ArtFiksRevija za kulturne odvisnike

2. letnik, 2. tevilka, julij 2014

ISSN 2350-4897
Vrnimokulturoljudem
Poletna muzejska no je ponovno privabila na tsoe kulture
eljnih posameznikov, ki so po obiajni uri zaprtja muzejev
poplavili kulturne ustanove. Na najkrajo no v letu so obiski
v muzeje brezplani, poleg tega pa so na ta dan organizira-
na e dodatna vodstva in delavnice, ki so privlane tudi za
mlade druine.
Na ta magini veer kulturne ustanove zaivijo, niso ve
prostori osamljenih fneurjev, temve se izkaejo, kot to,
za kar so namenjeni da odprejo vrata kulture mnoicam.
Poletna muzejska no ni edini tak primer v letu, ko ustanove
zaivijo, to se zgodi tudi ob drugih brezplanih dnevih,
npr. Preernov dan. Vendar dvomim, da je edini razlog za
tako mnoien obisk ob takih dnevih brezplaen vstop,
razlog mora tat drugje, saj ima npr. Mestna galerija e
nekaj asa brezplani vstop, tevilo obiskovalcev pa se ni
bistveno spremenilo in je e vedno v veliki meri odvisno od
razstave. Eden izmed razlogov je verjetno tudi druenje ob
umetnost, saj se na take dni obiajno razstave ogledujejo
manje skupine znancev, ki tako ob enem uivajo v kulturi
in se podruijo med seboj. Kultura in umetnost potrebujeta
obinstvo, saj nista sami sebi namen. Med obinstvom in
kulturnimi ustanovami je potrebna komunikacija, ne pa le
enosmerno sporazumevanje. Kjer pa pride na mesto tudi
vpraanje avtonomije umetnost.
Dandanes je avtonomija izmuzljiv pojem, tako da tudi za
kulturo ne moremo govorit o popolni avtonomnost, saj je
odvisna od publike in pri nas tudi od drave. Zakaj bi si torej
delali iluzije o avtonomiji, ko pa vemo, da je treba umetnost
pribliat mnoici in jo posledino do neke mere prodat,
seveda vse v mejah dobrega okusa. V zadnjem letu je na
sceno prodrlo kar nekaj dostopnih umetnikih projektov
(npr. Made in China), ki se trudijo ob enem prodat in prib-
liat umetnost mnoici ter ohranit njeno dostojanstvo in
jedro. S tem ni ni narobe, saj se zdi, da je doloena umet-
nost e tako oddaljena in tuja, da jo teko kdorkoli sprejme.
In e pomislimo, katere razstave gredo v zgodovino kot
uspene? Tiste, ki so bile dobro obiskane, saj z vejim obis-
kom naeloma dobijo razstave tudi ve medijske pozornost
in tako pustjo peat na medijski kulturni krajini. Podobno je
tudi s projekt, ki elijo pribliat umetnost mnoici. Vrnimo
kulturo ljudem!
Sara Erjavec Tekavec
Kazalo Uredniki komentar
Artiks Critcs 4
Suzana vent: Akt 5
Kozmos: transgalaktni misijonarji v MGML 6
Slast: Erogeno telo med estetko in
manifestacijo 7
Atopino telo 8
Kulturni kot 9
Pot 9
Kresnik: Ognjeno izroilo 9
edno uho festval: Wovenhand 10
Kultura na pot 11
Talin: zgodovinska kulisa za sodobno
dogajanje 11
AF intervju 13
Srednjeveka detektvka 13
Domen Fingar: glasbena in stripovska
umetnost 15
Artvencija (Biba Komerl) 17
Umetniki portret 20
Pa, kdaj si pa tudi smrt zaeli prigat ik 20
Artkusija 25
Femme-savante - inteligentna enska 26
Zametki performansa pred letom 1968 28
Insttucija kultura 30
Limited Edit111ons 30
Salon Za Eno Glasbo 31
Knjige pod lupo 32
Calvin Tomkins: Lives of the Artsts 33
Miran Boovi: Telo v novoveki flozofji 33
AF ekipa priporoa 34
Kolofon 35
- 4 -
Artfks Critics
- 5 -
Prenasienost umetnostnega trga z obilico hibridov intertek-
stualnih del razlinih medijev, ki praviloma lovijo ravnoteje
med kiem in pastem, je odraz dananjih tako lokalnih kot
globalnih umetniko-kulturnih tendenc. Zato je e posebej
presenetljiva vrnitev mlade slikarke Suzane vent k fguraliki,
in sicer tradicionalni tematki akta, ki je paradoksalno novost
in osveitev na regionalni umetniki sceni.
Suzana vent, ki je januarja zakljuila tudij slikarstva na
ALUO v Ljubljani pod mentorstvom profesorjev Hermana
Gvardjania in Sergeja Kapusa, se je v galeriji velenjskega
Razstavia Gorenje predstavila s svojo sedmo samostojno
razstavo Akt.
Zaradi zdruitve moi osnovnih likovnih postavk, ki se kaejo
v samosvojih in inovatvnih posegih znotraj slik enskih in
mokih teles, tematka akta vedno znova privlai mlado
umetnico. Na tokratni razstavi je bilo na ogled osem aktov,
in sicer pet enskih in trije moki. Razstavo je ventova
postavljala sama, pri emer je sledila cilju, da akt uinkujejo
v prostoru, medsebojno sodelujejo in s postavitvijo krepijo
drug drugega. Razstavljena dela predstavljajo zgolj drobec
umetniinega obirnega ciklusa, ki ga je zaela ustvarjat
e v asu tudija, in so rezultat njenega nenehnega razisko-
vanja in eksperimentranja s slikarskim likovnim medijem.
V nekajletnem obdobju je s posebno kombinacijo tehnike,
barve in risbe izoblikovala precej prepoznavno samostojno
likovno govorico, zatorej ni presenetljivo, da so akt narejeni
v meani tehniki; ustvarjeni z ogljem, akrilom in jupolom, ki
mu je dodajala mekol.
Pri njihovem ustvarjanju se je opirala na ivi model, saj je
fzina prisotnost modela za umetnico izjemno pomembna.
Pravi namre, da pri svojem ustvarjanju nenehno izhaja iz
njega, iz izraza, ki ji daje izziv, a ga hkrat dodatno slikarsko
preigrava. Dela Suzane vent se osredotoajo na polemiko
prepletanja linije in barve znotraj akta, ki je nosilec psi-
holokih vsebin. Izziv raznolikost, ki se skriva v izraznost po-
ziranja in gestkulacije, umetnico inspirira z raznimi oblikami
in posebnimi vizualnimi sladicami.
Psiholoko sugestvni akt, ki nihajo med abstrakcijo in ek-
spresionistnim slogom, so antromantni portret subjek-
tov, ki se sooajo z neprizanesljivo brutalno inpekcijo mlade
slikarke. Ko se gledalec prvi srea z njenimi akt, takoj
opazi mono izraeno ekspresivnost in fguraliko. Ta ji je od
nekdaj blizu, eprav jo je v asu tudija in eksperimentranja
poskuala opustt, a se ji je vrnila kot bumerang, mogoe e
izraziteja, pravi. Upodobljene fgure obvladujejo slikarsko
povrino s svojo impozantnostjo, fguralno distorzijo, grotes-
ko in dokaj izraeno erotnostjo. Vsem je skupna masivnost,
monumentalnost in s tem dimenzionalnost teles.
ventova golo telo prikae kot utno izpovedno orodje, ki je
markirano v deformacijah. Njene podobe, skozi katere nam
17. 3.17. 4. 2014
Razstavie Gorenje, Velenje
Postavitev razstave: Suzanavent
eli pribliat krhkost nae lastne eksistence, so izraz potrebe
po likovnem izpovedovanju. Umetniin namen ni upodobit
mit o veni (digitalni) mladost in (retuirani) lepot, temve
s pomojo upodobljenih fgur v gledalcu obudit avtore-
feksijo in samozavedanje o lastni telesnost, smrtnost in
minljivost. Repulzija, ki jo popaena, groteskna podoba
izzove v opazovalcu, obudi spomin na mementomori,
neizogibno minljivost in smrtnost naih ivljenj. fguralna
deformacija tako razkriva notranji svet slikarke, ki ga ustvari
s prepletanjem rt, barv in oblik.
Njena poteza je izjemno ekspresivna, emocionalna, mona.
Barvna paleta vkljuuje razline odtenke zelene, modre in
rjave. Z barvnimi premazi, madei in dripingom obdeluje
platno, kar najbolje ponazarja akt, na katerem je upodoblje-
na fgura, ki opazovalcu kae hrbet. Barvna razmerja se kon-
struirajo skozi umetniino doivetje razmerij, ki jih zaznava
na modelu. Posledino barve nanaa debelo in tanko, grobo
in gladko, transparentno, neprozorno. Linija ventove niha
med krhkostjo, krevitostjo, fragmentranostjo in oglatost-
jo. Gestkulacija, distorzija, subjektvno polaganje barve in
risarski rokopis odsevajo avtorefeksivno psiholoko atmos-
fero. Tako je mogoe ustveno izpoved razbrat iz barvne
kombinacije in linijske ambivalentnost, fgure pa odraajo
slikarkino nihanje razpoloenja.
Umetnica s pomojo utnih senzorjev konstruira predmet
instnktvno, telo postane center senzorine in duevne
izkunje, zato se gledalec z akt poistovet tudi na zunaj. Gle-
dalevo telo izrine likovno delo, ki ga zaznamujeta grotesk-
nost in samosvoja izmalienost, in gledalca okira, prestrai,
saj v njem vzbudi neprijeten obutek, da bi bil sam taken.
eprav razgaljeno telo deluje ranljivo in pasivno, omen-
jene fgure to vsekakor niso. Ker ventova v svojo slikarsko
tehniko implicira obutek in je njeno obutenje ob pojavu
enako temu, kar vidi na pojavu, upodobljene enske izgubijo
klasino vlogo, v kateri so zapeljivke mokega pogleda.
Metamorfoza feminilne oblike ponuja gledalcu nekonform-
istne telesne elemente brez klasine lepote, zato obut
psiholoko teo in odpor, ne pa spolne privlanost aktov.
V likovnem opusu Suzane vent lahko zasledimo njeno
prizadevanje, da vzpodbudi in spremeni vlogo (pasivnega)
opazovalca v aktvno sodelujoi subjekt v ustvarjanju in
izmenjavi razlinih sfer pomenov, ki nastanejo v primeru
aktvnega dialoga med priujoimi likovnimi deli in njeno
publiko.
Stafani Silli
Suzana vent: Akti
Izziv raznolikosti, ki se skriva v izraznosti
poziranja in gestikulacije, umetnico inspirira
z raznimi oblikami in posebnimi vizualnimi
sladicami.
ventova golo telo prikae kot utno izpovedno
orodje, ki je markirano v deformacijah.
- 6 -
zvone posnetke iz repertoarja transgalactcradiosignals
(music=echooftheuniverse), ki e vrsto let nastajajo v
transcentraliTesla v ljubljanski tovarni ROG. Obiskovalec la-
hko poslua galaktne harmonije, ki nastajajo s sintezo raz-
nih kozminih umov, valovanj in pokov v eksperimentalne
glasbene kompozicije. Zdi se, kot da bi umetniki nezaznavne
zvone prvine vesolja skozi umetniki proces preoblikovali
v zaznavno obliko, tj. v obliko, ki je dostopna lovekim u-
tom. Zanimive zvone kulise poslualca preselijo v kozmos in
njegov skrivnostni ritmino-galaktni zvoni svet. Podoben
projekt predstavlja vizualno-zvona instalacija Stefana Do-
epnerja, naslovljena JedinicaJedan_Vol2. Sestavljena je iz
elektrinih lui in posebnih anten iz emajlirane bakrene ice,
ki so obutljive na elektromagnetno valovanje, ki nastane ob
priiganju lui. Antene ob izmeninem priiganju lui omen-
jeno valovanje pretvorijo v zvok in tako nastane posebna
svetlobno-zvona prikazen, ki pri obiskovalcu izzove razline
reakcije in obutke. Razstava, ki je v veini primerov nara-
vnana predvsem konceptualno (kot nasprotje likovnemu) ali
pa zvono (kot nasprotje vizualnemu), v eni od sob ponuja
tudi slikarska dela e omenjenega A. D. Kneza. Knez v svojih
slikarijah (Ghostpaintngs,19632014)podaja svoj domil-
jijski kozmini svet, v katerem potuje na svojih transgalak-
tnih misijah. Ustvarjalni navdih za svoje po veini fguralne
kompozicije rpa iz lastne domiljije in razlinih astron-
omskih fotografskih knjig (npr. TheInvisibleUniverse, David
Malin, 1999). Kar se te likovne kvalitete, slike ne dosegajo
pretrano visoke ravni, vseeno pa so iskrene in izraajo
Knezovo neizmerno fascinacijo nad skrivnostno pojavnostjo
vesolja in njegovih mitov.
Najzanimiveja razstavljena dela so tsta, ki obinstvo nagov-
arjajo vizualno in zvono (300000V.K., S. Doepner). Takna
dela ponujajo obiskovalcu monost vivljanja in zaznavanja
del na ve utnih ravneh. Na razstavi pa se obiskovalec srea
tudi s predstavitvami umetnikih projektov, ki se v procesu
nastajanja odvijajo e ve desetletj (npr. D. ivadinov, 1995
2045PetdesetletniProjektlNoordung;Marko Peljhan,polar
m[mirrored],2010).Taknepredstavitveimajopredvsem
dokumentacijsko vlogo (prikazovanje e minulih umetnikih
dogodkov), zato obiskovalca razstave ne nagovarjajo v svoji
primarni obliki. Obiskovalec tako ostane do doloene mere
prikrajan pri izkustvu samih del. Razstava je vredna pozor-
nost, ker obiskovalca popelje v svet znanstveno-tehnoloke
umetnost in ga sooa z veno fascinantnimi naravnimi
pojavi, kot so svetloba, elektrika, zvok itd. Predstavljene
stvaritve mu v ponovni razmislek ponujajo tevilna nereena
vpraanja glede narave in ustroja vesolja oziroma mu preko
svojih umetnikih praks ponujajo vsaj delne odgovore na
zastavljena vpraanja.
Jakob Gindiciosi
V etrtek, 24. aprila, so v ljubljanski Mestni galeriji otvorili
skupinsko razstavo Kozmos. Pri projektu sodelujejo tevilni
mednarodno uveljavljeni slovenski sodobni umetniki, ki jih
kustosinja razstave Mateja Podlesnik oznauje kot ''kreatorje
invizionarjevesoljnegauma''. Stefan Doepner, Vadim Fikin,
Ale Dejan Knez, Marko Konik, Marko Peljhan, Marko
Poganik, Dunja Zupani, Miha Turi, Dragan ivadinov in
zvono-eksperimentalna skupina 300000V.K. svoj izrazno
umetniki navdih rpajo iz irokega podroja kozmologije.
Razstavo sestavlja osem umetnikih instalacij, ki se raztezajo
preko dveh galerijskih nadstropij. Obiskovalca popeljejo na
vizualno-zvoni sprehod po kozminih postajah, kjer umet-
niki/znanstveniki raziskujejo temne in skrivnostne zaplate
vesolja. Ob otvoritvi razstave je veer popestrila omenjena
skupina 300000V.K., ki je zbranemu obinstvu ponudila
vstop v zvoni svet zunajzemeljskega, tj. kozminega zaz-
navnega prostora. Postavitev Kozmos je bila na ogled do 8.
junija, vstop v galerijo pa je bil brezplaen.
Sodelujoi umetniki v svojih delih raziskujejo odnos med
umetnostjo in znanostjo oziroma njuno obvezno pov-
ezanost. Tematsko izhajajo iz termina ''vseobsegajoe'' v
navezavi na slogan ''Niumetnostbrezznanost,niznanost
brezumetnost''. Z znanstvenimi metodami raziskujejo in
odkrivajo vizualno in zvono nezaznavne plat vesolja ter jih
s preoblikovanjem v zaznavno (umetniko) obliko podajajo
v svojih in situ instalacijah. Poleg tega v razmislek ponuja-
jo vpraanja o vpetost subjekta in lovetva v razsenost
zemeljskega vesolja kot mikrokozmosa. Umetniki se v okviru
irokega termina ''umetnostviskanjuneskonnega''e ve
desetletj ukvarjajo z raziskovanjem nedoumljivih razsenos-
t vesolja. Poleg tega se jim ob delu odpira bogat domiljijski
horizont, ki ga na razstavi podajajo v svojih instalacijah,
ki sestojijo iz slik, risb, fotografj, videa, glasbe in drugih
vizualno-zvonih tehnologij. V umetniko/znanstvenih
raziskavah in preoblikovanjih nezaznavnih prvin kozmosa
se umetniki navezujejo na celostno ekologijo, geomantjo,
drubena gibanja, osebni razvoj posameznika, postgrav-
itacijsko umetnost ter neoutopizem in retroutopizem.
Kustosinja Mateja Podlesnik pravi, da razstava prihaja v asu
pomembnih odkritj na podroju prouevanja zgodnjega
nastajanja vesolja ter neposredno po pomembnem preho-
du Zemlje v nov vetsoleten cikel obstoja v vesolju. Poleg
tega opozarja, da je nastopil trenutek, ki zahteva razmislek
nas samih o vpraanju lovekovega delovanja na zemlji, ki bi
utegnilo bit pogubno tako za nao vrsto kot za na planet.
Ale Dejan Knez in skupina 300000V.K.(Verschiedene
Krawalle) v enem od razstavnih prostorov predstavljajo
Zdi se, kot da bi umetniki nezaznavne zvone
prvine vesolja skozi umetniki proces
preoblikovali v zaznavno obliko, tj. v obliko, ki je
dostopna lovekim utom.
Razstava je vredna pozornosti, ker obiskovalca
popelje v svet znanstveno-tehnoloke umetnosti
in ga sooa z veno fascinantnimi naravnimi
pojavi, kot so svetloba, elektrika, zvok itd.
Kozmos: transgalaktini
misijonarji v MGML
24. 4.8. 6. 2014
Mestna galerija Ljubljana
Kustos: MatejaPodlesnik
- 7 -
RazstavosopripravileObalnegalerijePiranvsodelovanju
zDejanomMehmedoviem,JuretomMikuem,Katerino
MiroviizStripCora,TatjanotefaniizPokrajinskegamuze-
jaPtujOrmoinDenisomVolkom.
Razstava je v spremnem besedilu oznaena kot vpogled v
ustvarjanje erotnih upodobitev lovekega telesa na Slov-
enskem v zadnjih treh desetletjih. Sama postavitev resda
skua prikazat raznolikost upodobljenih spolnih odnosov od
80. let naprej v tehniki risbe, vendar pri tem pust doloena
vpraanja odprta.
Erotne podobe imajo dolgo tradicijo upodabljanja. Antni
Grki so spolne akte, pri katerih prevladujejo homoerotni
motvi, pogosto upodabljali na vazah. V renesansi so nered-
ko slikali gola telesa, ki so namigovala na erotko, vendar je
samih prizorov s spolnimi odnosi ohranjenih v zanemarl-
jivem tevilu. V 19. stoletju so se v Nemiji in Veliki Britaniji
pojavili uranist, ki so se zanimali za antne homoerotne
podobe in jih zbirali, v zadnjem asu pa je erotka vseprisot-
na v mnoini kulturi. Pri tem je spolnost pogosto predstavl-
jena kot zabaven in intmen del lovekovega ivljenja, hkrat
pa je ves as v skritem kotu prisotna zapoved, ki nalaga
posamezniku pravila bivanja in obnaanja.
V koprski Loi so razstavljena dela trih umetnic (Kaja
Avberek, Saa Bezjak, Metka Kraovec in Slaana Mitrovi)
in sedmih umetnikov (Boris Beni, Andrej Brumen op,
Marko Kociper, Izar Lunaek, Duan Mandi, France Miheli
in Drago Trar), ki so generacijsko in slogovno raznoliki,
zdruuje jih le motv upodabljanja spolnih odnosov v tehniki
risbe. Za izborom umetnikov stojijo Obalne galerije Piran
skupaj z zunanjimi sodelavci.
Na stopniu pred vhodom v galerijo visi stenska tapeta
Mejekontrolet.4Duana Mandia, sestavljena iz fotokopij
velikost A3. Upodobljeni so trje moki med skupinskim
spolnim odnosom, povzet po reprodukciji, objavljeni v fran-
coski likovni reviji Art Press. Delo je bilo prvi razstavljeno
leta 1983 v tudentskem klubu v Zgornji iki in je produkt
ljubljanske alternatvne scene osemdeseth, umetnina pa
je pomembna, ker uvaja homoerotne teme v slovensko
likovno umetnost.
V prvi sobi nas presenet Drago Trar, ki se je v slovenskem
prostoru uveljavil kot kipar portretov in abstraktnih izdelkov.
Predstavljenih je est risb v tehniki tua ali svinnika na
papir iz let 1995 in 2005. enska fgura v istoimenski risbi
sedi z razkreenimi nogami in se pred gledalcem ekshibi-
cionistno dotka svojih genitalij s rnimi rokavicami, kar
spominja na akte iz 19. stoletja, ko so bile rne nogavice
atribut prosttutk. Razmazanost tua, ki se staplja s iroko
zartanimi potezami enskega telesa vabi gledalca k seksual-
nim uitkom. Podobno izzivalne so risbe Slaane Mitrovi, ki
se ukvarja z vlogo seksualnost v drubi. Z ogljem na papirju
umetnica zarie poteze mine mladenke, njena osrednja
toka pa je spolovilo, ki pri umetnici predstavlja dvojno igro
telesa, na eni strani zapoved uitka, na drugi pa prikrite
genitalije kaejo na dejstvo, da obstajajo deli telesa, ki so
odmaknjeni oziroma zadrani pred pogledom.
V drugi, zadnji in veji sobi so obiskovalcu ponujena dela
najrazlinejih erotnih motvov, od podob skupinskega
spolnega obevanja, mazohizma do erotnih stripov. Serija
intmnih malih risb iz 80. let avtorice Metke Kraovec,
kot pri Duanu Mandiu, predstavlja mejnik vpeljevanja
homoerotnih tem v slovensko umetnost. Nastanek del
je po besedah umetnice povezan z zaetki kontnuiranega
gibanja coming out of the closet homoseksualne skupnost.
Med starejimi predstavniki so zanimive umetnine Franceta
Mihelia, ki ga ira publika bolje pozna po melanholinih
upodobitvah kurentov, tokrat pa so ponujeni v pogled
erotni prizori, ovit v mitoloke tanice, z neobremenjeno
prezentacijo spolnih praks in telesnih uitkov. Moment hu-
morja vnaajo stripi Marka Kocipra, ki jih objavlja v Poletu,
tedenski prilogi Dela, in Izarja Lunaka z deloma Zaloeni
raj ter Mosfalosom. S svojimi zgodbami skuata vnest
kominost in izrinit morebitno zadrgnjenost.
Gledalec teko zgrei Andreja Brumna opa. Na risbah s
konca 90. let, narejenih s svinnikom, so homoerotne
podobe, ki e mejijo na mazohizem, kjer se moki agresiv-
no grabijo za zadnjice ali pa so vklenjeni v verige. Na drugi
strani je osem fotografj z osrednjim motvom mokega
anusa iz poznih 80. let in sodijo v as alternatvne umetnike
scene, nastale pa so tako, da je lovek z golo zadnjo platjo
sedel na fotokopirni stroj in pritsnil na tpko start. opove
homoerotne upodobitve zakljuujejo pisemske ovojnice,
v katerih so neko bili rauni in vabila na otvoritve razstav,
umetnik pa jih je na hrbtni strani porisal s keminim svinni-
kom s podobami hitrih zarisov homoseksualnih spolnih
uitkov.
Razstava je problematna iz mnogih vidikov. Najsporneja je
stereotpizacija spolov pri izboru del in njihova interpretacija
v spremnem besedilu, pri katerem avtor ni naveden. Izbrane
risbe mokih avtorjev so po vsebini pogosto agresivne-
je, kot so npr. sadistni ter mazohistni prizori mokih v
verigah pri Andreju Brumnu opu. V delih so moki neredko
postavljeni v dominantno vlogo, kar prikae Izar Lunaek v
stripu, ko sam penis postane oseba enake viine kot enka,
s katero divje obuje. Avtor spremne besede pa upodo-
bljene enske prsi s strani Borisa Benia oznai za tpien
moki pogled na ensko telo. Na drugi strani so nekatera
dela umetnic predstavljena kot izdelki z ensko pisavo
ali enskim mlekom. Kustos razstave se je oitno odloil,
da bo razstavil dela, ki kaejo moke v vlogi alfa samcev,
enske pa postavi v vlogo krhkih bitj, ki skrbijo za dom,
slednje mogoe najbolje ponazori jedilni performans Kaje
Avgerek.
Dela na razstavi so razmeroma kvalitetna in kaejo na
pestrost risbe, ki je bila v zadnjih trideseth leth priljublje-
na tehnika med umetniki, tudi pri erotnih upodabljanjih.
Vendar lahko gledalca pri obisku razstave zmot maizem
pri nainu izbiranja del in njegovi interpretaciji, podani v
spremnem besedilu. Kljub vsemu je obiskovalec sooen z
raznovrstnostjo erotnih podob, ob katerih bi e roe de-
lovale kot pisani spolni organi, ki se prepuajo razuzdanost
ukov.
Toma toka
Slast: Erogeno telo med
estetiko in manifestacijo
18. 4.21. 7. 2014
Galerija Loa, Koper
Sama postavitev resda skua prikazati
raznolikost upodobljenih spolnih odnosov od 80.
let naprej v tehniki risbe, vendar pri tem pusti
doloena vpraanja odprta.
- 8 -
Atopino telo
Poleg monega naslona na sublimno slikarstvo gledalec prav
tako zaut citranje suprematstnih in konstruktvistnih
elementov, predvsem v leseni strukturi, ki je del intalacije
pokojnega avstrijskega umetnika W. W. Angerja Designsfor
astarwarprogramoftheemptnessinbetween (1988).
Na alost je izvirna postavitev dela prisotna le na uokvirjeni
fotografji, predstavljen pa je le majhen, iz konteksta vzet del
celote, kjer je oitno nanaanje na Tatlinove kontrareliefe in
konstruktvistne razstave. Tudi sama Gumilarjeva umet-
nost se na trenutke zazdi kot le ponavljanje Malevievih in
Rodenkovih suprematstnih rnih in belih ploskev.
Od gostujoih umetnikov je Gumilarju vizualno najblije
mlada slovenska slikarka Nina elhar, ki nam predstavlja
dipth Ostajat(2013). Za razliko od Gumilarja se odvrne od
abstrakcije in s pastelnimi barvami ustvari izseke nekaknih
arhitekturnih elementov.
Izmed vseh razstavljenih del vizualno najbolj izstopa barvita
slika Smallsocialstlllife estonskega umetnika Kaida Oleja, ki
v svojem delu kae vplive nadrealizma in pop arta. Razstava
vkljuuje tudi tri videe slovenskih umetnikov, od katerih je
bilo najve prostora rezerviranega za video Jurija Medena
3079kmpoletja (2009), a ker se posnetki v asu obiska niso
vrteli, o njih na alost teko povemo kaj ve.
Ime razstave Atopinoteloje povzeto po istoimenskem
delu, ki se nahaja v prvem prostoru. Ali je omenjeno delo
navdihnilo tudi nastanek drugih del, ne izvemo, a sliko teko
oznaimo za osrednji poudarek celotne postavitve. Umetnik
od nas zahteva kontemplacijo, poglobitev v sumbilmnost
razstavljenih del, ki naj bi sode po naslovu razstave strmela
k dislociranost od realnega sveta. eleni uinek avtorju ni
uspel najbolje, zato razstava slui le vizualni izkunji gle-
dalca.
Ob poplavi podobnih razstav se zanemo spraevat, ali nam
tovrstno sodobno slovensko slikarstvo sploh e lahko pokae
kaj izvirnega, sveega in nepriakovanega. e je to mogoe,
potem tega ni zasledit na tokratni Gumilarjevi razstavi.
Likovna akademija e vrsto let producira slikarje, ki se po
konanem tudiju radi vrnejo v varno zavetje konvenciona-
lnega (post)modernistnega slikarstva. Gumilarju podobno
abstrakcijo namre sreujemo e skoraj petdeset let, kar pa
deluje e nekoliko izzvenelo in zastarelo. Zdi se, da je napoil
as za nekaj novega.
Marja Nikoli
V galeriji Equrna so 1. aprila odprli razstavo akademskega
slikarja in profesorja na likovni akademiji Marjana Gumilarja
(1956), ki se tokrat predstavlja tudi kot kustos. Obiskoval-
cem galerije je ponudil izbor lastnih umetnikih del z lanske
razstave Izostritev iz kostanjevike galerije, avtorskim slikam
pa je Gumilar priloil e dela drugih slovenskih in tujih
umetnikov.
O tokratni razstavi teko napiemo kaj ve besed, saj obis-
kovalca tudi po daljem sprehajanju po galerijskih prostorih
pust ravnodunega in zmedenega, celo hladnega. Ob
primernejem prezentranju del bi razstava lahko imela kar
nekaj potenciala, vendar pa zaradi pomanjkanja koncepta,
zasnove ali kakrnih koli informacij v obliki napisov, zloenk
ter katalogov obisk galerije izpade kot izlet v lokalni prodajni
salon slik. Opremljanje razstav z osnovnimi orientacijskimi
napisi je konec koncev praksa umetnikega razstavljanja e
nekaj desetletj, esar pa v galeriji Equrna sode po tamka-
jnjih razstavah ne elijo.
Na galerijski spletni strani je zapisano, da je dialog s kusto-
som kljunega pomena za razumevanje razstave, zato smo
obiskovalci ob nakljunem ogledu razstave mono prikra-
jani za Gumilarjevo obrazloitev postavitve. Razstavljena
dela v prvem in drugem delu nimajo jasne sorodne pove-
zave, kljub temu pa lahko sklepamo, da je lo Gumilarju med
postavitvijo za iskanje nekaknega navdiha.
V prvem prostoru nas priakajo Gumilarjeva abstraktna
platna, kot so Simonovbrat(2013), BK (2013) in pa Atopino
telo(2012), kjer je Gumilar vseprisoten rno-beli kontrast
zael mehat s postopnim vpeljevanjem barvnih elementov,
poudaril pa je tudi razliko med prostoronim slikarstvom in
mehanskim slikanjem, med brezosebno in osebno potezo.
V sosednjem prostoru nam veliki platni Lastno/odtujeno
(2013) in Zamejitev(2011) v spomin priklieta slovens-
ko sublimno slikarstvo 70. let, ki pa v okviru dotnega
galerijskega prostora dobro delujeta, saj je galerija Equrna
e vekrat gostla slikarske razstave avtorjev, kot so Tugo
unik, Sergej Kapus in Gustav Gnamu. Slednji je bil tudi
Gumilarjev mentor na akademiji, zato navezava na tovrstno
abstrakcijo ni nepriakovana.
Da je omenjeno slikarstvo e kako navdihnilo razstavljena
dela, pria tudi delo gostujoega umetnika Zmaga Lenardia
Kultvirano(Cultured)iz svojega Personallabprojekta(2004-
), za katerega je rpal navdih iz slike UnttledEtching amer-
ikega slikarja in velikega vzornika slovenskega sublimnega
slikarstva, Barneta Newmana. Newmanovo rno vertkalo
na belem polju je Lenardi ponazoril s plastno zadrgo v
katli iz pleksi stekla, nanjo padajoa svetloba pa na steni
izrie naslov dela.
Umetnik od nas zahteva kontemplacijo,
poglobitev v sumblimnost razstavljenih del,
ki naj bi sode po naslovu razstave strmela k
dislociranosti od realnega sveta.
1. 4. 9. 5. 2014
Galerija Equrna, Ljubljana
Kustos:MarjanGumilar
Marjan Gumilar (W.W. Anger, Bojan Bem, Nina elhar,
Zmago Lenardi, Jurij Meden, Kaido Ole)
- 9 -
Kulturni kot
Ko Robyn Davison na pot skozi Avstralsko puavo utrujeno
zavzdihne, da je tako zelo sama, jo njen fotograf/ljubimec
Rick potolai, e, saj smo vsi. Taki in podobni klieji se
skozi flm Pot(Tracks,2013) prepletajo od zaetka do konca
in iz povsem zanimive zgodbe ustvarijo precej povpreen
indie flm.
Pot so posnete po resnini zgodbi Robyn Davidson, Avstral-
ke, ki je leta 1977 sama s kamelami in svojim psom Diggi-
tyjem prehodila 2700 kilometrov dolgo pot ez Avstralsko
puavo od Alice Springs v srediu kontnenta do Indijskega
oceana. Film spremlja Robyn od zaetka dvoletnih priprav
na potovanje pa vse do njegovega zakljuka. eprav Robyn
s potovanjem eli dokazat, da je tako zahtevno pot navkljub
pomanjkanju izkuenj zmona opravit sama, jo obasno
spremljajo tudi bolj ali manj nakljuni spremljevalci, med
drugim Eddie, aborigin, s katerim sicer ne govorita skupnega
jezika, a en v drugem najdeta prijetnega sopotnika, ter Rick
Smolan, fotograf revije Natonal Geographic, ki je Robynjino
potovanje sponzorirala in objavila njen izjemno uspeen
lanek, zaradi priljubljenost katerega je kasneje o potovanju
napisala tudi mednarodno uspenicoPot(Tracks,1980), po
kateri je posnet priujoi flm.
Robyn se za samotno potovanje odloi zaradi vsakdanjih
problemov: natrpanost velikega mesta jo dui, pogrea stk
z naravo, ki ga je bila delena v otrotvu, predvsem pa si eli
izkusit pravo samoto. Film nas eli tudi prepriat, da je nje-
no potovanje odziv na rasizem avstralske drube, ki aborigi-
nom ne dovoli nit vstopa v kavarne, eprav je seveda teko
razumet, kako komercialni uspeh bele Avstralke in njenega
drubeno-politno irelevantnega podviga sploh lahko
razumemo kot kakrenkoli drubeni komentar, ki bi presegel
njeno lastno ivljenjsko izkunjo. Navsezadnje pripovedi o
svojem potovanju, ki vkljuuje tudi sreanja z aboriginskimi
skupnostmi, prvotno s iro javnostjo ni nameravala delit.
FilmPotje zgrajen precej leno in povrinsko. Res je, da
zgodba sama navkljub povsem zanimivi zasnovi ne ponuja
nobenega preseka, a flmu teko odpustmo, e se v iskanju
novih umetnikih pot naslanja zgolj na knjino predlo-
go. Knjiga Potje vsekakor ponujala dovolj. Leta 2010 je s
127urami (127Hours, 2010) Danny Boyle dokazal, da se
v puavi da posnet zanimiv in celo napet flm o loveki
potrebi po samot in ekstremnih ivljenjskih okoliinah.
Scenaristka Marion Nelson pa je zgodbo Robyn Davidson,
uokvirjeno v povpreno in ponekod, na primer v konnem
posnetku Robynjinega potopa v Indijski ocean, e kliejsko
scenografjo, al sestavila iz bolj ali manj zanimivih sreanj
in poznanstev, skoraj karikirano brezobzirnih in vsiljivih
turistov in novinarjev ter srednjeolskih poskusov poust-
varjanja loveke stske, tem naratvnim elementom pa ni
dodala nobene prave globine. Robyn je tako vodilo zgodbe,
a ne dovolj dobro zasnovan ali raziskan lik, da bi lahko sama
nosila flm. Tako Potsicer zadovoljijo vsem standardom
indie anra, v katerega jih lahko brez pomisleka umestmo,
resnega poskusa, da bi ta okvir presegla, pa ne naredi.
Tamara Klavar
Poti
Tracks
Leto: 2013
Reija: JohnCurran
Scenarij: MarionNelsonpoknjigiRobynDavidson
V nedeljo, 22. junija, je v Kinu ika doivel premiero kratki
slovenski flm Kresnik:ognjenoizroilo. e v maju se je
predstavil v sekciji kratkih flmov na mednarodnem flmskem
festval v Cannesu. Finanno podporo za flmski projekt je
ekipa okoli direktorja Davida Sipoa zbirala preko spletne
strani Kickstaterja, kjer so zbrali 10.000 $ veinoma slov-
enskih podpornikov. Kakor namiguje naslov, se flm loteva
slovenskega mitolokega izroila.
Zgodba se odvija v sedemdeseth leth prejnjega stoletja v
obirnih gozdovih Dolenjske. Dvanajstletni Peter obie med
poitnicami svojega dedka in bratrance. Zveer si ob ognju
pripovedujejo pripovedi o stranem volku, ki na kresno no
lovi po okolikih gozdovih. Ponoi, ko dedek e spi, se fantje
odpravijo sami v gozd, saj elijo preverit, ali so pripovedi o
kresni noi resnine. V temnem gozd Peter ostane sam in ko
e skoraj zaspi, ga obie vila v beli obleki. Z njo se odpravi
v kresno no in se po preizkunji vrne z novim pogumom.
Oboroen s pogumom preene volka, ki grozi bratrancem in
jih rei. Prijetna zgodba, namenjena mladinskemu obinst-
vu, prepleta folkloro z resninostjo. eprav gre za mladinski
Kresnik: Ognjeno izroilo
Reija: DavidSipo
Leto: 2014
Premiera: 22.6.2014,Kinoika
- 10 -
Zrani posnetki, osvetlitve in animacije imajo
znaaj velikopoteznega flmskega projekta,
na alost pa za tehnologijo zaostaja zgodba,
ki je nekoliko predvidljiva, a hkrati prijetno
enostavna.
flm, zgodba tudi nagovarja stareje, saj skriva v sebi globlji
pomen. Tehnino izredno dobro in lepo posnet flm na
trenutke nasmeji zaradi dialogov, ki zvenijo za dano okolje
preve knjino.
Na alost se flm ne poglobi bolje v izroilo Kresnika, morda
zaradi 20-minutnega formata. Gledalec sicer vidi nadnara-
vno bitje (volkodlaka?), volka in vile, ki jih doivi Peter, flm
pa ne pove veliko ve o njih. Kresnik je v flmu upodobljen
le v enem izmed svojih vidikov varuh ognja. V mitologiji
je poznanih ve razliic Kresnika oziroma kresnikov. Zmago
mitek jih razdeli na mitoloke in ekstatne kresnike. Mi-
toloki Kresnik je sonni bog, oboroen s kladivom in strelo,
ki prebiva na vrhu svetovne gore. V flmu bratranci ukradejo
puko, s katero mislijo ubit zver, Peter najprej odkloni, da
bi jo uporabil, toda kasneje je prisiljen zbrat pogum, da bi
reil bratrance. Mitoloki Kresnik se bori prot Kaji kraljici,
velikanu in tudi prot Vedomcem, ki skuajo Kresniku ukrast
eno in zavzet svetovno goro. Glede na svoje atribute bi
ga lahko primerjali s Thorom, Zevsom, Perunom ali Indro.
Povezan je z menjavo letnih asov, plodnostjo in ognjem.
Ekstatni kresniki niso bogovi, ampak ljudje, ki imajo
posebne lastnost. Rojstvo kresnika je neobiajno, rodijo se
v srajki (membrani), z nogami naprej ali na doloen datum
v letu. Take otroke naj bi v mladost obiskal stareji kresnik
in jih nauil uporabljat svoje sposobnost. Podobno lahko
zaslutmo v flmu, saj dedek prisili mladega Petra, da prenoi
z bratranci v otoru. Od tam pa gredo otroci skupaj v temen
gozd, ki v folklori predstavlja prekanje iz naega sveta v svet
nadnaravnih bitji, onostranstva. Kasneje, ko Peter prestane
preizkunjo, se dedek pojavi znova, tokrat v vlogi mentorja.
Kresniki ekstatnega znaaja lahko zapustjo svoje telo v ob-
liki majhne uelke in tako prepotujejo ogromne razdalje in
se borijo z drugimi kresniki oziroma vedomci. Ko telo kresni-
ka med potovanjem miruje, se ga ne sme dotkat, saj potem
ne bi ve nael pot nazaj. Ti kresniki delujejo kot zaitniki
svojih skupnost in branijo svoje ljudi in pridelke pred napadi
tujih kresnikov in vedomcev. V izroilu ekstatnih kresnikov
je mogoe videt amanske poteze kresnika, ki imajo vrsto
vzporednic z madarskimi taltosi, furlanski benandant in
srbskimi zduhai. Morda je kresnik takega znaaja ostanek
amanistne tradicije naih prednikov. Peter sicer ne zapust
svojega telesa v ekstazi, srea pa vilo v trenutku, ko zaspi.
Vili sledi v onostranstvo svoje zavest. Tam premaga svoj
strah in tako odkrije pravi zaklad. Ko se junak iz onostranstva
vrne brez strahu, mora prav to e dokazat.
Zrani posnetki, osvetlitve in animacije imajo znaaj veliko-
poteznega flmskega projekta, na alost pa za tehnologijo
zaostaja zgodba, ki je nekoliko predvidljiva, a hkrat prijetno
enostavna. Izroilo Kresnika ponuja e veliko materiala, iz
katerega bi se dalo posnet nadaljevanje Kresnika: ognjeno
izroilo, e se avtor za to odloi v svojem naslednjem projek-
tu, e obljubljenemu celoveercu.
Sebastan Dov
23. 5. 2014
Pogon Jedinstvo, Zagreb
V hrvaki prestolnici se je od 21. do 24. maja odvijal 15.
mednarodni festval aktualne glasbe EDNO UHO. Festvalski
program je plemenitl nabor mnogih znanih imen svetovne
glasbene scene, kot so Wovenhand, William Basinski, Ben
Frost, Forest Swords in DKV Trio. Organizatorjem festvala je
uspelo pokrit irok spekter glasbenih zvrst in tako pritegnit
pozornost lokalnih kot tudi tujih obiskovalcev. Sama sem se
odpravila posluat koncert denverske skupine Wovenhand.
Zasedba Wovenhand je zaivela leta 2001 kot intmneji
stranski projekt karizmatnega Davida Eugena Edwardsa, ki
je zael svojo glasbeno pot v 16 Horsepower, kultni skupini
iz devetdeseth. Njihova diskografja obsega osem studijskih
albumov in en live album, ki so ga posneli med koncertom v
katedrali Roepaen na Nizozemskem. Njihove glasbe nikakor
ni enostavno opisat, aranmaje meajo globoki tokovi folka,
gospela in (gotskega) countryja z drznimi eksperimentalnimi
in ambientalnimi element. Besedila, ki nastajajo pod roko
Edwardsa, so temana, mistna, mono preeta z religioz-
no vsebino, med posluanjem vzbujajo obutek biblijske
pridige. Vendar pa niso samo besedila in aranmaji tst, ki
naredijo njihovo glasbo hedonistno, temve tudi njegov
glas. Globok, sugestven, emocionalen, zamaknjen.
Na letonji evropski turneji so godli njihov zadnji razodetja
poln album Refractory obdurate. Glavna komponenta
tega albuma so masivni zvoki kitar in kompleksna neizpros-
na ritmika. Besedila so zapeta v znailno intmnem duhu
hrepeneem po veri in Bogu, ki poslualca popeljejo nekam
v onostranstvo. Refractory obdurate v splonem zveni kot
opozorilo, da se blia apokalipsa, Edwards namesto ne-
posrednih sporoil ponuja zakrite drobce razsenost prave
religioznost in duhovne poglobljenost.
Koncert se je odvijal v najveji dvorani kluba Movara.
Komadi, ki so se zvrstli v skoraj dvournem nastopu, so
bili preteno iz zadnjega albuma, trije komadi iz predzad-
njega albuma TheLaughingStalk (2012) in eden e iz
asov zasedbe 16 Horsepower. V primerjavi s koncertom v
ibeniku leta 2011 v sklopu festvala Terraneo se mi tokrat
ta koncert v Zagrebu ni tako priblial. V ibeniku je Edwards
igral vestoteri mnoici, vendar sem kot poslualka in del te
mnoice imela obutek, kot da igra samo meni. Z izarevan-
jem spokojnost in plemenito intmnostjo je ustvaril nadut-
no povezavo med njim in poslualcem, kar je v Zagrebu
oitno manjkalo. Edwardsova amanska karizma je na koncu
delovala mogoe e malce agresivno. eprav sem zelo
navduena nad wovenhandovskim hrupom, sem pogreala
neneji element njihove godbe. Poleg tega tudi kvaliteta
ozvoenja ni bila najbolja. Razmerje med glasnostjo kitare
in ostalih intrumentov je bilo popaeno, iz poslualeve
perspektve je zvok kitare ostal neizstopajo in na trenutke
monoton.
Kakor koli, resnino uivam v vseh Edwarsovih modifkacijah
kot solo izvajalec ali kot poglavar zasedbe Wovenhand in
16 Horsepower. Je sodoben pesnik, velik glasbenik, ki blago-
slavlja mnoice z edinstvenim materialom. Zato Wovenhand
ostajajo zame eden bolji bendov, kar jih poznam.
Anja Kristl
edno uho festival: Wovenhand
- 11 -
skozi zgodovino izkazal za sede oblast v Talinu in celotni Es-
toniji, saj so si na njem zgradili svoj sede oblast vsi, ki so si
lastli to ozemlje. Sprva so si Talin prisvojili Danci in leta 1285
je bilo mesto, takrat znano pod imenom Reval, sprejeto v
Hanzeatsko zvezo kot njena najseverneja lanica. Hansa je
bila trgovsko-vojaka zveza veinoma nemkih mest v pros-
toru Baltskega in Severnega morja. Iz hanzeatskega obdobja
Revala izhaja tudi srednjeveko spodnje mesto, ki prvotno ni
bilo povezano z naselbino na vzpetni. Spodnje mesto je bilo
mesto trgovcev in obrtnikov, zgornje mesto pa kraj vlada-
joe elite. Srednjeveko mestno jedro, ki je na seznamu
svetovne dediine UNESCO, je tudi glavni turistni magnet
mesta. Mestna hia, zgrajena leta 1370 v slogu gotke, je
najstareja na obmoju Baltka in odraa povezave sredn-
jevekih trgovcev z drugimi konci Evrope. Dobro ohranjene
in obnovljene meanske in cehovske hie, ozke ulice in
trgi nudijo mnogo prilonost hobi fotografom porabit flm.
V stranski ulici ob mestni hii se nahaja zanimiv manji
fotografski muzej, ki hrani zbirko starih fotoaparatov in
fotografj od zaetka fotografje v Estoniji do danes.
Poleg tevilnih kavarn in restavracij, ki so oitno namen-
jene turistnim mnoicam (in so tudi primerno drage), je
mogoe najt res dobre pube in gostlne z lokalnimi spe-
cialitetami in pivom. Potrebno je le malo zavit v stranske
ulice in se ognit velikim tokom angleko in rusko govoreih
turistov. Iz trga pred mestno hio se da po manjih ulicah
mimo kavarn in trgovin prit do vzpetne Toompea. V gradu
Toompealoss, zgrajenem v 13. stoletju, a kasneje predel-
anem v palao, zaseda estonski parlament. Del gradu je
ohranjen samostan nemkega vitekega reda, za grad je
znailen tudi obrambni stolp PikkHermann(DolgiHerman).
Na hribu se nahaja e katedrala Aleksandra Nevskega, rusko
ortodoksna cerkev, zgrajena ob koncu 19. stoletja. Ker je
bila zgrajena v obdobju mone rusifkacije Estonije, je bila
izredno nepriljubljena in med obdobjem samostojnost so
razmiljali so celo o njeni ruitvi. Ob katedrali se zane tudi
park, ki se razteza po bivi obrambnih okopih mesta. Skoraj
nasprot katedrale Aleksandra Nevskega stoji v spodnjem
delu mesta srednjeveka cerkev svetega Nikolaja iz trinajste-
Talin: zgodovinska kulisa za
sodobno dogajanje
Talin, glavno mesto Estonije, lei na obali Baltskega morja ob
vhodu v Finski zaliv. Lega mesta na vzpetni ob zalivu je dala
mestu monost postat trgovsko sredie in stie severne
in centralne Evrope z Rusijo. Na nasprotni obali zaliva, le
nekaj ur plovbe s trajektom, se nahajajo Helsinki, dobrih
tristo kilometrov prot vzhodu pa ruski Sankt-Peterburg.
Ko se po cest bliamo Talinu, mestu z 860 let zgodovine,
najprej vidimo sive bloke montane gradnje in obasno
kakno toplarno. Po nekaj kilometrih se pojavijo prvi nak-
upovalni centri, stanovanjski bloki so vse bolj zgoeni in
malo bolj pisani. Ko pot nadaljujemo prot srediu mes-
ta, betonski bloki postajajo vse niji in stareji. Med njimi
lahko e opazimo kako hio, toda kmalu se gradnja ob cest
spremeni v steklene fasade in stolpnice, za katerimi se skriva
srednjeveko mesto, obdano z obzidjem. Talin je mesto, ki je
doivelo marsikaj v svoji zgodovini; od srednjevekih trgov-
cev in tevtonskega vitekega reda, protestantske reformaci-
je, vedskega in ruskega imperializem, turbulence prve in
druge svetovne vojne, Sovjetske zveze, do samostojnost ter
razcveta IT-industrije in kapitalizma.
Zgodovina Talina se zane v enajstem stoletju, takrat je bila
postavljena prva trdnjava na vzpetni Toompea. Ta hrib se je
Staro mestno jedro. Foto:SaraErjavecTekavec
Kultura na poti
Dobro ohranjene in obnovljene meanske in
cehovske hie, ozke ulice in trgi nudijo mnogo
prilonosti hobi fotografom porabiti flm.
- 12 -
Ob sedaj modernem pristaniu se nahaja e skladie soli iz
leta 1908, v katerem se nahaja muzej estonske arhitekture.
Pristanie je tudi kraj, kjer verjetno najve obiskovalcev
vstopi v mesto. Redne povezave trajektov s vedsko, Finsko
in Rusijo povezujejo severni del Baltskega morja. Neredki
izmed teh turistov izkoristjo nije cene alkohola v Estoniji
(v primerjavi s Finsko in vedsko) in se vraajo na trajekt z
zaboji piva in ganja. Malo naprej ob pristaniu so v stari
stavbi toplarne uredili EKKM Muzej sodobne umetnost
Estonije. Ustanovljen je bil zaradi pomanjkanja prostora in
razumevanja za sodobno umetnost v obstojeih ustanovah.
Prvotno so bili prostori v zapueni toplarni le zasedeni
(squat), leta 2011 pa so ele po peth leth delovanja sklenili
pogodbo z mestom.
V Talinu se prepletajo sodobnost in preteklost, tradicija in
inovacija, prisotni so vplivi z zahoda in vzhoda. V zadnjih
desetletjih se je mesto razvilo v sodobno prestolnico, ki
ne zaostaja v niemer za drugimi velemest, hkrat pa je
ohranilo ar svoje bogate zgodovine. Mesto nudi vsakemu
obiskovalcu monost, da najde nekaj zanimivega.
Sebastan Dov
AF priporoa
AF lokal: Hell Hunt (htp://hellhunt.ee/)
AF Kultura:KumuKunstmuuseum(htp://www.kumu.ee/
et/),Estonskimuzejarhitekturenaprostem(htp://www.
arhitektuurimuuseum.ee/en/),EKKM(htp://www.ekkm.ee/
en/),
AF sprosttev: sprehod okoli mestnega obzidja, izlet do
enega izmed jezer v zaledju mesta, Lennusdam Seaplane
harbour (htp://www.lennusadam.eu/en/),
AF obvezno: Toompealinn,Kultuurikilomeeter
ga stoletja. V cerkvi je ohranjen Mrtvakiplesiz 15. stoletja
mojstra Berta Notke. V bliini cerkve stoji stolp mestnega
obzidja Kiekinthekk (pogled v kuhinjo) iz 15. stoletja. Ime
je dobil zaradi viine stolpa, ki naj bi omogoila, da so vojaki
lahko gledali skozi okna v kuhinje okolikih hi. V stolpu se
sedaj nahaja muzej zgodovine mesta in fotografska galerija,
ki razstavlja sodobne estonske umetnike.
Talin je po izbruhu kuge in porazu vedov v veliki severni
vojni (17001721) padel v roke Ruskemu carstvu. Kljub ruski
vladavini je bilo to obdobje razcveta nemke mestne elite, ki
si je lastla veino gospodarstva in nadzirala tlaane. Nemki
veleposestniki in uradniki so se dobro razumeli s svojimi
oblastniki v Sankt-Peterburgu in Estonija je ostala v carski
Rusiji do zaetka 20. stoletja. Leta 1912 so Rusi v Talinu in
okolici zaeli gradit pomorsko utrdbo Petra Velikega, ki naj
bi branila Sankt-Peterburg pred napadi z morja. Poleg trdn-
jav na kopnem in otokih je dal car Nikolaj II. Ruski postavit
tudi pristanie za vodne avione. Pristanie oziroma hangar
ima eno najvejih betonskih kupol tega obdobja in danes
nudi prostor obsenemu pomorskemu muzeju Estonije. Ta
moderen muzej je vreden ogleda, saj hrani veliko tevilo
avtentnih ladij in replik. Muzej ima tudi veliko interaktvnih
vsebin in zanimivo arhitekturo z mostovi med balkoni v
starem hangarju, kar naredi obisk zabaven. Nekaj ulic naprej
stoji ob obali trdnjava Patarei, ki je bila tudi del sistema
utrdb, med obdobjem od leta 1919 do 2004 je bila trdnja-
va v uporabi kot zapor. Trdnjava je sedaj urejena v kulturni
park, ki obiskovalcem nudi oglede po zaporu, prireja pa tudi
razline festvale, koncerte in razstave.
e se iz mestnega jedra sprehodimo prot zahodu, zapust-
mo mestno obzidje in se podamo preko eleznike proge,
naletmo na glavno elezniko postajo BaltJaam. Nasprot
tej postaji pa se nahaja BaltJammTurg, to je trnica z
okoli 50 stojnicami in nekaj kioski. Na tej trnici je mogoe
kupit vse od zelenjave, mesa, rabljenih telefonov, spodnjic
in ruskih cigaret do sovjetskih spominkov. Trnica s precej
vzhodno evropskim znaajem ponuja obiskovalcu monost
videt in spoznat prebivalce Talina v druganem ambientu.
V stanovanjski etrt okoli trnice, imenovani Kalamaja, ki je
znana po svojih lesenih stanovanjskih hiah, je urejena pot
Kultuurikilomeeter(Kulturni kilometer), ki povezuje muzeje
in razstavne prostore ob talinski obali.
Katedrala Aleksandra Nevskega. Foto:SaraErjavecTekavec
Arhitekturni muzej.Foto:SaraErjavecTekavec
Trnica s precej vzhodno evropskim znaajem
ponuja obiskovalcu monost videti in spoznati
prebivalce Talina v druganem ambientu.
- 13 -
AF intervju
Dr. Nataa Golob je na Oddelku za umetnostno zgodovino v
svojih skoraj 30 leth kot predavateljica pustla moan peat.
tudent si jo bodo zagotovo zapomnili kot predavateljico z
mono avro, ki vsako leto popestri svoja predavanja sredn-
jega veka z vedno novimi ugotovitvami in s tem povprauje
stareje raziskave vse je relatvno.
Spodnji pogovor je nastal ob koncu tudijskega leta, zad-
njega, ko je dr. Nataa Golob predavala o srednjem veku
v Zahodni Evropi na Oddelku za umetnostno zgodovino.
etudi nerada zapua predavateljske vode, ji dela zagotovo
ne bo zmanjkalo, saj je e nala nove izzive pri raziskovanju
rokopisov.
Vae delo je res raznoliko, primarno ste predavateljica,
celo prva enska predavateljica na Oddelku za umetnostno
zgodovino Univerze v Ljubljani, poleg tega pa e razisku-
jete, piete knjige za otroke in e marsikaj. Kaj od tega vam
je prinaa najve zadovoljstva in zakaj?
Zadovoljstvo je vedno, ko neko delo dokona in ima
obutek, da si storil korak naprej, vloil veliko truda in nare-
dil vse poteno, vendar pogosto drugi ne vidijo tega tako.
Zanimivo, da se ustavljate ob mojem pisanju za otroke.
Umetnostnozgodovinska besedila za najmlaje bralce so
samo nadaljevanje zgodnjih tekstov, ko sem objavljala
v Cicibanu. Res je to tudi obdobje, ko so izkunje, kaj so
zgodnji bralci, povezane z mojimi otroki. Tudi oni so bili
najprej majhni in skupaj smo odkrivali skrivnost sveta. Poleg
tega sem imela sreo, da sem pri dveh zalobah, Mladiki in
Modrijanu, dobila sijajno prilonost, da sem objavila knjige
o odlomkih iz srednjevekega ivljenja; obe zalobi sta imeli
posluh za drugaen pogled na srednji vek. Poleg knjiic o
igrah in smehu v srednjem veku, o rokopisih in stavbarnicah,
ki so dovolj stvarna besedila, pa je detektvka o palimpses-
th nastala s ciljem. Sodelovala sem namre v evropskem
projektu o digitalnih in drugih naravoslovnih tehnologijah
pri razvozlavanju rokopisnih skrivnost. Pa so me pregovorili,
da sem napisala knjiico, ki ima v jedru potovanje skozi as,
s knjigo od Arhimeda do naega asa. Naj vas moje veselje
nad dosekih naravoslovnih znanost ne udi; o tem veliko
berem in mi je al, da ARRS pred nekaj let ni sprejela pro-
jekta o sestavi pigmentov za knjino slikarstvo in tnte.
Seveda imam veliko sreo, da je velik del mojega vsakdanjika
vezan na raziskovalno delo. Tako reko vedno ivim sredi de-
tektvke, vsak fragment je zgodba zase, rokopis pa skorajda
roman, saj sleherna stran, sleherna iniciala posreduje veliko
informacij. Treba pa jih je sestavit v logino celoto.
Ker ste e ravno omenili detektvke, se morda kdaj prim-
erjate s kaknim izmiljenim junakom iz kaknih detektvk
ali flmov?
Vasih, ko pridem iz tujine in me na peronu ali na letaliu
aka mo, je tho in zadruje sapo, dokler ne reem ime mi
je Bond, James Bond. In ko vidi, kako se mi zasvetjo oi, je
tudi on sreen. Pripravljen me je ure dolgo posluat, katere
rokopise in dokumente sem lahko videla, kaj pomenijo,
kako se dopolnjuje slika intelektualnega ivljenja v naem
srednjem veku.
Ob delu z rokopisi so obutki pogosto meani. Ko pozor-
no gledam njihova dela, se mi vasih porodi obutek, da
pravzaprav gledam srednjevekim avtorjem ez rame in jih
spremljam pri delu. Rokopis dobro pokae, kdaj se jim je
roka ustavila, kako je bila kompozicija iniciale predrugaena,
kako so se obotavljali pri dokonanju stavka. Skuam sledit
njihovim mislim in kinetki roke. etudi je sliat nekoliko
sentmentalno, se mi zdi, da imam ta privilegij, da sem
oseba na njihovi strani in skuam izroit naprej to, kar so
naredili in za kar so si prizadevali. Vendar je ob veselju in po-
globitvi v njihovo delo potrebna precejnja mera previdno-
st. Vekrat sem rekla tudentom, da mora bit pozoren pri
delu in zadran pri ocenah. Zelo hitro se zgodi, da se v opre-
deljevanje umetnikega dela, celo dokumenta, prikradejo
Srednjeveka detektivka
Tako reko vedno ivim sredi detektivke,
vsak fragment je zgodba zase, rokopis pa
skorajda roman, saj sleherna stran, sle-
herna iniciala posreduje veliko informacij.
Ko sem prila na fakulteto, sem bila sveto
prepriana, da sta bila v baroku dva
slikarja s priimkom Rubens, eden je bil
Peter Rubens, drugi pa Paul Rubens.
- 14 -
z umetnostjo srednjega veka e tako preeta, da sem iskreno
odgovorila dr. Zoranu Kriniku, da bi bila slaba kustosinja
za moderno umetnost, ker se poutm medievistka. Hotela
sem ostat zvesta svoji ljubezni, srednjeveki umetnost,
res pa je, da sem tudi zautla, da se je moja nekdaj velika
predanost moderni umetnost umaknila na drugo mesto.
Vseeno pa zamudim le malokatero razstavo in vpraanja, ki
jih zastavlja umetnost tega trenutka, so pomembna.
Na Vae vpraanje, kako sem zajadrala v vesolje srednje-
vekih rokopisov, lahko reem le to, da je tudi to eno od
nakljuij, ki jih ni bilo mogoe predvidet. Svoj doktorat o
poslikanih lesenih stropih sem elela razvit in nadaljevat
v raziskavo problema barve in barvne estetke v srednje-
vekem sakralnem prostoru, vendar nisem dobila elene
tpendije za tudij v Italiji. Dobila pa sem Knafjevo tpendi-
jo in takrat sem se na Dunaju posvetla rokopisom iz Stne,
ki so hranjeni v Nacionalni knjinici. Zdruila sem spoznanja
o rokopisih na Dunaju s temi, ki so v Ljubljani, in tako se je
poasi zael kazat obris raziskave o romanskih rokopisih iz
Stne, njihovih knjinih slikarjih, razlinih slogih, pa seveda
o vsebinah, tpih pisav itd. Takrat sem se pribliala temu
mnogoplastnemu svetu srednjeveke knjige, ki je e vedno
sredie mojega raziskovanja.
Dale od tega, da bi bil ta svet pust in obremenjen z askezo.
Samo kratka anekdota, kako se ustvarjalci in bralci razkri-
vajo: pred tremi meseci sem brala matematno knjigo, ki
je bila v last znamenitega matematka Janeza iz Radgone,
profesorja na dunajski univerzi. Na koncu knjige je zapisano:
Konani so algoritmi, prepisal sem jih z roko in ne z nogo.
e ena posebna in nepriakovana eksplozija osebnega odno-
sa do besedila.
Kako, da ste se odloili za mesto prve predavateljice na
oddelku?
Vnovi profesor Luc Menae. Pri njem sem bila demon-
stratorka skoraj tri leta in me je dobro poznal. Tako me je
e v asu mojega dodiplomskega tudija vpraal, ali bi se
odloila za podiplomski tudij in se pripravila na predavanja
o umetnost srednjega veka v Zahodni Evropi. Ta zamisel se
ni kmalu uresniila, akala sem enajst let; prav takrat, ko
sem prof. umiju oddala disertacijo, se je profesor Menae
odloil za skorajnjo upokojitev in februarja l986 sem dobila
zaposlitev na Filozofski fakultet.
Pa se je veliko spremenilo na Oddelku odkar ste tudirali?
Kako se je spremenil odnos do tudentov?
To je vedno zrcalo asa in razmer. V asu mojega tudija so
e veljala pravila dobre meanske vzgoje; kljub izrazito be-
nevolentnemu odnosu profesorjev je obstajala med njimi in
nami neka distanca, dasi so bile ekskurzije in terenske vaje
resnino kolegialni dogodki.
Nai profesorji so bili preseneeni nad naim tevilom;
leta 1966 se nas je vpisalo upam, da me spomin ne
vara skoraj sto, prava mnoica. Na razpolago smo imeli
predavalnico, iz katere je bilo treba odnest vse mize, da je
bilo dovolj prostora za stole, tudi na okenskih policah smo
sedeli. Predavanja so bila vedno dobro obiskana. Takrat se je
po zaslugi entuziazma naih profesorjev zelo poveala odd-
elna knjinica, umi se je vrnil iz Tbingena in je prinesel
nove poglede, nas seznanjal z novimi teorijami, Menae je
po vrnitvi iz ZDA dodal poglobljen tudij ikonografje in iko-
misli, ki so misli umetnostnega zgodovinarja, ne pa ustvar-
jalca, o katerem tee beseda, in tako se lahko hitro pripet,
da opredelitev izbranega dela meji na nadinterpretacijo.
To pa za raziskovalni doseek ni dobro; potrebna je prete-
htanost, objektvnost in popolna potenost do ustvaritve in
ustvarjalcev, hkrat pa je treba imet empatjo do ljudi, ki so
iveli pred 500 ali 800 let.
Ste ena izmed predavateljev, ki redno potuje, se nadaljnje
izobrauje in to potem tudi inkorporira v uni nart. Vam je
bil v tem vidiku za zgled kaken profesor oz. se vam zdi to
pomemben del predavanj?
Zdi se mi imenitno, da imam to prilonost, da lahko v
predavalnici prav kmalu po konani konferenci ali kongresu
opozorim na nova znanstvena spoznanja. Verjetno ste moji
tudent bili med najbolj zgodnjimi poslualci raziskovalnih
novost. Ker ne morem vedet, kdaj bodo t najbolj svei
rezultat natsnjeni, se mi zdi pomembno opozorilo, da so
tudent pozorni na novost, mogoe si bodo zapomnili
omenjene avtorje in jih prepoznali na naslovnicah knjig in
v revijah. V tem ti tudi moja spodbuda: vedno je treba
korakat naprej, se lott odkrivanja novih horizontov, saj
nobene znanstvene ugotovitve ne smemo tet kot posled-
nje, kateri ne bo sledilo ni novega, ni bolj poglobljenega.
Raziskovanje ni proces, ki se je konal, umetnostna zgodovi-
na pa je izjemno dinamina stroka. Monost, da lahko sama
raziskovalno delam in sem sredi najnovejih spoznanj, je
prav gotovo velika prednost, ki sem jo dobila z delom na
fakultet.
Na enem izmed svojih predavanj ste omenili, da ste se
sprva zanimali za moderno umetnost. Od kod potem vaa
ljubezen in specializacija za srednji vek?
Na celjski gimnaziji sem imela ravno tako malo predavanj iz
umetnostne zgodovine in nobene primerne knjige o stareji
umetnost v olski knjinici, da je iz tega nastala prava zme-
da. Ko sem prila na fakulteto, sem bila sveto prepriana, da
sta bila v baroku dva slikarja s priimkom Rubens, eden je bil
Peter Rubens, drugi pa Paul Rubens. Hkrat pa je imel celjski
Likovni salon zanimive razstave sodobnih avtorjev in zau-
da monografj o umetnost od postmpresionizma dalje ni
manjkalo. Meni in mojim soolcem v gimnazijskih klopeh sta
se trdno zasidrala v spomin Gauguin in van Gogh, potem pa
so se kar vrstli Vlaminck, Dufy, druina pri Nadarju itd. To
je bil svet, ki sem ga ob zaetku tudija dovolj dobro pozna-
la, vtric je lo tudi solidno znanje knjievnost in glasbe. In
ta vpogled v njihovo delo je bil razlog mojega zanimanja za
moderno umetnost. V gimnazijskih leth sem imela najraje
dva kolorista Gauguina in Paula Kleeja.
In ko sem postala tudentka na oddelku za umetnostno
zgodovino, je bilo eno prvih predavanj prav iz cikla o sred-
njeveki umetnost. Profesor Luc Menae, ki se je pravkar
vrnil iz Amerike, je predaval z izjemnim arom o starokran-
skem slikarstvu. Takrat sem prestopila v srednji vek. Za pre-
davanimi vsebinami sem zaslutla nove, izjemne dimenzije,
veliko skrivnostnega, emur sem hotela prit do dna. Ko sem
tk po diplomi honorarno delala v Moderni galeriji, sem bila
Tudi jaz sem vesela vsakega tudenta,
saj vem, da je priel tudirat umetnostno
zgodovino z natanno istimi mislimi in
eljami, s katerimi sem prila jaz pred
toliko leti.
Nekateri izpitni odgovori pa so nepozabni
in vasih jih razglasim za alternativno
umetnostno zgodovino.
- 15 -
nologije. Nove knjige v oddelni knjinici so bile pravi mag-
net in mi smo brali, veliko brali. Ko se je oddelna knjinica
zaprla, smo vzeli svoje zapiske in se preselili v NUK, kjer smo
tudirali do poznega veera.
Mislim, da so nas profesorji kljub vljudnostni distanci
imeli zelo radi. Tudi jaz sem vesela vsakega tudenta, saj
vem, da je priel tudirat umetnostno zgodovino z natanno
istmi mislimi in eljami, s katerimi sem prila jaz pred toliko
let. Neprecenljivo je zautt, da ima pred seboj mladega
kolega, ki ima rad umetnostno zgodovino enako kot jaz. Izpi-
t niso vedno najbolj sreni dogodki, a vsi rastemo in znanje
raste. tudij je pa makadamska pot in mislim, da je naloga
profesorja, da daje tafetno palico znanja, navduenja, ve-
selja, vpraanj, raziskovalnega dela ipd. tstm, ki jih stopajo
na isto pot, ki hoejo bit umetnostni zgodovinarji.
Se morda e danes spomnite na kakno prigodo s tudent?
Zelo rada povem, da so izpit naporni, ker je treba bit pri
vseh kandidath skrajno skoncentriran in enako poten.
Najveje dileme se pojavijo, kako pravino ocenit odgov-
ore, ki razkrivajo obutek in razumevanje umetnost, a so
podatkovno ibki, na drugi strani pa je vpraanje, ali je samo
podatkovna brezhibnost odgovorov brez razumevanja tudi
najbolji rezultat. To so dileme, ki jih poznajo vsi profe-
sorji. Nekateri izpitni odgovori pa so nepozabni in vasih
jih razglasim za alternatvno umetnostno zgodovino. Pred
davnim asom, mogoe pred 25 let, sem na vpraanje,
kdo so bili Vesnani, dobila odgovor, da so bili Vesnani divje
ljudstvo, ki je ljubilo umetnost. In sem si rekla, no, pa sem
izvedela nekaj novega.
Sara Erjavec Tekavec
Domen Fingar: glasbena in
stripovska umetnost
Kako je torej nastala skupina Salonski?
Nastala je iz elje, da svojo avtorsko glasbo predstavim v
obliki benda. e nisi virtuoz na intrumentu, po mojem
mnenju rabi e spremljevalne glasbenike, ki t pomagajo
spravit glasbo na nek drug nivo. Zaetki segajo v gimnazijs-
ka leta, e od takrat je prisoten iga Barba pozavnist.
e od gimnazije si tudi sourednik Stripburgerja. Kdaj pa si
se prvi sreal s stripom in kdaj si sklenil, da bo sam zael z
ustvarjanjem?
Tako kot vsi ostali otroci sem bral stripe kot so Asterix,Lucky
Luke,SitarjeviBumanovi..., torej, kar je bilo na voljo v
knjinicah, sem pa e v osnovni oli presedlal na Mausa in
Odeje Craiga Thompsona. e takrat me je tako navduilo, da
sem si rekel, to bi pa tudi jaz poel. Ker v resnici nikoli nisem
znal dobro risat in so se moji poskusi, da bi delal superju-
nake stripe, vedno konali jalovo, sem hitreje priel v bolj
alternatvni strip. Seveda tudi zaradi zgodbe. Superjunakim
stripom je treba priznat, da so zanimivi predvsem zaradi
vizualij in ne toliko zaradi zgodbe, vsaj moderne zgodbe
so bile vasih bolje. Pri junakih mora bit vizualno zelo
moan, da prepria in si komercialno uspeen.
Sicer pa je bil za ustvarjanje prelomen osmi razred osnovne
ole. Takrat sem pristopil k projektu XEN, ki sta ga delala
Boris Bai (bivi urednik Stripburgerja) in Ciril Horjak (Dr.
Horowitz, stripovski avtor). Naredila sta projekt, pri kate-
rem je sedem razlinih avtorjev delalo strip o ksenofobiji, z
naslovom XEN. Od teh avtorjev pa, zanimivo, samo najmla-
ja dva, jaz in Martn Ramove, e naprej ustvarjava.
S im vse se ukvarja v okviru Stripburgerja in v okviru
irjenja stripovske kulture?
Na Stripburgerju v glavnem delam na rednih tevilkah,
piem recenzije, v zadnjem asu tudi uvodnike in urejam
spletno stran. Sodelujem pri izboru stripov za zbirko Am-
basada strip: torej, katere svetovne avtorje se bo prevajalo
v slovenino. Najraje iem nove avtorje, ker se nam je e
zaelo dogajat, da smo postali revija, ki ima neke stalne
goste, ki so zelo uspeni in dobri striparji, al pa so t kar
naenkrat postali stari trideset in ve. Jaz, kot mlad avtor,
sem si elel spoznat im ve novih ljudi ter videt, kaken
je izraz mladih avtorjev zahodnega stripa, torej Amerike in
Evrope. Zael sem raziskovat svetovni splet in jih kontakt-
rat. Splet je super nain iskanja novih avtorjev, a izjemno
teko je na ta nain dobit mlade evropske avtorje. Tu rabi
bolj oseben stk. Najve jih najdemo na gostovanjih ali preko
korespondence z naimi stalnimi gost.
Tvoj prvi samostojni strip album Protarhitekt je bil izdan
e leta 2011 pri Stripburgerju v zbirki Republika strip. Kako
teko je za slovenske ustvarjalce na podroju stripa z iskan-
jem zalonika?
Jaz mislim, da je mladih avtorjev v Sloveniji premalo. Na
Stripburgerju elimo izdat po dva slovenska stripovska albu-
ma na leto in ker teh ne najdemo vedno, kompenziramo s
kaknim tujim. Prostora je e vedno dovolj, vpraanje pa je,
e nismo malo zahtevni s tem, kar priakujemo. V zadnjem
asu je le Miha Hani novi prilek med Stripburgerjeve
avtorje, pa e ta ni ve tako mlad. Od gimnazijcev, na primer,
ni nobenega.
Domen Fingar (1990) na predpraniku svojega samosto-
jnega strip albuma Protarhitekt(2011) postree s citatom:
Izpolnjujem si eljo izrazit enako spotovanje obema gonil-
nima silama civilizacije umetnost in znanost. Znanost bi
za trenutek pustli ob strani, kajt v priujoem intervjuju se
bomo posvetli dvema izmed umetnost: stripu in glasbi.
Fingarja, e ne na nastopih, koncerth, razstavah, v naravi,
tujini, na faksu in verjetno e kje, lahko najdemo tudi v pros-
torih Stripburgerja na Metelkovi ulici 6, kjer e od leta 2008
dela kot eden od urednikov revije o stripu, Stripburger.
Na drugi strani je zvok harmonike, glasbena umetnost. e
najbolje si bomo predstavljali glasbo, ki jo ustvarja in izvaja z
zasedbo Salonski (ki zajema razline intrumente, od violine,
francoskega roga, pozavne, kitare, klavirja do ukuleleja), e
si v misli prikliemo igranje harmonike Bratka Bibia ali pa
Janeza kofa. Sploh slednjega, e pritejemo odline igralske
sposobnost, ki so posebej opazne, e posluate Fingarja
pet. Ima namre odlino sposobnost posnemanja (znanih)
glasov.
Kdaj si se zael bolj profesionalno zanimat za glasbo?
Kar zadeva profesionalnost, mi je pri Salonskih ve ravno
to, da so pokazatelj, kakna bi ljubiteljska kultura morala
bit. Da ni omejena zgolj na neko lokalno zborovsko petje,
na nastope ob vakih prireditvah, ampak da je ljubiteljska
kultura lahko tudi neka urbana pripoved, ki ji je skupno to,
da se ljudje zberejo in igrajo in pri tem ne mislijo na to, kje
bodo promovirali svoj material, koliko bodo zasluili, ali bo
kaj poslualcev.
Splet je super nain iskanja novih avtorjev,
a izjemno teko je na ta nain dobiti mlade
evropske avtorje.
- 16 -
Katere avtorje bi izpostavil kot izjemen poznavalec stripa in
ustvarjalec?
Trenutno se najbolj navduujem nad Kimom Deitchom. Res
izjemen biser amerikega undergrounda, ki rie okorno, a
ima neverjetno fantazijo in obutek za stripovsko pripoved.
Ko omeni underground strip se vsi zapiijo v Roberta Crum-
ba. Crumb je izjemen risar, neizmerno zanimiv lovek, kaj pa
stripar? Meni osebno se Crumbovi stripi preve ponavljajo,
nikoli nisem zautl njegovega razvoja, vedno se mi je zdel
ist. Deitch je iz leta v leto bolji. Njegov zadnji albumThe
Amazing,EnlighteningandAbsolutelyTrueAdventuresof
KatherineWhaleyje zgodba, da dol pade.
Stalnica v mojem repertoarju je tudi Daniel Clowes. Saj ne
dela ni kaj revolucionarnega ve, ampak ima pa nedvomno
kvaliteto, neizmerno blizu mi je. Ben Katchor je eden izmed
tsth, ki imajo meni najbolj zanimiv grafni stl. Pripovedo-
valsko je zateen in teko se spravim k branju njegovih knjig.
A ko jih prebere, je obutek fantasten. Po drugi strani
Blexbolex e zdale ni zateen in je eden redkih avtorjev,
ki bi ga priporoal vsem, ki se lotevajo stripov v barvah.
Ima izjemen obutek za barve, zgodbe pa zanimive, a ni
presunljivega.
V Evropi je trenutno vsaj po mojem mnenju najbolj pers-
pektven Olivier Schrauwen, njegov strip MyBoy je ravnokar
doivel ponats. To se s sodobnimi stripovskimi avtorji prak-
tno ne dogaja. Nujno morate prebrat tudi Nicolasa Presla,
njegovi nemi stripi so unikum v svetovnem merilu, saj se
loteva pisanja novih zgodb z oitnim sklicevanjem na grke
tragedije. e velja teza, da je edini pravi strip nemi strip,
potem je Nicolas Presl nedvomen kralj stripa.
Ali morda pripravlja kaken nov strip?
Da, trenutno delam na novem stripovskem albumu, ki bo
izel konec leta 2016. Povem le, da bo to moj prvi superju-
naki strip.
Vem, da pripravljate novo ploo. Lahko za konec najinega
pogovora pove e kaj o tem novem projektu?
Ploa pride kmalu, konec letonjega leta bi e morala bit
stskana. al mi je, da sem izgubil Ines Vodopijo na klavirju.
Vse teje je dobit nadomestne lane, saj imamo e precej
skladb, pa tudi bolj zahteven sem postal pri izbiri kandi-
datov. Nova ploa bo tako posneta brez klavirja. Ostalo
ostaja enako, manj bo petja, ve bo noisa, e ve doo wopa.
Grafno podobo po prispeval francoski stripar in prijatelj,
Mathias Lehmann. Glasba bo tokrat posneta izven studia, s
imer bomo dobili bolj sproen zvok. Nora plata bo.
Anabel ernohorski
Spletne povezave:
Spletna stran umetnika: htp://fnzgar.tumblr.com/
Domen Fingar, Protarhitekt, Ljubljana 2011: htp://www.
ljudmila.org/forum/rs/protarhitekt/protarhitekt.htm
Salonski, Fauna, 2013: htp://salonski.bandcamp.com/al-
bum/fauna
Ali je za stripovske ustvarjalce izdajanje v fzini obliki sploh
e aktualno ali se dogajanje tudi na tem podroju v veji
meri seli na splet?
V resnici je odvisno od tega, kako se posameznik pout.
Meni je zelo ve, da imam fzini izdelek, eprav v resnici
vem, da je to neka kaprica in da bi morali it, bolj ko ne,
samo v digitalno izdajanje. Ima pa strip, za razliko od knjige,
to sreo, da e vedno ni prilagojen branju podrobnost v
stripovskih kadrih. Strip v takni obliki, kot jo ima sedaj, ivi
v polnost le na papirju. Seveda pa digitalne oblike narekuje-
jo, da bi strip lahko dobil tudi drugane funkcije.
Kaj ponuja stripu nova tehnologija?
Mi smo zelo omejeni s tem, da ima strip vsako stran v ist
dimenziji. Na ekranu pa lahko stripovski kadri letjo po
zaslonu, se pojavljajo, spet izginjajo, obogatmo jih lahko z
animacijo in zvokom, notri je lahko spletna povezava, tudi
flm. Uspeva pa to za enkrat redkim. Le Chris Ware je, po
mojem mnenju, do popolnost izkoristl, kar ponuja iPad.
Sicer pa se mi zdi, da to, da v stripu ni animacije, louje strip
od animiranega flma. Zakaj bi sedaj zaradi novih tehnologij
iskali neko povezavo, ki bi zdruila strip z npr. glasbo: strip
je nem in zdaj, ker iPad recimo lahko predvaja glasbo, bi si
postavil vpraanje, ali je to nova prilonost za strip ali je to
nek nov medij. Jaz mislim, da je to nek nov medij, mult-
medija. Ni neka zmaga stripa, je pa prilonost za debato,
nove avtorje.
V svojih delih se rad poklanja nekaterim ustvarjalcem, ki bi
si jih lovek, ki je slial tvojo glasbo ali pa prebral katerega
od tvojih stripov, teko zamislil. V mislih imam Wu-Tang
Clan, na katere se navee tako v Protarhitektu kot na glas-
benem prvencu Fauna (2013, Acord Records). Bi lahko na
kratko povedal kaj o njihovi flozofji ter o tem, kaj te je tako
pritegnilo pri njih, da jih pogosto citra v svojih umetnikih
stvaritvah?
Problem je, da se teko pogovarjam o Wu-Tangih na kratko.
Vsekakor so mono vplivali name, sploh v srednjeolskih
leth. Podobno, kot je Lojze Slak deloval name v osnovni oli.
Za flozofjo Wu-Tangov priporoam branje TheWuManual.
Odlino branje, kar ne morem dojet, da e ni prevedeno v
slovenino, kljub temu da je slovenski trg zasien z ezoter-
inimi knjigami in knjigami o duhovnost. Mislim, da bi bila
ta knjiga odlina antpot uveljavljeni duhovnost, ki jo kopi-
ramo z vzhoda, sploh Indije. WuManualje duhovna knjiga
zahodnega loveka, obravnava kapitalizem in ivljenje, v
katerem ivimo Evropejci.
Od kod rpa navdih za stripe in besedila?
Najvekrat kar iz del drugih umetnikov. Ljudje se razlikujemo
po tem, kaj smo v ivljenju prebrali, preposluali, katere
flme in predstave smo si ogledali ... Vse to te oblikuje, v
spomin se t vgejo podobe in ko spregovori se to opazi.
Ravnokar ponovno gledam serije Larryja Davida, neverjetno,
koliko njega je mogoe najt v Protarhitektu, eprav je Larry
delal komedije.
Dost idej dobi tudi od ljudi, ki te obkroajo. Sam sem del
dveh kolektvov Salonski in Stripburger. Obe skupini sta
sestavljeni iz izjemnih ljudi, njihovi karakterji pa te izobliku-
jejo. Vse to se potlej odraa v delih ki jih dela.
Strip v takni obliki, kot jo ima sedaj, ivi v
polnosti le na papirju.
- 17 -
Artvencija:BibaKomerl
Artvencija:BibaKomerl
Uredniki komentar
- 19 -
Artvencija:BibaKomerl
- 20 -
je bil upodobljen bizarni stvor pt, sestavljen iz hrenovk
in klobas v poletu, malenkost okantni komentar h grotesk-
nemu odstopanju od narave. Ena izmed najbolj zanimivih
podob je bila tsta, na kateri je upodobljena smrt z iztegn-
jeno koeno roko (s katero poskua ujet katlico cigaret) v
poletu. Umetnikov komentar na to podobo je bil: Pa, kdaj
si pa tudi smrt zaeli prigat ik.
Miha Eri absolutno zagovarja neodvisnost ilustracije, ki je
povsem uveljavljena in samostojna tehnika ustvarjanja. Lah-
ko seveda nastopa v sodelovanju z drugimi zvrstmi umetno-
st, toda e vedno obdri svojo neodvisnost, tako upodablja
svoj vidik doloene tematke in ne tujega. Ob vpraanju
zakaj je izbral prav ilustracijo in ne slikarstva za tudij, mi
je umetnik odgovoril, da mu je ilustratorstvo bilo ljubo, ker
vsebuje zelo enkraten in oster nain izraanja, morda ga je
tudi pritegnila doloena nota introvertranost, ki je v tem
nainu ustvarjanja prisotna.
Eri se ne ukvarja le z likovnim spektrom, prav tako je zelo
dejaven v glasbenem svetu. Miha je namre eden najbolj
poznanih mladih orgliarjev v Ljubljani. Nastopa v mnogih
zasedbah: Prismojeni Profesorji Bluesa, s katerimi je imel
nastop na oddaji Dobra ura na RTV Slovenija, prav tako
je imel nastop z zasedbo Martn Ramove band v oddaji
Iztekani na Radiu Slovenija in z zasedbo Simon in Prepeen-
ci so izdali prvi album.
Miha Eri je zelo dejaven mladi umetnik, trenutno je za-
topljen v organizacijo festvala Blues Harp Fest in pripravo
nove serije grafk. Njegovo delo gledalca ne pust rav-
nodunega, v vsaki stvaritvi se ut oster in bister um umet-
nika. Miha opazuje svet okoli sebe in ga zatem tudi komen-
tra v svojem delu, je zelo nadarjen in obetaven umetnik, ki
nas bo nedvomno e marsikdaj opomnil nase.
Aleksandra Metelko
Miha Eri je mladi ilustrator, ki je lani diplomiral na ljubljans-
ki Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Njegova
umetnika pot se je e zaela v otrotvu, oba stara sta nam-
re likovnika. Odraal je v umetniko zainjenem okolju in
tako se je tudi sam zelo zgodaj zael preizkuat na tej pot.
Leta 2009 je prijel nagrado za najboljo ilustracijo na Dijaki
oglaevalski sceni Slovenije (DOSS). Mihova prva samostojna
razstava grafk (v tehniki bakroreza, lesoreza in jedkanice)
je bila letos na osnovni oli Log-Dragomer, druga samosto-
jna razstava grafk in risb s tuem je pa v sklopu kulturnega
zavoda Derridas v baru Prulek, kjer je imel e glasbeni
nastop z bratom Julianom.
Eri ustvarja predvsem v realistni tehniki, najbolj mu je
zanimiva grafka (predvsem bakrorez, lesorez in jedkanica),
ta medij mu daje monost bolj ostre upodobitve in na-
tanne izraznost motva. rno-bela barvna skala prav tako
izpostavlja misel, s katero je doloena podoba nastala. Eri
namre daje veliki poudarek na jasnost sporoila, njegove
ilustracije so v resnici pikri komentarji, kdaj pa tudi karika-
ture, na raun sveta okoli nas.
Diplomsko delo tega mladega umetnika predstavlja zbirka
pokrajin. Vsaka je ustvarjena z doloeno lirino ter melan-
holino noto. Med pogovorom je umetnik tudi zaupal, da je
v asu nastanka teh del imel teko obdobje. Tako je po svoje
nael mir v upodabljanju narave in se je tudi prvi zares
preizkusil v tehniki grafke. V splonem pa zdaj Miha Eri na-
daljuje tudij na magisteriju in hkrat ustvarja razline serije
ilustracij. Na razstavi v Prulku je bila postavljena na ogled
serija del vsebinsko vezanih na polet. Miha je predstavil
letenje v vsaki upodobitvi z razlinim pomenom. Na eni
ilustraciji smo si lahko ogledali zapornika, ki sanja o letenju
in tako tudi svobodi, toda v resnici spi v svoji celici. Na drugi
Pa, kdaj si pa tudi smrt zaeli
prigati ik
Umetniki portret
- 21 -
Miha Eri, Letenje, 21x29 cm
Miha Eri, Letenje, 21x29 cm
Miha Eri, Letenje, 21x29 cm
- 22 -
Miha Eri, Letenje, 21x29 cm
Miha Eri, Letenje, 21x29 cm
- 23 -
Miha Eri, Popotnikinas, linorez, 60x40cm
Miha Eri, PrismojeneProfesorjiBluesa, linorez, 100x90cm
- 24 -
Miha Eri, Soba, 42x29cm
Miha Eri, Pogovor, 42x29cm
Artkusija
- 26 -
da mona liila v drag slogu kombinira z razlinimi enskimi
lasuljami, a mokimi oblaili. Na vpraanje, ali je njegov
spol v resnici dvojen ali pa gre pravzaprav za performatv,
lahko odgovorimo z njegovim lastnim citatom. Preprian
sem, da se bom pogledal v ogledalo in ne bom videl niesar.
Ljudje mi vedno pravijo, da sem ogledalo in e ogledalo
pogleda v ogledalo, kaj lahko sploh vidi?
4
Zrcaljenje v oeh
drugega gre seveda preko skromne srameljivost do toke,
ki je s stalia posameznika kritna v smislu potencialne
izpraznitve identtete. Defnicija lastnega subjekta skozi
oi drugega lahko pripelje do objektvizacije jaza, ki se ga
dojema kot sebi odtujenega, torej kot objekt. Tovrstna ob-
jektvizacija pripelje nazaj do besedila bratov Goncourt, kjer
se enski model vidi skozi umetnikove oi. Vidi se golo pred
umetnikovim svinnikom ali sveto paleto, ki uta ute,
5

pripelje pa nas tudi v dvajseta leta 20. stoletja k pobudniku
Warholove akcije Marcelu Duchampu ali bolje k Rrose
Slavy. /.../ postavljena pred ogledalo / fotografski objektv
je namenjena gledanju. Nameena in v pozi za gledalca
postane umetniko delo. Morda je bila ena izmed posledic
Duchampovega umika od umetnikega ustvarjanja /.../. Na-
domestek za izbris mokega umetnika je bil/a Rrose sam/a
pod krinko gledalevega / fotografskega objekta.
6

Femme-savante in homme savon
Rrose Slavy, femme-savante, se je rodila leta 1920 v
zavetju parike skupine Litrrature, ki je ravno v tem asu
skozi metode hipnotnega transa raziskovala kreatvne
vire nezavednega. e je Warholova identteta spremenjena
zgolj za uporabo enega projekta, Rrose v umetnost vztraja
dlje vstala je iz Duchampove nenavadne elje po menjavi
identtete in e bolj nenavadne ugotovitve, da je pravzaprav
laje zamenjat spol kot religijo. Njene fotografje, ki jih
je med let 1921 in 1924 za newyorko Dado posnel Man
Ray, jo prikazujejo kot modi zavezano gospo z razlinimi
pokrivali, eno izmed njenih fotografj pa so v sklopu ko-
laa (nameena je bila na steklenico parfuma) leta 1921
porabili tudi za naslovnico aprilskega izvoda revije NewYork
Dada. Nazivanje s femme-savante,inteligentno ensko, pa
bolj kot dejanska oznaba nastopa v vlogi le e ene izmed
mnogih Duchampovih besednih iger kot je Rrose enski
alter ego Duchampa je hommesavant / savon moki alter
ego Rrose. Gre za zrcalni odsev milnega mokega, kot se
fonetno prebere francoski zapis, mokega (Duchampa)
pri britju (njegovo podobo najdemo na e enem izmed
kolaev imenovanim MonteCarloBond iz leta 1924). Na
vpraanje, ali se je Rrose zadnji javno udejanila z Besednimi
igrami (JeuxdeMots) leta 1939, je Duchamp odgovoril zelo
duchampovsko: e vedno ivi; manifestra pa se malo ali
sploh ne.
7
Tudi Duchamp se je kljub javnemu umiku iz
umetnost v ahovstvo e vedno skrivaj umetniko man-
ifestral, njegovo poslednje delo Dano:1.slap2.svetlni
plin(tantdonns:1.Lechuted'eau2.Legazd'eclairage,
19461966) pa je bilo odkrito ele po njegovi smrt leta
1968. Gledalec si je lahko skozi luknjici v vrath ogledal insta-
lacijo na drugi strani gol enski torzo s svetlko v levici.
4 Amelia JONES, Tracy WAR, TheArtst'sBody, London 2003, p. 272.
5 GONCOURTGONCOURT 1996, cit. n. 1, pp. 270271.
6 Dawn ADES et al., MarcelDuchamp, London 1999, pp. 140.
7 Ibid., pp. 134, 139.
Lekadarpozira,enskaniveenska...
Vendarkljubnjihoviprofesijiinnaravislaenja,kijeblizu
navadi,teenskenatrenutkeobutjosram.Tobitjebo
kmaluodprlosvojcelosten,sedajjavnijazneposrednemu
mokemupogledu,instnktvnobozardevalodonastopa
nalesenempiedestalu;kajtvtrenutku,koseenskaznajde
napiedestalu,postanekip,negibeninhladen,sspolom,ki
ninivekotzgoljformalnost./.../Lekadarpozira,enska
niveenskainzanjomokinisovemoki.Reprezentacija
njeneosebejenitnesramot,nitnespravljavzadrego,vidi
seskoziumetnikoveoi.
1
Srameljivost je oznaena kot ustveno stanje, ki pripada
subjektu, ne pa tudi objektu, enski, ali njeni vlogi umet-
nikovega modela. Tako leta 1867 brata Goncourt opieta
situacijo v ateljeju, ki je prej metafora kot dejanski odnos
med umetnikom in modelom, vseeno pa zelo povedna
metafora, katere bistvo bo ez slabo stoletje gonilo ne le
feministnih, gejevskih in drugih drubenih gibanj, pa pa
tudi psihoanalitskih in umetnostnih raziskovanj. Medtem
ko je kmalu po sredini 19. stoletja enski srameljivost
pravzaprav pritkala, dekado pozneje Lilly Tomlin v svoji
komedijantski rutni zabrie spolne razlike in ustvu pripie
novo, seksualno konotacijo: Pomnite petdeseta? /.../ Nihe
ni bil gej v petdeseth; bili so zgolj srameljivi. Vendar pa
tovrstna srameljivost kljub vsemu ne sovpada povsem z e
omenjeno ensko srameljivostjo, pa pa jo Eve Kosofsky
Sedgwick kategorizira kot svojstveno obliko srameljivega
ekshibicionizma, ki naj bi bila znailna za geje in nenazadnje
tudi Andyja Warhola.
2

Razvpit popartst naj bi bil namre znan po svoji redko-
besednost, kadar je beseda nanesla nanj, kljub temu pa je o
sebi povedal naslednje: Obstajajo razlini naini kako lahko
posameznik zasede prostor kako ga nadzira. Zelo sramel-
jivi ljudje v resnici nit ne bodo eleli zasest prostora, ki ga
zaseda njihovo telo, doimer bodo tst bolj odprt eleli
zavzet kolikor prostora bo le mogoe. Sam sem nepresta-
no v konfiktu, saj sem srameljiv pa vendar rad zavzamem
veliko osebnega prostora. /.../ Hotel sem nadzorovat ve
prostora, kot sem ga nadziral, a sem vedel, da sem preve
srameljiv, da bi vedel kaj storit s pozornostjo, e bi mi
uspelo.
3
Njegova naselitev v drag personi tako omogoa
popoln konglomerat enske srameljivost in moke potrebe
po dominanci.
e ogledalo pogleda v ogledalo, kaj sploh lahko vidi?
V sklopu fotografj Spremenjenapodoba (AlteredIm-
age,1981) se pop umetnik poigrava z lastno identteto, tako
1 Edmont GONCOURT, Jules GONCOURT, ManeteSalomon, Pariz 1996, pp. 270271.
2 Eve KOSOFSKY SEDGWICK, Queer Performatvity: Warhol's Whitness/Warhol's
Shyness, Pop Out, QueerWarhol [ed. Jennifer DOYLE, Jonathan FLATELY, Jos Esteban
MUOZ], Durham 1996, pp. 116.
3 Andy WARHOL, ThePhilosophyofAndyWarhol, New York 1975, pp. 246247.
Femme-savante - inteligentna
enska
Zrcaljenje v oeh drugega gre seveda preko
skromne srameljivosti do toke, ki je s stalia
posameznika kritina v smislu potencialne
izpraznitve identitete.
Mnogi umetniki so svojo androginost razis-
kovali s pomojo iskanja sebe v partnerjevih
potezah bodisi profla bodisi en face.
- 27 -
A/B(Transformer1A/B, 1973), kjer sta obraza umetnice in
njenega partnerja Klausa Metnga zdruene v dve identni
androgini podobi.
13
Moki raziskuje enskost v sebi in enska razsikuje mokost
navidezni spoj spolov do meje hemafrodizma tako na
prenesen nain zaokroi boj med mokim in ensko ter ju
vzpostavi kot drubeno enakovredna. Pravzaprav je sodob-
ni par, par pobritega feminilnega mokega in inteligentne
maskuline enske. Femme-savante in hommesavon.
Tina Kralj
Literatura:
Dawn ADES et al., MarcelDuchamp, London 1999.
Edmont GONCOURT, Jules GONCOURT, ManeteSalomon,
Pariz 1996.
Amelia JONES, Tracy WAR, TheArtst'sBody, London 2003.
Amelia JONES, BodyArt:Uprizarjanjesubjekta, Ljubljana
2002.
Eve KOSOFSKY SEDGWICK, Queer Performatvity: Warhol's
Whitness/Warhol'sShyness,PopOut,QueerWarhol[ed.
Jennifer DOYLE, Jonathan FLATELY, Jos Esteban MUOZ],
Durham 1996.
Victor I. STOICHITA, ThePygmalionEfect:FromOvidto
Hitchcock, Chicago 2008.
Andy WARHOL, ThePhilosophyofAndyWarhol, New York
1975.
Hannah WILKE, Intercourse With _, HannahWilke:ARetro-
spectve [ed. Thomas H. Kochheiser], Columbia 1989.
13 Ibid., pp. 132146.
Bit dajalec sladkorja namesto klet soli.
Vir strahu in alarma je, kadar je sooena z vsemi ljudmi,
ki nimajo opravit z umetnostjo, nekakna motena ustva
kadar jo vsiljivci osramotjo s svojim pogledom katerega
namen je pogled sam.
8
Hannah Wilke, ki je odtujitev enskega obraza in okonin,
ki najbolj poosebljajo lovekovo identteto, dojela kot
objektvizacijo telesa, je med let 1977 in 1978 na Ducham-
povo poslednje umetniko delo odgovorila s tem, da se je
sama postavila v vlogo gledane. Telesu s tem ni podarila le
osebnost, pa pa tudi nov pomen, katerega nosilec je kar
naslov dela sam: Ugovarjam:Spominidajalkesladkorja (I
Object:MemoirsofaSugargiver). e je identteta Rrose
Slavy zastavljena na podlagi igre s fonetko Rose c'est la
vie, ivljenje je ronato Wilkejeva poigravanje nadaljuje z
novo besedno igro na Duchampovo dejansko ime.
9
Marcel
Duchamp namre zveni precej podobno kot Merchanddu
Sel, trgovec s soljo. Bivat namesto bit eksistencialist, izde-
lovat objekte namesto bit objekt. /.../ Bit dajalec sladkorja
nemesto klet soli, ne prodat se ...
10

Wilke je tako ustvarila konglomerat spolnih vlog povsem
nasproten Duchampovemu privzela je moko dro nad-
ziranja prostora, a vendar brez drag preobleke, oitno ens-
ka in oitno v pozi modela. A z eno razliko srameljivost
ni pridrala zase, pa pa jo je projicirala na gledalca. Njena
umetnost ves as zagovarja razumevanje enskega telesa
kot modela in umetnine onkraj njegove defnicije znotraj
nazorov duchampovskega ready made objekta. Ugovarja ra-
zumevanju enske kot razcepljene osebe, ki v asu poziranja
ni ona sama, ugovarja bratoma Goncourt in njunim, etudi
metaforinim besedam: Ko (pa) je poza enkrat konana, se
enska vrne in z vsakim kosom oblaila, ki ga oblee postaja
zopet ona.
11
enska ves as je, ne le ona, tretja oseba,
nekdo drug, pa pa tudi jaz, prva oseba in subjekt.
Ideja je zapaljevanje skozi androgino fguro.
Sedemdeseta leta so seveda prinesla poplavo umetnikih
del na temo seksualne identtete. Vito Acconci s svojim
performansom Pretvorbe (Conversions,1971) pripelje
feminizacijo na povsem novo raven. Duchampovo podobo
mokega pri britju, mokega, ki si odstranjuje dlake s tem pa
v prenesenem pomenu tudi svojo mokost je nadgradil
s precej bolj agresivnim pristopi zanikanja svojega spola s
poiganjem prsnih dlak, potegovanjem za bradavice in s
tem nakazovanjem na enske prsi, z (ne tako) popolnim
izginotjem njegovega spolnega organa v usth enske. Paul
McCarthy svojo androginost raziskuje na precej bolj po-
partstni nain. V performansu Mornarjevomeso(Sailor's
Meat,1975) se podobno kot Warhol poigrava z ensko
preobleko e vedno oitno mokega telesa. Odet sem s
senili za oi in lasuljo, vendar je e vedno jasno, da sem
moki. Gre za androgino fguro. Iluzija se premika sem ter
tja iz opazovanja mokega v opazovanje enske in menim,
da je mo tega dela prav v tem, da se izgubi. Ideja je zapel-
jevanje skozi androgino fguro, raziskovanje teh plat samega
sebe.
12
Mnogi umetniki so svojo androginost raziskovali s
pomojo iskanja sebe v partnerjevih potezah bodisi profla
bodisi en face. Takna primera sta fotografska projekta Ursa
Lthija, Avtoportret z Ecky(SelfPortraitwithEcky, 1974),
kjer Lthi stoji za partnerico, tako da se zdi, da njegov profl
odseva njenega, ter Katherine Sieverding, Transformer1
8 Victor I. STOICHITA, ThePygmalionEfect:FromOvidtoHitchcock, Chicago 2008,
p. 162.
9 Amelia JONES, BodyArt:Uprizarjanjesubjekta, Ljubljana 2002, pp. 215216.
10 Hannah WILKE, Intercourse With _, HannahWilke:ARetrospectve[Thomas H.
Kochheiser], Columbia 1989, p. 139.
11 STOICHITA 2008, cit. n. 8, p. 162.
12 JONES WAR 2003, cit. n. 4, p. 146.
- 28 -
lo med 1. svetovno vojno. e preden so dadaist leta 1916 v
zanikrni etrt mesta Zrich ustanovili avantgardistni lokal
Cabaret Voltaire, je bilo med drugim na obmoju Nemije
e zelo popularno kabaretsko gledalie. V teh t. i. intmnih
gledaliih so vzniknile ekscentrine zvezde, ki so mono
provocirale gledalce; Frank Wedekind je celo uriniral in mas-
turbiral na odru. Prav tako je bil na sceni Oskar Kokoschka,
ki je uporabljal ekspresionistne tehnike igranja (obrazne
geste, telesni premiki), oba pa sta se kasneje pridruila da-
daistom. Skupaj so nasprotovali zdravi kmeki logiki, mislili
pa so tudi, da bo njihovo gledalie ustvarilo novo drubo.
6

Dadaist so vsako no v svoji kavarni uprizarjali razline
plese, razpravljali, brali so lastno poezijo, peli in tolkli; na
kratko: preizkuali so celoten repertoar svojega gibanja. S
to kaotnostjo so obiskovalce vznemirili, kar je bil njihov
primarni namen.
7
Njihova sreanja so bila zanimiva in polna
provokacije. Obiskovalci so po navadi prili oboroeni z
razlinim orojem sadjem, zelenjavo in celo zrezki, ki
so jih z veseljem metali na oder in s tem aktvno sodelova-
li. To niso bila navadna abstraktna umetnika dela, pa pa
dogajanje, ki naj bi pretreslo obinstvo. Vse je bilo amoral-
no, brez etne vsebine, naravnost vreno pred publiko
(npr. streljanje na predavanju). Te performanse so razirili v
nekaj kategorij dogodkov, med katerimi so bile najbolj znane
ekskurzije.
8

Mnogokrat sliimo tudi, da je dadaizem predhodnik nadreal-
izma. Za to je zasluen Andr Breton s svojim manifestom
iz leta 1924, ko je v novo gibanje privabil kar nekaj dadais-
tnih umetnikov. Ideja neodvisnost od razuma, ki je nad
vso etko in estetko, jim je bila veliko bolj privlana, kot pa
npr. princip politnih demonstracij pri nemkih dadaisth.
9

Zato ni udno, da so e pred tem manifestom z raznimi
performansi skupaj provocirali ni hudega sluteo publiko.
Delovali so pod sloganom: Nadrealizem naj nasprotuje
realizmu v gledaliu. To se je kazalo v tem, da je med
predstavo napovedovalec vedno govoril gledalcem, kaj se
bo zgodilo, spremljal pa ga je neznosen hrup, kar je popol-
no nasprotje tradicionalne gledalike predstave. Vendar je
bilo vse to e videno, zato so se takratni dadaist odloili, da
morajo spremenit koncept in ustvarit revolucijo v mislih
izobraenih ljudi. Prilo je do ogromnega neskladja idej, zato
je Breton napovedal smrt dadaizmu. Nastal je nadrealizem,
pri katerem je bilo potrebno izrazit resnino delovanje
misli. To raziskovanje podzavestnega se je kazalo e v dada-
istnih performansih, sedaj so ga samo e bolj poudarili. V
umetnost so vkljuili psiholoke tudije, kar je bil razlog, da
je prostranost lovekih misli postala nov material za perfor-
manse.
10

6 Ibid., pp. 5054.
7 Mathew GALE, Dada&Surrealism, London 1997, pp. 3546.
8 Ibid., pp. 186211.; Pravzaprav jim je zaradi slabega obiska uspelo izvest samo eno,
leta 1921, k zapueni gotski cerkvi Saint Julien le Pauvre v Parizu. Zanala so obiskali
popolnoma spregledani spomenik, stavbo, mimo katere ljudje hodijo vsak dan, pa je
sploh ne opazijo. Dada je imela namen zmott vsakdanje ivljenje, vendar ljudje niso
bili pripravljeni na to, zato so ekskurzije ukinili.
9 Dietmar ELGER, Dadaism, Nemija 2004, p. 27.
10 GOLDBERG 2011, cit. n. 3, pp. 7596.
Zametke performatvnih praks poznamo e od srednjega
veka naprej, ko so pasijonske igre prekinile tradicijo antne-
ga gledalia. Nadaljevale so se v renesansi z Leonardom da
Vincijem, ki je pred prestraeno in zmedeno publiko izvajal
eksperimente, ki so se razvili v prave spektakle (npr. ivali iz
voska, ki so s pihanjem letele po zraku).
1
V zaetku 20. sto-
letja je bil zgodnji performans le stranski del avantgardnih
smeri, kar lahko vidimo kot nepovezano vrsto zaporednih
obdobij skozi celotno zgodovino umetnost. Avantgardni
umetniki so s predstavami iskali nove naine, kako prikazat
svoje ideje in izumit nekaj novega. V predzgodovino perfor-
mansa tako uvramo futuristne matneje, dadaistne ka-
barete, predstave nadrealistov in Bauhausa ter vse dogodke,
pri katerih merilo uspenost ni bilo odobravanje in aplavz,
temve im agresivneji odziv publike.
2
Umetniki dvajsetega stoletja so teili k osvoboditvi umet-
nost iz kanoniziranih spon prevladujoih struj in nadzora
galerijskega sistema, zato so se obrnili k delovanju, ki je
trajalo v asu in prostoru in znotraj katerega so eleli vplivat
na psiho ljudi.
Futuristni performans se je zael bolj teoretno kot pa z
dejansko prakso in produkcijo. elje pripadnikov gibanja, da
bi obinstvo dojelo njihove ideje, so kmalu prerasle v umet-
nost performansa, s katero so ljudi prisilili, da so jih opazili.
Obinstvu ta agresiven pristop vsiljevanja nastopov ni bil
najbolj po godu, umetniki pa so bili zadovoljni, saj so doseg-
li, da gledalci niso le nemo opazovali, ampak so tudi aktvno
sodelovali pri produkciji s svojimi opazkami ali metanjem
sadja na oder. To je futuriste tako zabavalo, da so zanala
prodali preve kart ali stsnili lepilo na stole v gledaliu,
samo zato, da so opazovali reakcijo publike.
3
Te improvizira-
ni Veeri(Serata) so kmalu prerasli vGledalieraznolikost
(TeatrodiVariet), kjer ni bilo nobene tradicije in nobenih
dogem. Predstave v Milanu in Parizu, ki so bile zelo razline,
od akrobatov, predvajanja flmov, plesa in petja, so skupaj z
vsem spektrom neumnost in absurdnost pripeljale do meje
norost.
4

Futurist so eleli popestrit dogajanje, zato so razvili sin-
tetno gledalie oz. enoidejne performanse (oneidea
performances), sestavljene iz uvodne scene, aljivega stavka
(punch-line) in hitrega odhoda z odra. Pomembno je bilo, da
so bili t performansi improvizirani, saj je bila to za njih edina
reitev, e so eleli zajet prepletene dogodke vsakodnevne-
ga ivljenja v vsej njihovi zmedi. Performanse so uporabljali
za irjenje idej in brisanje meja med razlinimi umetnikimi
anri.
5

Prav tako pa je delovalo tudi anarhistno kulturno gibanje
Dada z ve navidezno nepovezanimi sredii, ki je vzplamte-
1 Giorgio VASARI, ivljenjaumetnikov, Ljubljana 2007, p. 168., Giorgio VASARI,Levite
de'pieccelentpitori,scultoriearchitetori,Torino1986, p. 558.
2 Barbara BORI, Performance, MladinaPogledi, XIV/2, s. a., p. 22.
3 RoseLee GOLDBERG, Performance art. FromFuturismtothePresent,London 2011,
pp. 1116.
4 Michael KIRBY, FuturistPerformance, New York 1971, pp. 1932.
5 GOLDBERG 2011, cit. n. 3, pp. 2630.
Zametki performansa pred
letom 1968
To niso bila navadna abstraktna umetnika
dela, pa pa dogajanje, ki naj bi pretreslo
obinstvo.
Ustvarili so vizualno gledalie, ki je zdruevalo
likovne umetnine s premikajoimi se robotskimi
konstrukcijami, kar je pripomoglo k dramatino-
sti predstav, poleg tega pa so zraven pripeljali
e onglerje.
- 29 -
vedno ve prostora, zato so se t performansi zaeli odvi-
jat v kavarnah, stanovanjih, na dvoriih in celo v cerkvah.
Umetniki so gledalce sooali s kaosom ter z najbolj absurd-
nimi in odvratnimi scenami le zato, da so jim prebudili
zavest. Naprej jih je gnala elja po tem, da bi obinstvo s
predstave odlo z novim miljenjem o svetu.
17

Tudi v Evropi se je performans razvil do te mere, da je bilo
za umetnike nesprejemljivo, e so delali v svojem studiu.
Moderno je bilo, da so li na cesto in s tem dokazali, da se
zanimajo za politne probleme. Primer take prakse je bil
umetnik Yves Klein. Zanj je bila umetnost nain ivljenja, s
katero je protestral prot omejeni podobi kanoniziranega
slikarja. Pri njegovi umetnost je bila pomembna simbolna
vrednost dejanja in ne, kaj je dejansko naredil.
18
Zato si
je elel, da bi bil obinstvu viden celoten proces nastanka
umetnikega dela. Sredi galerije je na primer pogrnil belo
platno, okrog katerega je sedela publika, in po njem vlekel
gole enske, namazane z modro barvo.
19

Znano je, da se razline drubene oblike ujemajo z razlinimi
slogovnimi oblikami, zato drubene spremembe vselej
spremljajo tudi slogovne. Vsaka menjava sloga se zane z
bojem prot nekaterim ustaljenim pravilom, ki jih umetniki
nenadoma obutjo kot povsem neznosna. Konceptualna
umetnost je razirila svoja krila, ker ni imela ekonomske
funkcije, tako kot sam umetniki predmet, ki je komercialna
ideja insttucije, prot spremembi katere so se avantgardni
umetniki eleli borit. Na piedestal je priel performans, ro-
jen iz razlinih gibanj, ki so protestrala prot e uveljavljenim
vrednotam; eprav viden, je neotpljiv, za sabo ne pust sledi
in ne da se ga kupit.
20

Nina Jesih
Literatura
Barbara BORI, Performance, MladinaPogledi, XIV/2.
Arthur C. DANTO, Why does Art need to be explained?, Art
ontheedgeandover,New York 1996.
Dietmar ELGER, Dadaism, Nemija 2004.
Mathew GALE, Dada&Surrealism, London 1997.
RoseLee GOLDBERG, Performance art. FromFuturismtothe
Present, London 2011.
Arnold HAUSER,Umetnostindruba, Ljubljana 1980.
Michael KIRBY, FuturistPerformance, New York 1971.
Edward LUCILE-SMITH, Movementsinartsince1945,Issues
andConcepts, London 1995.
Marjan MUI, VelikiarhitektIII., Maribor 1968.
Janez STREHOVEC, Rojstvomoderneumetnostizduha
muzeja,Teorijasodobneumetnost, Ljubljana 2002.
Giorgio VASARI, ivljenjaumetnikov, Ljubljana 2007., Giorgio
VASARI,Levitedepieccelentpitori,scultoriearchiteto-
ri, Torino 1986.
Frank WHITFORD, Bauhaus,Hudson 1984.
17 GOLDBERG 2011, cit. n. 3, pp. 128134.
18 Edward LUCILE-SMITH, Movementsinartsince1945, Issues and Concepts, London
1995, p. 123.
19 GOLDBERG 2011, cit. n. 3, pp. 144151.
20 Arnold HAUSER, Umetnostindruba, Ljubljana 1980, pp. 65, 71, 186.
Priblino istoasno pa so se ideje Bauhausa, nemke visoko-
umetnostne ole, razvile iz ekspresionizma, ki se je izob-
likoval e v predvojnem asu. Ekspresionizem je usmerjal
k socialnim spremembam in revoluciji. Menili so, da lahko
umetnost sama spremeni svet.
11
Ta romantni koncept se
je mono razlikoval od upornikih futuristov in provokacij
dadaistov.
12

e od prvega dneva ustanovitve Bauhausa naprej se je med
tudent iril impulz ustvarjalnega gledalia, ki so ga izraali
z ivahnimi zabavami, improvizacijo ter izdelovanjem bohot-
nih mask in kostumov. Rezultat je bil prvi uradni teaj umet-
nost performansa, ki se je izvajal na oli. Razvili so detajlne
smernice (mimika, ustva, naglaevanje besed), kako naj se
na odru obnaajo performerji. Prevzeli so posmehovanje
tradicionalnemu gledaliu, kar je bila zapuina dadaistov,
vendar niso bili zavestno provokatvni.
13
Ustvarili so vizualno
gledalie, ki je zdruevalo likovne umetnine s premika-
joimi se robotskimi konstrukcijami, kar je pripomoglo k
dramatnost predstav, poleg tega pa so zraven pripeljali e
onglerje. Dokler v Bauhausu ni bilo pravega gledalia, so
igre uprizarjali kar v uilnicah in posebnih studiih, namen-
jenih tudentom. Leta 1925 so konno dobili svoj prostor,
ki so ga oblikovali umetniki sami. Nastal je idealen oder, ki
se je spreminjal glede na potrebe eksperimentalnih per-
formansov. Najbolj inovatven projekt, ki so ga predstavili,
je bila zdruitev flma in igre v ivo. Med performansom so
na zadnjo steno projicirali flm, ki je bil del predstave. Ta
iluzija je bila za gledalce zelo uinkovita, saj ko se je kamera
premikala npr. po tovarni, je izgledalo, kot da po njej hodijo
tudi igralci, ki so bili na odru. Vsi groteskni in izpopolnjeni
performansi so zadostli Bauhausovo potrebo po izdelovanju
celostnih umetnikih del (Gesamtkunstwerk).
14

Tudi ameriki prostor ni bil imun na evropske ideje. V zaet-
ku trideseth let so v New Yorku zaeli izvajat eksperimen-
talne koncerte, podobne futuristni umetnost hrupa,
ki pa so bili med poslualci mnogo bolje sprejet, kot tst
izpred treh desetletj. Razvijat so se zaela sodelovanja med
plesalci in glasbeniki, ki so poustvarjali stare performanse.
Publika je bila nad njihovim poetjem navduena, e bolj
pa jim je bil ve kaoten performans, pri katerem nihe
ni vedel, kaj bo sledilo. Umetniki so istoasno brali poezijo,
servirali kavo, igrali intrumente in toili vodo. Odobravanje
gledalcev takega anarhistnega projekta veliko pove o spre-
membi miljenja med ljudmi. Zael se je prehod k umetnost
kot obliki ivljenja, ki nima ve informatvne, temve samo
e performatvno funkcijo. Namesto poudarka na ronem
delu, obliki in izrazu, so stopila v ospredje naela perfor-
macije in dogodkovnega.
15

e konec prejnjega stoletja so flozof sklepali, da bo nena-
vadna narava nastajajoe umetnike produkcije prenehala
zadoat najveji potrebi loveka. Umetnost, kot so jo
poznali in je direktno nagovorila njihova srca in um, se je
kmalu mono spremenila. Razvila se je v moralno dogodi-
vino, za katero so gledalci morali uporabit kritno misel
in posredovano interpretacijo. Izkustvo umetnost ni bilo
ve le estetsko, pa pa je vsebovalo socialno spremembo, ki
se je dogodila v glavah publike skozi razmiljanje ob per-
formansu.
16
Ideja happeningov v galerijah, kjer so umetniki
svoje stvaritve lahko predstavili iri javnost in ne samo
krogu prijateljev, se je razirila in ustvarjalci so potrebovali
11 Frank WHITFORD, Bauhaus, Hudson 1984, p. 53.
12 Marjan MUI, VelikiarhitektIII., Maribor 1968, p. 259.
13 GOLDBERG 2011, cit. n. 3, pp. 79103.
14 Ibid., pp. 108120.
15 Janez STREHOVEC, Rojstvo moderne umetnost iz duha muzeja, Teorijasodobne
umetnost, Ljubljana 2002, pp. 242243.
16 Arthur C. DANTO, Why does Art need to be explained?, Art on the edge and over,
New York 1996, pp. 1216.
- 30 -
Institucija kultura
Limited Edit ons
ki mu je bila ve in si jo je morda elel imet tudi na doma.
Naeloma je iniciatva zastavljena tako, da pobudnici k pro-
jektu povabita im bolj raznolike slovenske avtorje, saj jima
je pomembno, da je projekt medgeneracijsko in vsebinsko
dinamien, kar pobudnicama dobro uspeva s tako pisanim
izborom avtorjev. Pilotni projekt je nastal z raznovrstnim
ilustratorjem Natanom Eskujem, ki je predstavil nasien,
ivahen in precej stripovski izdelek. Mesec kasneje je sledilo
nekaj popolnoma druganega predstavila se je namre
Petra Varl, ki je znana po svojih minimalistnih lahkotnih
rnobelih grafkah, ki se je s svojim motvov kopalke e
nasmihala poletju. Naslednji je bil na vrst mladi ilustrator
Matja Medved, ki je v preteklem letu uspeno ilustriral
posebno izdajo tevilke Tribune, s katero se je predstavil tudi
na razstavi v okviru cikla razstav mladih ustvarjalcev v Kinu
ika. V juniju pa se nam je PolonaPolona (Polona Panik)
predstavila z delom Duhovibivihpunc.
Lahko bi rekli, da je skupno zgornjim avtorjem tudi to, da
so e sami pristai dostopne umetnost, tako je bila npr.
posebna izdaje Tribune ZmajivBanjiMatje Medveda, kot
je to v navadi Tribune, brezplano dostopna in pa tudi cene
manjih sitotskov Petre Varl so precej epu prijazne.
Projekt je trenutno na poletnem dopustu, vendar se lahko
e jeseni veselimo novih obetavnih sreanj, med drugim bo
mono videt oktobra projekt Kolektva ZEK, mesec kasneje
pa se bosta Ravnikar in Sili predstavili na HUB Vienna, kjer
bosta moi zdruili z lokalnim vizualnim umetnikom, igar
ime pa nam e ni poznano.
Sara Erjavec Tekavec
Razstave e dolgo niso ve dober vir zasluka za umetnike,
predvsem bi to lahko rekli za slovenski trg, ki je precej ma-
jhen. Poleg tega pa se v nai deeli e vedno vlee ideja iz
asa Jugoslavije, da za umetnika dela ni potrebno plaevat.
Kako naj potem umetnik in umetnost preivita v dananji
Sloveniji? Primarno se mora pribliat ljudem, vsaj tako
mislita Piera Ravnikar in Irena Sili, pobudnici umetnike
iniciatve Limited Edit111ons.
Zaradi svojega izjemnega koncepta je projekt od marca
postal e prava uspenica! Kako tudi ne, saj gre za preprost,
vendar uinkovit nain, kako spravit umetnost med ljudi. Za
en dan se en umetnik predstavi z enim delom, ki je izdano v
111 izvodih, opremljeno pa je tudi s certfkatom Stud111o.
Mesena sreanja so postala e stalnica v Bistroju Bazilika
v Ljubljani, ki se na veer dogodka spremeni v malo proda-
jalno galerijo, kjer je mono za 25 evrov dobit umetniko
delo. Kar pa je tudi cena, ki je naeloma dostopna vsem,
nekako po principu, namesto da si ta mesec kupim nov
kos obleke, bom raje dal ta denar za umetniko delo, ki
bo, roko na srce, v modi dlje asa kot kaken kos iz Zare. Po
zakljuku dogodka je mono delo e vedno kupit, vendar
le na spletni strani za 50 evrov. Predvsem gre tu za koncept
pribliat umetnost ljudem in ravno zaradi tega je na dan
dogodka cena toliko nija, saj elita Ravnikar in Sili ljudi
pripravit tudi do tega, da se posamezniki dogodka udeleijo
in spoznajo umetnika, ki je ustvaril to delo.
Lokacija je del koncepta nove umetnike platorme, saj so
galerije postale sterilne in se v njih veinoma zadrujejo
ist krog ljudi, kar pa tudi je eden izmed problemov trenja
umetnin. Mnogi, ki jim je umetnost blizu, ne hodijo v galeri-
je, kjer visijo umetnine, in zato je potrebno umetnost pre-
selit na vsakdanji kraj, kar se zdi ena izmed monih reitev
tega problema. Ni kolikokrat je nekdo sedel v kavarni in
med pogovorom uzrl na steni viset sliko, reprodukcijo ipd.,
Lokacija je del koncepta nove umetnike
platforme, saj so galerije postale sterilne in se
v njih veinoma zadrujejo isti krog ljudi, kar pa
tudi je eden izmed problemov trenja umetnin.
- 31 -
Mnogi smo e sliali za Salon Za Eno Glasbo. Toda kaj tono
je to? Prva besedna zveza, ki je prila na misel Janezu Kria-
ju, enemu izmed organizatorjev projekta, je bila kulturna
samooskrba.
Salon za Eno Glasbo se nahaja v prijetnih prostorih nedale
od gledalia Glej, deluje od septembra do konca junija (v
poletnih mesecih je namre v prostorih prevroe). Neko
so bili t prostori namenjeni poslovnim sestankom, zdaj pa
jih je vzelo v najem Drutvo Za Eno Glasbo.Vsako soboto se
tukaj odvijajo raznorazni koncert in nastopi. Toda prit na te
koncerte ni enostavno, namre vstop je dovoljen le lanom
Drutva Za Eno Glaso. Ob prihodu ima obiskovalec monost
izpolnit obrazec za prijavo v drutvo in tako je tudi dodan
na obveevalno mailing listo. Glas o Salonu se iri in vse
ve in ve interesentov se vpisuje. Prav tako na Facebooku
obstaja istoimenska skupina, ki sprejema nove lane. Salon
za Eno Glasbo je v resnici projekt Drutva Za Eno Glas-
bo, simbolizira pa svobodo izbire in neomejenost okusa.
Danes smo namre bombandirani z glasbo, posluamo jo v
kavarnah (vekrat se glasba v kavarnah prekriva s sosednjo),
glasbo sliimo v reklamah, na radiu in televiziji. Salon pa
stoji za istost, za mirno (kdaj pa tudi nemirno) uivanje ene
glasbe. Salon nam daje na razpolago ist in nemoten zvok
ene same glasbe, ni vano kakne zvrst, nit v kakni izvedbi
je predstavljena.
Za taken eksperiment je potreben pogum, ob pogovoru
je Bojan Cvetrenik (eden od organizatorjev) rekel, da je
veliko vpraanje, e bi organizatorji zbrali ta pogum, ko bi
bili zmoni se preivljat s svojim ustvarjanjem. Glede na
dananjo kulturno situacijo v Sloveniji je preivljanje z umet-
nostjo postalo pravi izziv. Finanne podpore Salon Za Eno
Glasbo ni dobil nit od ministrstva za kulturo nit od Javnega
sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavno-
st nit od mestne obine. Toda organizatorji so vedeli, da
imajo ljudje eljo po tovrstnemu uivanju proste glasbene
umetnost.
Glasbeniki se za nastope prijavljajo preko vez in poznanstev,
prav tako obiskovalci obiajno pridejo v Salon Za Eno Glasbo
preko prijateljev ali znancev in osebnih povabil. Vse te pov-
ezave ureja Urka Demar, lanica Simbolinega Orkestra.
Predaja informacije tako poteka predvsem po ustnem in pis-
nem izroilu. Urnik je obiajno izdan za celo sezono vnaprej,
ker zainteresiranih glasbenikov ne manjka. Nastopajo pa tuji
in domai izvajalci.
Salon Za Eno Glasbo dokazuje, da denar zdale ni pogoj
za kulturno dogajanje. Vsak koncert je kulturni dogodek, v
Ljubljani pa se zdi, da je za kulturni dogodek dovolj, da se
na radiu v kavarni pritsne tpka play. Lahko bi rekli, da se
Drutvo Za Eno Glasbo ukvarja z okoljem, v katerem ivimo,
in tudi izpostavlja tovrstna vpraanja kulturnih dejavnos-
t. Salon Za Eno glasbo pa je samosvoje okolje, kjer lahko
izkusimo drugaen nain delovanja in se udeleimo istejih
oblik glasbe, ki ni podrejena insttuciji, kjer umetniki sami
neodvisno nastopajo. Publika je tsta, ki je izkazala najvejo
podporo ob nastanku Salona Za Eno Glasbo. Naraajoe
tevilo lanov v drutvu pa je pokazatelj tega, da se or-
ganizatorji niso zmotli in da resnino imamo potrebo po
tovrstnem novem okolju. Bojan Cvetrenik je komentral ta
proces kot neke vrste akustno ekologijo oz. ga je oznail
za rno gradnjo na podroju akustne arhitekture, toda
zaenkrat glasbena insttucija e ni dodelala zakonov o rni
gradnji. Glasbo si lahko predstavljamo kot ubijanje tine.
Tiina je e bolj grozljiva kot belo platno. Praznina nam ved-
no poraja eljo zapolnjevanja, skozi to predstavo vidimo, da
se v Salonu Za Eno Glasbo glasbeniki spopadajo s tino in
jo vsaki na novo ubijajo. Skozi zvoke tega boja pa se poraja
novo ivljenje in tako vemo, da smo e ivi.
Dandanes si mnogi elimo pobegnit hrupnim mestom, v
katerih ivimo, mir dostkrat najdemo v naravi. Salon Za
Eno Glasbo je lahko za nas prav tako monost pobega, saj je
ustvarjen z namenom spokojnega in istega uitka.
Aleksandra Metelko
Salon Za Eno Glasbo
Salon nam daje na razpolago ist in nemoten
zvok ene same glasbe, ni vano kakne zvrsti,
niti v kakni izvedbi je predstavljena.
Salon za eno glasbo. Foto:BojanStepani
Knjige pod lupo
- 33 -
Calvin Tomkins: Lives of the
Artists
Miran Boovi: Telo v novoveki
flozofji
Calvin TOMKINS, Lives of the Artsts, New York 2009.
Sredi 16. stoletja Giorgio Vasari napie svoja ivljenja umet-
nikov, ki postanejo zgled preuevanja umetnost. Umetnik
in njegov opus postaneta bistvo raziskav, naj bodo izrpne
ali ne. Po istem kopitu se preuevanja svojih sodobnikov
lot Calvin Tomkins. Brezsramno prevzame naslov uspenice
iz 16. stoletja in zdrui 10 portretov sodobnih umetnikov,
katerih ivljenja je imel prilonost spoznat.
Poglavja so e bila izdana posamino, v asniku TheNew
Yorker,tekom desetletja pred izdajo knjige. Tu jih zdrui
in jim doda nekaj strokovnih elementov, kot so natanne-
ji popisi razstavljanja ipd. V uvodu se celo bolj priblia
Vasariju, pie namre o sodobni umetnost in nezmonost
defniranja umetnost same. Umetniki kot so: Cindy Sher-
man, Mathew Barney, Jef Koons, Damien Hirst idr. so pred-
stavljeni v meanici Tomkinsonovega osebnega pogleda in
doivljanja njih samih, nabora strokovnih podatkov in lastnih
prievanj o svojih ivljenjih.
Branje je, zavoljo opisov sreanj z umetniki, tekoe in
zanimivo. Hirstov zvezdniki nain ivljenja je ekvivalentno
opisan kot ivljenje Cindy Sherman, ki se ele zadnja leta
pojavlja v soju zvezdnikih lui. Odkrivanje intmnega proce-
sa Maurizia Catelana vre novo lu na njegovo produkcijo.
Drzni posegi v flmsko produkcijo Juliana Schnabela pa
postavijo njegov pogled na umetnost v popolnoma dru-
gaen kontekst.
Tomkins v uvodu zapie, da je umetniki svet dandanes del
svetovnega nabora vizualne kulture, v katero spadajo tudi
moda, flm, televizija ter oglaevanje. Svetovne korporacije,
ki v prvi vrst zveze z umetnostjo nimajo, so jo konec 20.
stoletja spravile na piedestal, ki ni dosegljiv manjim dra-
vam, kaj ele posameznikom. Pisatelj iskreno prizna, da je za
zanimivo umetnost potrebno zanimivo ivljenje umetnika. V
kontekstu preuevanja umetnost preko umetnika samega
pa se zopet vrnemo na shemo, ki je popularna e iz leta
1550 dalje.
tvo je preprost pregled stanja sodobne umetnost in ljudi,
za katere pisatelj in stroka menijo, da so vodilni v produk-
ciji le-te. Izpostavila bi samo ozek nabor enskih umetnic,
katerim se posvea. Omenja namre le Cindy Sherman, ki s
svojim delom stoji nasprot preostalim umetnikom.
Tia iek
Miran Boovi, Telo v novoveki flozofji, Ljubljana: Zaloba
ZRC, 2002.
Kot je e iz naslova razvidno, je glavna tematka knjige love-
kovo telo. Delo se zane s Hipokratsko medicino in bogom
transvesttov. Na tem mestu je govora o bolezni, ki se
imenuje anandra(pomanjkanje mokost), razirjena naj
bi bila pri nomadskemu ljudstvu, Skith. Hipokratski zdravnik
je vzrok te bolezni videl v jei: Skit so si lajali potovanje
tako, da so si prerezali ilici za uesi in zaradi izgube krvi
prespali veino pot s tem pa so nehote prekinili semeno-
vod, ki naj bi potekal za uesi. Tako je o tem sodil antni
zdravnik, sami Skit pa so impotenco doivljali kot bojo
kazen. Boovia od tu zanima, kako je bil videt bog v oeh
nemoath Skitov, flozofjo pa razvija po zgledu Spinoze in
Davida Huma.
Poglavje Soutje v telesu se lepo stopnjuje v vpraanje
ljubezni in sovratva. Kaj je tsto, kar ljubimo v drugem?
Kako sploh pride do take naklonjenost? Avtor knjige zadevo
razloi s pomojo Spinozove dialektke ljubezni ter vse sk-
upaj udovito navee na Marivauxov nedokonani romanLa
ViedeMarianne.
Po tem imamo spor med materialist in spiritualist. Prvi
trdijo, da je dua istovetna s telesom in potemtakem mate-
rialna, medtem ko drugi vidijo duo kot duhovno substanco,
ki je razlina od telesa in katere bistvo je miljenje. Dual-
ist iejo zaradi tega sede due ravno v glavi. Temu sledi
zanimiva misel iz Diderotevega romana LesBijouxindiscrets,
po kateri dua naseljuje tst del telesa, ki najbolj zaznamuje
posameznika. Od tu humoristni pogled na svet, kjer bi
vsaki dui odvzeli odvene organe in videli osebe karakteri-
zirane le po udu, ki bi jim ostal. Od plesalcev bi ostale samo
noge, spogledljivcev oi, klepetulj usta, od razuzdanca pa
edino sredstvo njegovih strast. Po Diderotu ni nae hotenje
ni drugega kot manifestacija notranjega ustroja naega
telesa. Materialistna lekcija je v tem, da ni dua tsta, ki bi
ukazovala organom, temve je organ tst, ki ukazuje.
Ob vsem tem seveda ne moremo mimo okazionalizma,
katerega pristai zatrjujejo, da telo samo ni zmono niesar,
vse, kar zmore, je le zato, ker vmes posee Bog.
Poleg njih pa so za nas pomembni e utlitarist, ki v love-
kovem telesu vidijo moralizirajoo korist opominjajoe
avtoikone (mumifcirana trupla).
Strogo vzeto, knjiga se ukvarja z vpraanjem, kaj zmore telo
kot telo, in etudi morda niste flozofsko podkovani, vas bo
vsekakor potegnila vase. Delo se lepo prepleta z zgodovino,
knjievnostjo in flmom, tako da je primerno tudi za nekoliko
bolj laino skupino ljudi.
Nika Rupnik
Hirstov zvezdniki nain ivljenja je
ekvivalentno opisan kot ivljenje Cindy Sherman,
ki se ele zadnja leta pojavlja v soju zvezdnikih
lui.
Hvalena tudija, ki se poglobi v socioloke
pomene prostorov, v katerih ivimo in se
nahajamo, kot tudi vloge fotografje v njih.
- 34 -
AF ekipa
priporoca
Rick and Morty (2013):
Prisrna animirana serija, kjer vas bodo zabavale dogodi-
vine malega Mortya na popotovanjih s svojim dedkom
Rickom, zapitm znanstvenikom.
Orange is the new black (2013):
Serija, postavljena v enski zapor, predstavi izjemno razno-
lik nabor likov ter jih podpre z inteligentnimi in zabavnimi
dialogi.
Cowboy Bebop (1998):
Futuristen animirani western z vesoljskimi ladjami names-
to konjev.
Senzorialne zvone pokrajine (vsak torek ob 20. uri, MGLC):
Ker je poletje as, da se doivi nekaj druganega! Gre za
zvono interaktvno instalacijo, ki jo bodo vsak torek skupaj
spravili Peter Penko, Barbara Pia Jeni in Zala Hodnik.
Grossmanov festval fantastnega flma in vina
(15.19. julij):
e 10. leto zapored se boste lahko v Prlekiji udeleili fest-
vala, kjer je fokus na fantastnih, grozljivih, divjih in kultnih
flmih ter vinu.
Filmski festval Motovun (26.30. julij):
Motovun, srednjeveko hrvako mestece v bliini slovenske
meje, e sedemnajsto leto gost festval, ki vedno znova
ponudi kvaliteten izbor flmov, zanimive goste in sproeno
vzduje nevsakdanjih flmskih dvoran in projekcij na pros-
tem.
Festval kratkega flma K3 Ljubljana (27.29. avgust):
Filmski festval, ki povezuje tri drave, in sicer Avstrijo, Italijo
in Slovenijo.
MS MR:
Ameriki duo, aktven od leta 2011, sestavljata Lizzy Plaping-
er in Max Hershenow. Gre za udovito meanico indie pop
glasbe in alternatvnega rocka.
Kino:
Ikonien sovjetski post pank bend iz osemdeseth. Poetna
besedila na rokovski podlagi opisujejo tematke od vojne do
ljubezni in nazaj.
Omar Souleyman:
Sirski glasbenik, ki je pred kratkim nastopil v Ljubljani v okvi-
ru festvala Stropor, je zael svojo kariero kot pevec na po-
rokah. Tradicijo arabske in kurdske glasbe je zmeal skupaj z
elektronskimi element in jih tako pokazal v novi lui.
Tims Vermeer (2013):
Izumitelj Tim Jenison se lot tehninega razumevanja, kako
je slikal znamenit nizozemski slikar Johannes Vermeer in
postavi zanimivo teorijo, ki jo nato tudi preizkusi.
Snowpiercer (2013):
Znanstvena fantastka o postapokaliptnem svetu, ko je
ivljenje mono le e na vlaku in so drubeni razredi e bolj
oitno loeni po vagonih.
Fargo (1996):
Ker se je ravno konala istoimenska serija, je pravi as, da
si ponovno pogledate kultni flm bratov Cohen, v katerem
nenavadno sosledje kriminalnih dejanj reuje visoko nosea
vodja policije.
Serije
Festivali
Glasba
Film
Kolofon
Odgovorna urednica:
Sara Erjavec Tekavec
Lektorica:
Tjaa Kocjan
Oblikovalka::++
Tjaa De Reya
Predsednica drutva tudentov Kunsthisterik:
Tina Kralj
Namestnica predsednice drutva tudentov Kunsthisterik:
Ura Purkart
Naslov urednitva:
Drutvo tudentov Kunsthisterik, Akereva 2, 1000 Ljubljana
E-pota: artiksrevija@gmail.com
Spletna stran: htp://artiks.wordpress.com/
htp://www.kunsthisterik.net/
Imetniki materialnih avtorskih pravic avtorskih delih, objavljenih v
reviji in spletnih straneh Artiks, so drutvo tudentov Kunsthisterik
ali avtorji, ki so prispevali prispevke. Brez vnaprenjega dogovora
je prepovedana vsakrna reprodukcija, distribucija, predelava ali
dajanje na voljo javnost avtorskih del ali njihovih delov.
ISSN 2350-4897