A12
Sv. Janez Nepomuk
Ljubljana, p. c. sv. Florijana, nekdanji glavni portal
Sv. Janez Nepomuk, angel, angelska glavica, relief Muenitva
sv. Janeza Nepomuka
1727
tab. XXII, sl. 76
Po podatkih v spisih stanovskega arhiva iz 1823 in 1824, ki
jih je objavil Anton Jelovek, so ob mostu ez Savo, zgraje-
nem leta 1724, kranjski deelni stanovi leta 1727 z denarjem
domestikalnega sklada za 2324 gld. 47 kr. na rnuki strani
postavili kapelico s kipom takrat e blaenega Janeza Nepo-
muka, ki ga je izdelal Francesco Robba (omenjeno je, da das
ganzn Kunststk aus kararischen Marmor von dem berhm-
ten Maister Robba schn bearbeitet ist; SI AS 2, Stan. IV, fasc.
108, leto 1823: spis 85 [priloga 10. junij 1823]). Leta 1864
so morali kapelico zaradi pokodb podreti, tako da se nam je
njena podoba delno ohranila le na veduti Ferdinanda Run-
ka (17641834) s konca 18. stoletja, na katero je opozorila
Nataa Polajnar (za veduto cf. Rozxax 19781979, p. 129,
cat. 22). Jelovek je popisal tudi grbe, ki so bili na kapelici in
so sedaj v lapidariju Narodnega muzeja: nad vhodom so bili
grbi deelnega glavarja Volfa Vajkarda grofa Gallenberga, na
levi njegovega namestnika Orfeja grofa Strassolda in na desni
poslanca Antona Joefa grofa Auersperga. V kapeli je bilo na
tleh e pet grbov, na sredi spet Gallenbergov, na levi pa Kar-
la Henrika pl. Schweigerja-Lerchenfelda in bistrikega prela-
ta Jakoba Klopperja ter na desni Janeza Danijela barona Gal-
lenfelsa in Janeza Ferdinanda barona Hallersteina (sl. 79).
Po letu 1864 so kip Sv. Janeza Nepomuka shranili v mestu,
leta 1878, ko ga je obnovil kipar Franc Ksaver Zajec, pa so ga
postavili v kapelo sv. Rozalije v cerkvi sv. Florijana. Ob pre-
urejanju okolice cerkve v letih 19331934 ga je arhitekt Joe
Plenik prestavil v nekdanji glavni portal. Ko je bila kapeli-
ca poruena, je bil v slabem stanju tudi kip. asopisna notica iz
1878 celo omenja, da je oba angela in relief svetnikovega mue-
nitva ob obnovi dobavil kipar Ivan Zajec. Kljub temu slogov-
no angel, glavica in relief ustrezajo Robbovemu delu, tako da je
bilo Zajevo delo gotovo manj obseno oziroma je bilo omeje-
no na kopiranje in dopolnjevanje pokodovanih delov. Iz opi-
sa pokodb na kipu iz 1823 in iz danes vidne razlike v materia-
lu lahko kot Zajev izdelek z veliko gotovostjo doloimo angel-
sko glavico, del leve roke in krila angela, najbr pa tudi del relie-
fa na podstavku, natanneje rezultate pa bi lahko dala le ustre-
zna restavratorska tudija.
Arhivskih virov iz asa nastanka kapelice in kipa ne poznamo.
Robbovo avtorstvo je omenjeno ele leta 1823, v strokovni li-
teraturi pa se Sv. Janez Nepomuk kot Robbovo delo omenja od
objave Antona Jelovka dalje. Razen nekaj e omenjenih delov
skupine, ki jih je dopolnil Ivan Zajec, je Sv. Janez Nepomuk la-
stnorono Robbovo delo.
Arhivski viri: SI AS 2, Stan. IV, fasc. 108 (leto 1823: spis 85
[priloga 10. junij 1823]; leto 1824: spis 26 [30. januar 1824],
spis 61 [z vstavljenim delom spisa 186 iz leta 1823], p. 5).
Literatura: Ki\ssiii 1;1, p. 1:o; Jiiiouscuix 18o, pp.
1;1;, 1;81;,; Aufstellung 18;8, p. 8;; Srisxa 1,o:, pp.
o;8o;,; Srisxa 1,:a, p. 81; Vooxix 1,o, pp. ,,1oo; Voo-
xix 1,, p. 1; Hoivar-Pixraii 1,o1, pp. 1, :, ;; (cat.
;); Viisii 1,;o, p. ,; oii Piiiovsix irxo 1,,1, p.
Matej Klemeni: Francesco Robba (16981757)
269
1:: (cat. 1:); Poia;xai 1,,; Kovai 1,,o, pp. 1:1; Kii-
xixi 1,,8b, pp. ,,; Kiixixi 1,,8c, p. (cat. V/:);
Kiixixi :ooob, pp. 8ss., 111: (cat. 1:); Kiixixi
:oo:; Risxax :oo:b, p. 8; vaxur :oo, pp. :,ss.; Kii-
xixi :o1oa, pp. 1;:o.
A13
Karel VI.
Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane Mestni
muzej Ljubljana, inv. t. 510:LJU;0018710
1728
tab. XXIII, sl. 83
V Robbovi specikaciji strokov za slavolok, ki ga je dalo me-
sto postaviti pri vicedomskih vratih v ast prihoda Karla VI. v
Ljubljano, se med stroki v skupni vrednosti 440 gld. 29 kr.,
odobrenih 9. novembra 1728, omenja tudi cesarjevo poprs-
je na Mestni hii, vredno 18 goldinarjev. Pogosto zapisano,
eprav ne povsem sprejeto mnenje, da naj bi bil prav to kip,
ki je sedaj v Mestnem muzeju (e. g. Vooxix 1935, p. 140,
drugae pa e. g. Sriii M. 1,;, p. 54), je bilo na podlagi
virov in opisov mesta e mogoe ovrei (Kiixixi 1998c,
pp. 3536, cat. V/3). Iz soasnih opisov je namre razvidno,
da sta bila ob dednem poklonstvu narejena vsaj dva cesarje-
va kipa. Na slavoloku pri vicedomskih vratih je stala Keyserli-
chen Bild nus von weissen Marmor, na Mestni hii pa ein ver-
fertigtes Brust-Stuck [...] Caroli VI. (Piiirzuoii 1739, pp.
3233). Ne le, da je prav kip na slavoloku posebej omenjen
kot marmornat, tudi busta, ki je danes v Mestnem muzeju, je
bila do druge svetovne vojne sicer res v Mestni hii, na vice-
domskih vratih pa je stala vse do leta 1791, ko so jih podrli.
Tam jo, skupaj z napisom, ki ga sporoa Perizhoer, omenja-
ta e Granelli leta 1759 in Pogrinik sedem let kasneje, izroi-
lo o prvotni postavitvi pa se je ohranilo skozi vse 19. stoletje
(cf. Hoii 1808, p. 94; Cosra 1848, p. 20; Viuovic 1885,
pp. 228229). Da je bila marmorna cesarjeva podoba na sla-
voloku res identina z ohranjenim poprsjem, priajo tudi iz-
plaila slikarju in pozlatarju Johannu Michaelu Rainwaldtu: v
njegovi specikaciji del za fasado Mestne hie se namre izrec-
no omenja e pozlata zlatega runa na beli marmornati cesar-
jevi podobi na vicedomskih vratih. Iz drugih izplail lahko iz-
vemo le e, da je podstavek za podobo na Mestni hii (za Po-
stament des Contrave) naredil Heinrich Michael Lhr ter zanj
in za stransko dekoracijo dobil 5 goldinarjev. Doprsje na Me-
stni hii, ki ga omenja Perizhoer, in za katero je Robba zah-
teval 18 goldinarjev, je bilo glede na nizko vrednost gotovo
narejeno v cenejem materialu, npr. v tuku ali terakoti, torej
kot replika marmornatega ali pa celo modello sam; leta 2010
je bilo odkrito temu ustrezno doprsje v negani glini (glej kat.
t. A14). Marmorno in glineno doprsje sta bili del slavnostnih
dekoracij ljub ljanskih mestnih vrat oziroma Mestne hie, ki
ju lahko rekonstruiramo na podlagi Perizhoerjevega opisa
(str. 7172). Poleg obeh doprsij se je ohranil le e del tedanje
dekoracije Mestne hie, dvoglavi orel s cesarskimi insignijami,
ki je del zbirke Mestnega muzeja, ter kipa cesarjevih soimenja-
kov in velikih predhodnikov Karla Velikega in Karla V., ki sta v
niah na fasadi ljubljanske cerkve sv. Florijana. Poleg zgoraj na-
vedenih arhivskih virov nam kiparjevo ime sporoa tudi opis
cesarjevega prihoda v Ljubljano v ivljenjepisu Evgena Savoj-
skega iz leta 1739, saj omenja 22 evljev visok veliasten slavo-
lok, durch den berhmten Knstler, Francesco Roba, von Vened-
ig gebrtig, der Zeit aber Burger und Steinbildhauer zu Laibach
[] verfertigt. Zaradi dokumentov v mestnem arhivu je atri-
bucija marmornega doprsja Karla VI. Francescu Robbi e tra-
dicionalna, njena kvaliteta in tudi pomembnost samega na-
roila pa priata o tem, da gre za kiparjevo lastnorono delo.
Arhivski viri: SI ZAL LJU 488, Cod. XIII/118 [1728], [izdatki]
f. 36v, 82r, 88v; [rauni] . 208, 209, 211, 312, 313, 320, 344;
SI ZAL LJU 489, Reg. I, fasc. 62, . 567v [16. 4. 1791], 571
Literatura: Heldenthaten 1;,, p. :o; Piiirzuoii 1;,, pp.
1; Giaxiiii 1;,, p. 1,; Giaxiiii Pociixix 1;oo,
p. 11; Hoii 18o8, p. ,; Cosra 18,; Cosra 188, p. :o; Jii-
iouscuix 18o, p. 1;; Waiixii 18,o, p. 1; Srisxa 1,o:, pp.
o8oo81; Srisxa 1,:1b, pp. ; Srisxa 1,:a, p. 81; Vooxix
1,, pp. 1,1o; Sriii M. 1,;, p. ; Hoivar-Pixraii
1,o1, pp. 11o, , ;; (cat. 8); Viisii 1,o;, cat. ; Viisii 1,;o,
p. ,; Kiixixi 1,,8c, pp. o (cat. V/); Axoaxri :ooo,
pp. 1:1; Kiixixi :ooob, pp. oss., 1 (cat. 1); Kii-
xixi :o1oa, pp. :o:, :o; Kiixixi Zaoiavic :o1o, pp.
;1;: (doc. I); Ve glav :o1:, pp. 81 (Pokrajac Iskra).
A14
Karel VI.
Ljubljana, Narodna galerija, inv. t. NG P 548
negana glina (terracruda)
1728
sl. 84, 85
Leta 2010 je bilo v depoju Narodne galerije odkrito hudo po-
kodovano fragmentarno ohranjeno doprsje Karla VI., ki je
v podrobnostih in kolikor je mogoe oceniti tudi po veli-
kosti zelo podobno marmorni verziji (kat. t. A13), zato lah-
ko sklepamo, da gre za Robbovo delo, ki je leta 1728 krasi-
lo fasado Mestne hie. Po do sedaj zbranih podatkih je po-
prsje prilo v Narodno galerijo iz Narodnega muzeja po dru-
gi svetovni vojni.
Literatura: Doprsje e ni bilo objavljeno. Za datacijo, kon-
tekst postavitve in arhivske vire ter s tem povezano literatu-
ro glej kat. t. A13.
A15
Oltar sv. Ignacija
Zagreb, . c. sv. Katarine
dve angelski glavici na menzi, Sv. Franiek Ksaverij, Sv.
Franiek Regis, dva angela nad sliko, dva stojea angela, dva
Katalog
298
STOPAR 1998
Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Slove-
niji. Gorenjska. Med Polhovim Gradcem in
Smlednikom, Ljubljana 1998 (Grajske stav-
be, 8).
STMMER 1988
Erich Stmmer, Der Brgersaal in Mnchen,
Mnchen 1988 (Schnell, Kunstfhrer, 95).
SUTHERLAND HARRIS 1990
Ann Sutherland Harris, Berninis Four Ri-
vers Fountain as permanent theatre, All the
worlds a stage: Art and Pageantry in the
Renaissance and Baroque, University Park
(PA) 1990, pp. 488516.
ERBELJ 2011
Ferdinand erbelj, Izzvenevanje nekega obdo-
bja: oris poznobaronega slikarstva na Kranj-
skem (Ljubljana, Narodna galerija), Ljublja-
na 2011.
IKLI 2006
Josip ikli, Crkva svetog Nikole u Pazinu,
Pula 2006.
OUREK 2007
Danko ourek, Oltar sv. Jurja Antonija Mi-
chelazzija iz stare Zagrebake katedrale
kontekst narudbe, Radovi Instituta za po-
vijest umjetnosti, XXXI, 2007, pp. 153166.
OUREK 2012
Danko ourek, Mramorna skulptura i altari-
stika 17. i 18. stoljea na podruju Rijeke i Hr-
vatskoga primorja, Zagreb 2012 (doktorska
disertacija, Univerza v Zagrebu, tipkopis).
UMI 19581959
Nace umi, in: Varstvo spomenikov, VII,
19581959 [1960], p. 182.
UTAR 1997
Branko utar, Spodnja ika od sv. Jerne-
ja do sv. Franika, Cerkev sv. Franika v i-
ki. Plenikova cerkev, Ljubljana 1997, pp.
1020.
TELESKO 1996
Werner Telesko, Tesenbltter sterreichi-
scher Universitten (Salzburg, Salzburger Ba-
rockmuseum, 19. 7. 15. 9. 1996), Salzburg
1996.
TEMANZA 1778
Tomaso Temanza, Vite dei pi celebri archi-
tetti e scultori veneziani che orirono nel secolo
decimosesto, Venezia 1778 (ed. Liliana Gras-
si, Milano 1966).
TEMANZA ED. IVANOFF 1963
Tomaso Temanza, Zibaldon (ed. Nicola Iva-
no), Venezia Roma 1963 (Civilt Venezi-
ana, Fonti e testi, VI, Seria Prima, 3).
Tesori della fede 2000
I tesori della fede. Oreceria e scultura dal-
le chiese di Venezia (Venezia, San Barnaba,
11. 3. 30. 7. 2000), Venezia 2000.
TIETZE-CONRAT 1905
Erika Tietze-Conrat, Unbekannte Werke
von G. R. Donner, Jahrbuch der k. k. Zen-
tral-Kommission fr Erforschung und Erhal-
tung der Kunst- und historischen Denkmale,
n. s. III/2, 1905, coll. 195268.
TIETZE-CONRAT 1907
Erika Tietze-Conrat, Georg Raphael Don-
ners Verhltnis zur italienischen Kunst,
Kunst geschichtliches Jahrbuch der k. k. Zen-
tral-Kommission fr Erforschung und Erhal-
tung der Kunst- und historischen Denkmale, I,
1907, pp. 69114.
TIETZE-CONRAT 1910
Erika Tietze-Conrat, Johann Georg Dorf-
meister, Kunstgeschichtliches Jahrbuch der k. k.
Zentral-Kommission fr Erforschung und Erhal-
tung der Kunst- und historischen Denkmale, IV,
1910, pp. 228244.
TIETZE-CONRAT 1920a
Erika Tietze-Conrat, Korrekturen zu dem
von E. Tietze-Conrat zusammengestellten
Oeuvre des G. R. Donner, Kunstchronik und
Kunstmarkt, 10, 3. 12. 1920, pp. 195197.
TIETZE-CONRAT 1920b
Erika Tietze-Conrat, sterreichische Ba-
rockplastik, Wien 1920.
Tiziano 1990
Tiziano (Venezia, Palazzo Ducale, ed. Susan-
na Biadene), Venezia 1990.
TKALI 1885
Ivan Krstnik Tkali, Prvostolna crkva zagre-
baka neko i sada, Zagreb 1885.
TOMI 1995
Radoslav Tomi, Barokni oltari i skulptura u
Dalmaciji, Zagreb 1995.
Triumph der Phantasie 1998
Triumph der Phantasie. Barocke Modelle von
Hildebrandt bis Mollinarolo (Dunaj, ster-
reichischen Galerie Belvedere, ed. Michael
Krapf ), Wien 1998.
TULI 2012a
Damir Tuli, Kamena skulptura i oltari 17.
i 18. stoljea u Poreko-pulskoj biskupiji, Za-
greb 2012 (doktorska disertacija, Univerza v
Zagrebu, tipkopis).
TULI 2012b
Damir Tuli, Skulptura, altaristika i liturgij-
ska srebrnina u pianskoj katedrali: prilozi
za Antonija Michelazzija i Gasparea Alber-
tinija, Pianska biskupija i Piantina, Pazin
2012, pp. 241259.
TUMIDEI 1991
Stefano Tumidei, Terrecotte bolognesi di Sei
e Settecento: collezionismo, produzione arti-
stica, consumo devozionale, Presepi e terrecot-
te nei musei civici di Bologna (Bologna, Musei
Civici di Arte antica, Lapidario del Museo
Civico Medievale, 26. 10. 1991 6. 1. 1992,
ed. Renzo Grandi), Bologna 1991.
UNETI 2013
Ines Uneti, Vrtna umetnost na Kranjskem
v 18. in 19. stoletju, Ljubljana 2013 (dok-
torska disertacija, Univerza v Ljubljani,
tipkopis).
URBAS 1849
Wilhelm U[rbas], An die Statue zu Strobel-
hof, Illyrisches Blatt. Zeitschrift fr vaterln-
disches Interesse, Wissenschaft, Unterhaltung
und Belehrung, 87, 30. 10. 1849, p. 345.
URI 1975
Milena Uri, Joef Kalasanc Erberg in njegov
poskus osnutka za literarno zgodovino Kranj-
ske, Ljubljana 1975 (Dela razreda za lolo-
ke in literarne vede SAZU, 28).
VALVASOR 1689
Johann Weichard Valvasor, Die Ehre De
Hertzogthums Crain, Laybach 1689.
VATE 1929
Ilka Vate, Umirajoe due. Zgodovinski ro-
man iz barone Ljubljane, Ljubljana 1929.
VANINO 1969
Miroslav Vanino, Isusovci i hrvatski narod. I.
Rad u XVI stoljeu. Zagrebaki kolegij, Zagreb
1969 (Biblioteka Vrela i prinosi, 1).
Ve glav 2012
Ve glav ve ve. Iz kiparske zbirke Mestnega
muzeja Ljubljana. Many heads are better than
one. Portraits from the sculpture collection of
the City Museum of Ljubljana (Ljubljana,
Mestni muzej, 8. 2. 31. 12. 2012, ed. Ana
Pokrajac Iskra), Ljubljana 2012.
Vedereviaggiare 1994
Vedereviaggiare: un rotolo di vues doptique del
XVIII secolo (Roma, Biblioteca Casanatense,
6. 12. 1994 31. 1. 1995, edd. Iolanda Olivi-
eri, Angela Vicini Mastrangeli), Roma 1994.
VILFAN 1958
Sergij Vilfan, Zgodovina ljubljanske mestne
hie, Zgodovina ljubljanske mestne hie s po-
roilom o delih in perspektivnim programom
asanacije in rekonstrukcije, Ljubljana 1958
(Knjinica Kronike, 4), pp. 7105.
VIO 19771978
Gastone Vio, Precisazioni su alcune scul-
ture della chiesa di Santa Lucia in Venezia,
Atti dellIstituto Veneto di Scienze, Lettere ed
Arti. Classe di scienze morali, lettere ed arti,
CXXXVI, 19771978, 1978, pp. 307313.
VISON 1994
Mara Vison, Tesori segreti, e dispersi, di
case orentine. Opere di Giovanni Baratta,
Studi di storia dellarte in onore di Mina Gre-
gori, [Firenze] 1994, pp. 323327.
VODNIK 1926
Anton Vodnik, Gradnja velikega oltarja v ur-
ulinski cerkvi v Ljubljani, Zbornik za umet-
nostno zgodovino, VI, 1926, pp. 6588.
VODNIK 1927
Anton Vodnik, Gradnja Robbovega vod-
njaka pred mestno hio v Ljubljani, Zbor-
nik za umetnostno zgodovino, VII, 1927, pp.
121138.
VODNIK 1930
Anton Vodnik, Kipar Francesco Robba, Dom
in svet, 43, 1930, pp. 97110.
Matej Klemeni: Francesco Robba (16981757)
299
VODNIK 1935
Anton Vodnik, Francesco Robba. Arhivalna
tudija, Kronika slovenskih mest, II, 1935, pp.
134140, 210214, 266269.
VODNIK 1936
Anton Vodnik, Francesco Robba. Arhivalna
tudija, Kronika slovenskih mest, III, 1936,
pp. 4144, 9598, 157159, 226228.
VODNIK 1937
Anton Vodnik, Francesco Robba. Arhival-
na tudija, Kronika slovenskih mest, IV, 1937,
pp. 2527, 8082, 143147.
VODNIK 1944
Anton Vodnik, Robbova oltarna arhitektu-
ra, Dom in svet, LVI/1, 1944, pp. 109116.
VOLK 1993
Peter Volk, Nepomukstatuen. Bemerkun-
gen zu den Darstellungsformen, Johannes
von Nepomuk 13931993 (Mnchen, Bay-
erisches Nationalmuseum, edd. Reinhold
Baumstark Johanna von Herzogenberg
Peter Volk), Mnchen 1993, pp. 2735.
VOLK 1998
Peter Volk, Minerva-Darstellungen von Ignaz
Gnther, Skulptur in Sddeutschland 1400
1770. Festschrift fr Alfred Schdler (edd. Rai-
ner Kahsnitz Peter Volk), Mnchen Berlin
1998 (Forschungsberichte. Bayerisches Natio-
nalmuseum Mnchen, 15), pp. 347367.
VRHOVEC 1885
Ivan Vrhovec, Topograki opis Ljubljane in
zgodovina ljubljanskega mestnega zastopa v
minulih stoletjih, Letopis Matice Slovenske za
leto 1885, Ljubljana 1885, pp. 184270.
VRHOVEC 1886
Ivan Vrhovec, Die wohllbliche landesfrstli-
che Haupstadt Laibach, Laibach 1886.
VRHOVNIK 1922
Ivan Vrhovnik, Arhivski poberki o nekate-
rih slikarjih in kiparjih 15. do 18. stoletja,
Zbornik za umetnostno zgodovino, II, 1922,
pp. 105129.
VRIER 1957
Sergej Vrier, Mariborski baroni kiparji,
Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. IV,
1957, pp. 71130.
VRIER 1963
Sergej Vrier, Barono kiparstvo na slovenskem
tajerskem, Maribor 1963.
VRIER 1967
Sergej Vrier, Barono kiparstvo, Ljubljana
1967 (Ars Sloveniae).
VRIER 1976
Sergej Vrier, Barono kiparstvo v osrednji Slo-
veniji, Ljubljana 1976.
VRIER 1982
Sergej Vrier, Robbov vodnjak v lui umet-
nostne zgodovine, Reevanje Robbovega vod-
njaka (Ljubljana, Restavratorski atelje Zavo-
da SR Slovenije za varstvo naravne in kul-
turne dediine), Ljubljana 1982, pp. 1719.
VRIER 1983
Sergej Vrier, Barono kiparstvo na Primor-
skem, Ljubljana 1983.
VRIER 1992
Sergej Vrier, Barono kiparstvo na slovenskem
tajerskem, Ljubljana 1992.
VRIER 1993a
Sergej Vrier, s. v. Matenja vas. Umetnostni
spomeniki, Enciklopedija Slovenije, 7, 1993,
p. 22.
VRIER 1993b
Sergej Vrier, Josef Straub und die sloweni-
sche Barockplastik, Kunsthistorisches Jahr-
buch Graz, 25 [Barock: regional internati-
onal], 1993, pp. 192197.
VRIER 2000
Sergej Vrier, Survey of Research in the Ba-
roque Sculpture in Slovenia, Francesco Robba
and the Venetian Sculpture of the Eighteenth
Century. Papers from an International Sym-
posium Ljubljana, 16
th
18
th
October 1998
(edd. Janez Her & al.), Ljubljana 2000,
pp. 2940.
WAGNER 1849
Joseph Wagner, Klagenfurt und seine Umge-
bungen. Ein Wegweiser fr Fremde und Ein-
heimische, Klagenfurt 1849.
WALKER 1995
Stefanie Walker, Te sculptor Pietro Stefa-
no Monnot in Rome, 16951713, Ann Ar-
bor 1995.
WALLNER 1890
Julius Wallner, Beitrge zur Geschichte der
Laibacher Maler und Bildhauer im XVII.
und XVIII. Jahrhunderte, Mittheilungen
des Musealvereines fr Krain, III, 1890,
pp. 103139.
WEBERNIG 1987
Evelyne Webernig, Landeshauptmann von
Krnten: ein historisch-politischer berblick,
Klagenfurt 1987.
WEIGL 1999
Igor Weigl, Oltarji Luke Misleja, ljubljan-
skega kamnosekega mojstra, na tajerskem,
Kronika, XLVII/3, 1999, pp. 16.
WEIGL 2000
Igor Weigl, Matija Persky. Arhitektura in dru-
ba sredi 18. stoletja, Ljubljana 2000 (magistr-
sko delo, Univerza v Ljubljani, tipkopis).
WILES 1933
Berta Harris Wiles, Te Fountains of Flo-
rentine Sculptures and their Followers from
Donatello to Bernini, Cambridge, Mass.
1933.
WITTKOWER 1997
Rudolf Wittkower, Bernini. Te Sculptor of
the Roman Baroque, London 1997
4
.
WITTKOWER 1999
Rudolf Wittkower, Art and Architecture in
Italy 16001750 (edd. Joseph Connors
Jennifer Montagu), London 1999 (Te Peli-
can History of Art).
WURZBACH 1874
Constant von Wurzbach, s. v. Roba (Rob-
ba), Franz, Biographisches Lexikon des
Kaiserthums Oesterreich, 26, Wien 1874,
p. 208.
ZABUKOVEC 1910
Janez Zabukovec, Slavina. Prispevek k zgo-
dovini upnij ljubljanske koje, Ljubljana
1910.
ZAJEC 2010
Vlasta Zajec, Oltari i skulptura 17. i 18. sto-
ljea u sjevernoj Hrvatskoj, Hrvatska umjet-
nost. Povijest i spomenici (ed. Milan Pelc), Za-
greb 2010, pp. 321341.
ZANETTI 1873
Vincenzo Zanetti, La Basilica dei SS. Maria e
Donato di Murano, Venezia 1873.
ZANOTTO 1856
Francesco Zanotto, Nuovissima guida di Ve-
nezia e delle isole della sua laguna, Venezia
1856.
ZANUSO 1996
Susanna Zanuso, Schede di scultura baroc-
ca in San Nazaro a Milano, Nuovi studi, I,
1996, pp. 167174.
ZAVA BOCCAZZI 1990
Francesca Zava Boccazzi, I veneti della gal-
leria Conti di Lucca (17041707), Sa-
ggi e memorie di storia dellarte, 17, 1990,
pp. 107152.
ZORZI 2001
Alvise Zorzi, Venezia scomparsa, Milano
2001.
ZUPAN 1991
Gojko Zupan, Janez Khumerstainer: dva
ljubljanska vodnjaka, Zbornik za umetnostno
zgodovino, n. s. XXVII, 1991, pp. 73102.
VANUT 2004
Maja vanut, Zgodovina v kamnu stari la-
pidarij v Narodnem muzeju Slovenije, Argo,
XLVII/2, 2004, pp. 2838.
Viri in literatura