SLOVENSKI SIST ISO 9836 STANDARD prva izdaja april 2000 Standardi za lastnosti stavb - Definicija in raéunanje indikatorjev povrsine in prostornine (enakovreden ISO 9836:1992) Performance standards in building - Definition and calculation of area and space indicators Normes de performance dans le batiment - Définitions et calcul des indicateurs de surface et de volume Deskriptorji: _stavbe, standardi za lastnosti, geometrjske znacilnosti, povrsina, prostornina, definicije, pravila raéunanja Referentna stevilka Ics 91,040.01 SIST ISO 9836:2000 (sl) Nadaljevanje na straneh od 2 do 16 Standard 2008 nada Ua Repubite Slovene a stendrdzaco in metosiove pr Mnistsh z8anarestintehologio. Racneotevaie al hprane cate a Slo egs standard davajenaSIST ISO 9836 : 2000 NACIONALNI UVOD. Standard SIST ISO 9836 (si), Standardi za lastnosti stavb ~ Definicje in ragunanje indikatorjev Powrsine in prostornine, prva izdaja, 2000, ima status slovenskega standarda in je enakovreden mednarodnemu standardu [SO 9836 (en), Performance standards in building — Definitions and calculation of area and space indicators, 1992-06-15. NACIONALNI PREDGOVOR Mednarodni standard 1SO 9836:1992 je pripravil tehnini odbor ISO/TC 59, Gradnja stavb, pododbor SC 3, Funkcionalne zahtevelzahteve uporabnikav in kakovost v gradnji stavb, Cdloéitev za prevzem tega standarda po metodi prevoda je dne 1998-08-30 sprejel tehniéni odbor USMITC GPO Gradnja postop) Ta siovenski standard je dne 2000-02-16 odobril direktor USM. Dodatek A tega mednarodnega standarda je samo informativen. ZVEZA S STANDARDOM S Prevzemom tega mednarodnega standarda veljajo za omejeni namen referenénih standardov vsi standardi, navedeni v izvimiku, razen standardov, ki smo jih Ze sprejeli v nacionalno standardizacio: SIST EN 6707-1:1997 (s)) Stavbe in gradbeni inzenirski objekti - Siovar - 1. Del: Splosni izrazi (enakovreden ISO 6707-1:1989) OPOMBE ~ Povsod, kjer_ se v besedilu standarda uporablja_izraz_“mednarodni_ standard’, v SIST ISO 9836:2000 to pomeni “slavenski standard ~ __ Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda, ~ , Prevod zaradi bole razumijivosti standarda ni dobeseden, v slovenskem besedilu je dodana opomba z zvezdicoVSEBINA vod 1 2 3 4 5 Podrogje uporabe Zveze s standard: Definicije Merske enote. Metode ratunanja in seznam indikatorjev geomettijskih lastnosti Dodatek A: Bibliogratia SIST ISO 9836 | 2000 Stran ooanas 16 —9 SIST ISO 9836 : 2000 Uvod Indikatorji povrsine in prostomine, ki izhajajo iz podatkov o prostorih obstojeéih stavb, prikazujejo vrednost njihove uporabnosti, kot je npr. prostorska ustreznost med sebo) povezanih funkcij. Kot priblizne vrednosti za naértovanje so lahko podiaga za nadaljnji razvoj Enako velja za tiste indikatorje povrsine in prostornine, ki predstavijajo uporabo materialov. Ti indikatori omogoéajo povetanie ali zmanjSanje koligine potrebnih materialov pri projektiranju drugih zgradb. Pri ocenjevanju stavb, bodisi obstojedin ali v fazi projektiranja, indikatorji povréine in prostornine postedno pokazejo tudi ekonomske znatilnosti stavb, Razmerje med zazidano in uporabno povrsino stavbe na primer pokaze, ali so stroski za gradnjo in material izkoriséeni optimalno, Na enak natin razmerje med povrSine ovoja in uporabno povrsino stavbe pokaze, do katere mere so Zeni prihranki pri si;o&kih ovoja stavbe in tekobih stroskih ogrevanya in p ~velikost esr ih stoskov posamezrih materiaiov, dajeo osfiovo za minimalzacio obratovainih stroskov. Ce bi bila npr. povrSina zunanjih zidov v primerjavi z uporabno povrsino majhna, bi to kazalo he samo na relativno nizke stroske energie, ampak tudi na relativno nizke stroske ciséenja in vadrdevanja fasadSIST ISO 9836 : 2000 Standardi za lastnosti stavb - De povrSine in prostornine cija in raéunanje indikatorjev 1 Podroéje uporabe Ta mednarodni standard podaja definicijc in nagin raéunanja indikatorjev povrsine in prostornine. Pri opredelitvi merjenja povrsin ta mednarodni standard uporablja_koncept dimenzil med zidoy' (intra muros) in zunal zidoy (extra muros). Metode merjenja do osi zidov, ki se uporablja v stevilnin delih sveta ali za stavbe posebnih vsi, ta standard ne uposteva, Indikator! povrsine in prostornine, definirani v tem mednarodnem standardu, so namenjeni praktigni uporabi kot podiaga za ocenjevanje razliénih vidikov kakovosti stavb ali kot pomot pri natrtovanju Drugaée povedano, ti indikatorji bi morali omogotiti presojo funkcionalnih, tehnignih in ekonomskin Vidikov. Ta mednarodni standard naj bi se uporabijal + pti dologanju geometriskih lastnosti stavbe ali njenih prostorov (npr. pri projektiranju, prodajnih postopkih itd. ali v gradbenih predpisin, Ce je to potrebno) + vtehniéni dokumentacij, ki se nanaga na lastnosti stavbe v celoti in ki jo pripravijajo projektanti izvajalci in proizvajalei, + pri vrednotenju, primerjavi ali kontroli lastnosti stavbe, ki so povezane z njenimi geometriskimi fastnostmi 2 Zveze s standardi Naslednja standarda vsebujeta dologila, ki so zaradi navedbe v tem besedilu tudi dolotila tega mednarodnega standarda. V ¢asu objave sta bili veljavni navedeni idaji. Ker se vsi standardi revidirajo, naj stranke, katerih pogodbe temeljjo na tem mednarodnem standardu, preverijo, ali je mogoée uporabiti_najnovejsi izdaji teh standardov. Clani IEC in ISO imajo register trenutno veljavnih mednarodnih standardov, 180 6241:1984 Standard za lastnosti stavb - Nagela za pripravo teh standardov in Gejavniki, kh je treba upostevati 180 6707-1: 1989 Stavbe in gradbeni inzenirski objekti- Slovar - 1. del. Splosni izrazi 3 Definicije Za namen tega standarda se uporabliajo definicije standarda ISO 670’ 1 in naslednje definicije 3.1. Indikatorji povréine merjo posamezne vrste povrsine (npr. uporabno povrsino) in razmerja med razliénimi vrstami povrsine (npr. zazidana povrsina/uporabna povrsina). 3.2 Indikaforji prostornine merijo posamezne vrste prostornine (npr. neto prastornino) in razmerja med razli¢nimi vrstami prostornine (npr. bruto prostornina/neto prostornina). 3.3 Kombinirani indikatorji povrsine in prostornine kazejo razmerja med vrstami prostornine in vrstami povrsine (npr. bruto tlorisna prostornina/uporabna povrsina) in razmerja med vrstami povrgine in vrstami prostornine (npr. povrsina ovoja stavbeineto prostornina) OPOMBA 1: Defnicje razitnin powéin, prostomin in inckatriev ter metod caéunanja $0 v tock 5 ——>) ry SIST ISO 9836 : 2000 4 Merske enote Indikatorji povrSine in prostornine se raéunajo iz, tocisnih in narisnih dimenzij stavbe in so izrageni v merskih enotah glede na vrsto raéuna (m*, m*, m?/m®; m’/m’; m*im’, m’im’) 5 Metode raéunanja in seznam indikatorjev geometrijskih lastnosti Indikatonji povrsine in prostornine obstojeéin ali projektiranih stavb se lahko koristno uporabljajo samo, Ge so doloteni na enak natin, Metode dolocanja morajo biti istovetne za vse indikatorje. 541 Povrgine Glej sliko 1 But tose powsina, (6.1.3) Powsina inta muros (5.1.4 Uporabna powtina (8.1.7) Pourdine konstukcishih elementov (5.1.8) Zazidana powisitc Slika 1: Prikaz osnovnih povrsin 5.41 Nagela raéunanja 5.1.1.1 _Vodoravne in navpitne ploskve se merijo po dejanskin dimenzijah. Pri poSevnin ploskvah se meti navpi¢na projekcja na vodoravno ravning (pfi izragunu toplotnih izqub pa se mora vedno_ upostevali dejanska povrsina)rn etaze v enem talnem nivoj SIST ISO 9836 : 2000 54.2 Zazidana povrsina 54.21 Ggzidana posit je povrsina zemijiséa, ki ga pokrivajo dokonéane stavbe (glejslko 1) 5.1.2.2 Zazidano povrSino doloéa navpiéna projekeija zunanjih dimenzij stavbe na zemljisce: Vijuéeni niso: i - _2gradbe ali deli zgradb, kine segajo nad povrsino zemijiséa; + sekundarni deli, npr. zunanja stopnigéa, zunanje klantine, nadstreSki nad vhodi, vodoravni sonéni zasloni, elementi cestne razsvetijave, - povrSine pomognih objektov, npr. rastlinjakov in lop 5.1.3. Bruto tlorisna povrsina 5A fifo tlorisna_povrsim@>stavbe je skupna povrsina vseh eta? stavbe. Etaze so at nddstropja, ki $0 v celOT ali deino pod terenom, nadstropja riad terenom, podstresja, terase, stresne terase, povrsine tehniénih in skladisénin prostorov (glej sliko 1). q Razlikovati je treba med a) ~ tlorisnimi povrsinami, ki so z vseh strani zaprte do polne visine in v celoti pokrite; ») _tlorisnimi povrsinami, ki niso zaprte z vseh strani do polne vikine, so pa pokrite, tako kot npr. loze; ©) tlorisnimi povrsinami, ki so obdane z elementi, kot so npr. parapeti, venci, ograje, in niso pokrite, tako kot odprti balkoni 6.1.3.2 _Bruto tlorisna povrsina vsake etaze se dobi iz zunanjih dimenzij obodnih elementov v visini tal state, Orel fasadne obloge in parapet gg vse , Utow in strine, narejeni iz konstrukeijskih ali estetskih razlogov, in spremembe profila po visini niso vkjjuéeni, Ge ne spreminjajo neto tlorisne povrSine (5.1.5), Pokrite tlorisne povrsine, ki niso zaprte ali so delno zaprte in niso omejene, npr. povrsine v skladu s 5.1.3 1b), se racunajo do navpiéne projekcije Zunanjega roba krova - Neto tlorsna povrsina se ne ugotavija za nasiednje prostore (glej 5.1.5.4) = prazne prostore med zemijiséem in spodnjo stranjo stavbe, vadréevalne rove; - _ prostor znotraj prezraevanih streh; strehe, po katerih se hodi samo med vzdréevanjem. 5.1.3.3 _Bruto tlorisna povrsina se raéuna za vsako etazo posebe). Tudi povréine, na katerih se vigina eminja (npr. vel avdiorj), se izraéunajo posebe) 5.1.3.4 Ce se tlorisne povrsine sestevajo, morajo biti razmerja med razli¢nimi povréinami (p0 5.1.3) fazpoznavna, tako da jth je mogoée loteno ovrednotiti, primerjat in izraéunati prostornine. L 5.1.3.5 _Bruto tlorisna povrsina je sestavljena iz neto tlorisne povrSine (6.1.5) in lorisne povrsine, ki jo - zavzema ROMSTURSTS Tale] 5.1.6) ndSIST ISO 9836 | 2000 $1.4 Povréina intra muros 5.1.4.1 Powrsina intra _muros je bruto tlorisna_povréina (5.1.3), zmanjgana za torisno_povrsino zunanjih Sten. 6.1.4.2 PovrSina intra muros se dolo¢i za vsako etazo posebe), Pri tem se upostevajo nacela za ratunanje bruto tlorisne povrsine (5.1.3) in povrsine, ki jo zavzemajo zunanje stene (5.1.6) Povrsina intra muros se izra¢una taka, da se od bruto tlorisne povrsine odéteje tlorisna povréina zunanjih sten, 5.1.4.3 PovrSina intra muros vkljucuje neto tlorisno povrSino (5.1.5) in tlorisno povrsino notranjin sten, 5.1.5 Neto tlorisna povrsina 5.1.5.1 Neto tlorisna povrsina je povrsina sm mejujaio prostor (glej tudi_ 3209} in se cazdeli dolageno w totki mmi_dokonéane stavbe v visini tal, ne_upostevajo& obrobe, Pokrite tlorisne povréine, ki niso zaprte do polne visine ali so samo deine zaprte in nimajo elementov, ki omejujejo prostor - povrSine 5.1.3.1 b), se dolatijo 2 navpiéno projekcijo zunanjega roba krova Povrsine, na katerih se viSina etaze v enem Tainem nivoju spreminja (npr. velike dvorane, avditorij), sé ra¢unajo posebe} 5.4.5.3 Y neto torisno povrsino(S)ukjuseni tud| element, ki jh je mogoge demontal, kot n predeine stene, cevi in kanal za napeljave. 5154 Cele tiene nowsine aap niviene powine_konstrukcijskih_elementov. okenskin_in— “waitin odorin nn velementn, KOMELic( or 5 5 Neto tlorisna povrsina se deli v: = 9 tennisno powsino 6.1.8 =U komunikacisko povrsino (6.1.9). 5.1.6 Povréina konstrukeljskin elementov 5.1.6.1 PovrSina konstrukcljskih elementoy je del bruto tlorisne povrsine, ki ga sestavijajo tlorisna povrsina elementov, ki omejujejo prostor (npr zunanjih in notranjh nosiinih zidov), in Hlorisne povrsine slebiov, slopov, vmesnin podpor, dimnikov, predeinh sien in drugih elementov, v kalere ni mogoce Ystopiti (gle siko 1). 5.1.6.2 Poursina konstrukcijskin elementoy se doloti za vsako etazo posebej in se razdeli, kjer je potrebno, v skladu s 5.1.3.1, Raguna se s svetlimi dimenzijami dokonéane stavbe, uposteva se pretez v visini tal, Obrobe, pragovi, podstavki itd. se ne upostevajo, in_drugin Vskladu s 5.1.3.2 5.1.6.4 PovrSina konstrukcijskin elementov se lahko izratuna tudi kot razlika med bruto tlorisno ovrSino (6.4.3) in eto torisno povrsino (5.1.5). -SIST ISO 9836 | 2000 5.1.7 Uporabna povréina 8.1.7.1 ©Uporabna povrsipd je tisti del neto tlorisne povrsine, ki ustreza namenu in uporabi stavbe (ale siko 7). TT 5.1.7.2 Uporabna povrsina se doloti za vsako etato posebe] in se naprej razdeli v skladu $ 5.1.3.1 5.1.7.3 Uporabne povrsine se deliio po namenu stavbe in njihovi uporabi; ponavadi so razdeljene na primarne in sekundarne. Deiitev na primarne in sekundame uporabne povrsine je odvisna od namena stavbe. Glej preglednici 1 in 2 v ISO 6241.1984. 5.4.8 Tehniéna povréina 5.4184 ono sous neto torsna povrsina prostorov, v katerih so tehnigne instalacije, kot npr 2) in8talacije in cevi za odvod odpadne vode: b) _in8talacije za oskrbo z vodo; ©) _sistemi za ogrevanie in toplovod, d) _plinske instalacije (razen za ogrevanje) in instalacije za tekodine: ©) _in8talacije za oskrbo z elektriénim tokom, generatorji; f)_sistemi za prezratevanje, klimatizacijo in hiajenje; 9) telefonska centrala; h) dvigala, tekoge stopnice in transporter (glej 6.1.9.3), i) druge centraine ingtalacije 5.1.8.2 Tehnitna povrsina se dolotl za vsako etazo posebej in se, ée je potrebno, naprej razdeli v skiadu s 5.1.3.4 5.1.8.3 V tehniéno povrsino so vkjuéene tudi tlorisne povrsine glavnih postal za tehniéne inétalacie, dostopnih jaSkov za dostavo in kanalov, 5.4.9 Komunikacijska povréina —_ 5.1.9.1 Komunikacijska povrsina Py neto_povrsina prostoroy za komunikacijo znotr _BoirSira SooTTeeitfasRov Hoenn ToT Mant cake FOSS SE ainic, poramnih stopnié) 5.1.9.2 Komunikacijska povréina se dologi za vsako etazo posebej in se naprej razdeli v skladu s 51.9.1, PovrSine, na katerh se vigina etaze na enem talnem nivoju spreminja, se ra¢unaje loéeno 5.1.8.3 V kategorijo komunikacijske povrSine so na vsaki etazi vkljuéene tudi neto tlorisne povrgine Jaskov za dvigala in tlorisne povréine vgrajerih premiénih naprav za komunikacijo (npr. tekoge stopnice) (gle) 5.1.8.1) 5.1.10 Povrsina ovoja stavbe 5.1.10.1Povrsina ovoja stavbe se ugotavja 2a stavbe ali dele stavb, ki so na vseh straneh omejeni in pokrii. VRuéent so tako del objeKta pod tereniom Kot nad nim = Razlikovati je treba med naslednjimi povrsinamiSIST ISO 9836 : 2000 a) _povrSina spodnje strani stavbe, »)_povrsina zunanjih zidov pod terenom ©) povrsina zunaniih zidov nad terenom 4) povigina strehe Zasteklje povrsine so dolocene posebe) kot de! ovrsin zunanjih zidov ali streh._ V to povrsino niso vkljuéeni + deli stavbe, ki so pod tlemi najnigje etaze (npr. deli temeljne Konstrukcije} ~ _ nige in Strline, narejene iz estetskih raziogov, zunanje svetilke, zunanja stopnig¢a, zunanje klanéine, markize, vodoravni sonéni zasioni, nadstreSki, svatiobniki, dimniki itd 5.1.40.2 _Tlorisna povrsina stavbne osnove je bruto tlorisna povrsina najni je etaze, 5.2 Prostornine Glej sliko 2. Bruto prastornina (62.2) Neto prostomina nad PovrSino intra muros — (626) Neto prostornina __ (82.5) Slika 2: Prikaz osnovnih prostornin 5.2.4 Nagela raéunanja 5.2.1.1 Bruto prostornino stavbe doloéajo zunanje ‘mejne ploskve. Razlikovati je treba med ‘aslednjimi prostorninami 10SIST ISO 9836 : 2000 a) __bruto prostomina stavb in delov stavb, ki so na vseh straneh omejeni in pokriti, skladno s 5.1,3.1a), gle] 5.2.2; b) _bruto prostornina stavb in delov stavb, ki niso omejeni do polne visine na vseh straneh, so pa okrit, skladno s 6.1.3.1b), gle) 5.2.3; ©) _bruto prostornina stavb in delov stavb, ki so omejeni z elementi, kot so parapeti, venci, ograje, niso pa pokrit, skladno s 5.1.3.t¢), glej 5.2.4. 5.2.1.2 Neto prostornino stavbe dolotajo notranje mejne ploskve. Razlikovati je treba med nastednjimi prostorninami: 2) _neto prostornina nad neto tlorisno povrsino (6.1.5) = neto prostomina popolnin etaz, = neto prostomnina podzernih eta, - _neto prostornina drugih nepopolnih tai; b) eto prostornina nad intra muros povrsino (5.1.4); ©) neto prostornina nad uporabno povrsino (5.1.7); d) eto prostornina nad tehniéno povrsino (5.1.8); ©) _neto prostornina nad komunikacijsko povrsino (5.1.9) Te vrste neto prostornine se iahko naprej dello, podobno kot v 5.2.1.1 a), b) in c) 5.2.4.3 Prostomnine so izragene v kubiénin metrih, na dve decimalni mesti 6.2.1.4 Osnove za raéunanje prostornin so tlorisne povrsine, dologene v skladu s 5.1, in visine nad tlorisnimi povrsinami (to so vikine stavbe, etaze, sobe, sten), Prostornine stavbe ali delov stavb, ki jin omejujejo ploskve, Ki niso niti vodoravne niti navpiéne, se ratunajo po ustreznih formulah, 5.2.4.5 Nise in Strline, narejene iz Konstrukcijskih ali estetskih razlogov, spremembe profila po visini in drugi sekundarni deli (npr. zunanja stopniséa, zunanje klanéine, markize, vodoravni sonéni zasloni adstreski, dimniki, urbana oprema itd.) niso vkljuceni 5.2.2 Bruto prostornina stavb ali delov stavb, ki so omejeni in v celoti pokrit 5.2.2.1 Bruto prostornina stavb ali delov stavb, ki so omejeni in v celoti pokrit, je zmnozek bruto torsne povrsing. sdladno +S 1.3 Ta) Mrpribadajoee vine, aaah fee mratunana Votiadu s 82.14 5.2.2.2 Upostevajo se naslednnje visine v najnigji etazi - _ razdalja od spodnje strani konstrukcije, ki nosi pod opazovane etaze, do zgomje povrsine poda* etaze nad njo OPOMBA 2. Teme slo gramozne postelice te niso valuteni ©) vtipiénin etazan = razdalja od tal opazovane etaze do tal etaze had njo; * v nadalinjem besedit je za zgoinjo povrsino poda uporabijenizaz la rTSIST ISO 9836 : 2000 ©) v eta¥ah, kjer strop tvori zunanjo ploskev stavbe ali streho (npr. etata pod odprio etazo, podsiresia) - _razdalja od tal opazovane etaze do zunanje povrsine strehe ali terase; 4) vetazah, kjer je spodnja stran hkrati zunanja ploskev stavbe (npr. etaza nad odprto etazo) - _ razdalja od te zunanje ploskve do tal etaze nad njo, 5.2.3 _Bruto prostornina stavb ali delov stavb, ki niso omejeni z vseh strani do polne vigine, 0 pa pokriti 5.2.3.4 Bruto prostornina stavb ali delov stavb, ki niso omejeni z vseh strani do polne vigine, so pa Pokrit, je zmnozek bruto tlorisne povrsine, skladno s 5.1.3,1b), in pripadajode visine. 5.2.3.2 Upostevajo se naslednje vigine: a) vnajnigji etazi, ¢e je nad njimi etaza, zaprta s stenami z vseh strani (primer take najnigje etaze je odprta vhodna avia v stavbi brez Hat! + razdalja od spodnje strani konstrukcije, ki nosi pod opazovane etaze, do spodnie strani nijenega stropa; OPOMBA. Temej, slo gramozne posteice itd. nse vkluden b) med etaama, zapriima in pokritima z vseh strani (npr. odprt vhod podkletene stavbe, odprto nadstropje) + svetla razdalja od tal do stropa opazovanega podrodja; ©) pod etazo, ki tudi ni zapria z vseh strani, ali za podrogja, katerih strop tvori zunanjo ploskev stavbe ali streho (npr. loza, zunanji hodnik, odpria eta2a v veénadstropni parkimi hisi, pokrita stresna terasa) - _razdalja od tal do te zunanje ploskve oziroma strehe; 9) * pod etazo, ki ni zaprta z vseh strani, ¢e je njihova spodnja stran hkrati zunanja povrsina stavbe npr. najnigje lezeci zunanji hodnik) ~ __fazdalja od te zunanje povrsine do zgomnje povrsine krovnega elementa; ©) 2a enoetaane stavbe ali dele stavb (npr. za bencinske érpalke, pokrite vezne hodnike, odprte dvorane za rekreacijo) - _ razdalja od spodnje strani konstrukcie, ki nosi pod, do zunanje povrsine strehe. OPOMBA 4: Teme, sioj gramozne postelice ka. niso vkjuéeni 5.2.4 Bruto prostornina stavb ali delov stavb, ki so ograjeni, niso pa pokri 5.2.4.1 Bruto prostornina stavb ali delov stavb, ki jh omejujejo elementi, kot so npr. parapet, venci ograje, niso pia pokriti, je zmnozek bruto tlorisne povrsine v skladu s 5.1.3 1c) in pripadajote visine. 5.2.4.2 Upostevajo se naslednje vigine a) nad popolno etado (npr. stresna terasa) - fazdalja od tal opazovanega podrotja do zgomjega roba elementov, ki to podrogje othejujejo; . b) za konzoine dele 12povrsino Stropa, SIST ISO 9836 : 2000 - _razdalja od spodnje povrsine tega dela do zgornjega roba elementoy, ki te dele omejujejo. 5.2.5 Neto prostornina (glej sliko 2) 5.2.5.1 Neto prostornina je zmnozek neto tlorisne povrSine (5.1.5) in vi8ine med tlemi in spodnjo 5.25.2 Razlikovatije treba med nasiedniimi neto prostorninam a) _neto prostornina popoinin eta? nad terenom, b)" neto prostomnina podzemnih etaz ©) _neto prostornina nepopolnih eta 5.2.5.3 Neto prostomina se lahko naprej deli podobno kot v §.2.4.1a),b) inc) 5.2.6 Neto prostornina nad povrsino intra muros 526.1 Nelo prostomina nad posing inte muros je aTmezek povitine intr muros (6.1.4) in visine 5.2.6.2 Neto prostornina nad povrSino intra muros se ugotavija za vsako etago posebe| 5.2.7 Neto prostornina nad uporabno povrsino 5.2.7.1 Neto prostorina nad uporabno povrsino je zmnozek uporabne povrsine (5.1.7) in vigine med_ tlemi_in spodnjo povrgino stropa. 6.2.7.2 Neto prostornina nad uporabno povrsino se ugotavija za vsako etazo posebe) 5.2.8 Neto prostornina nad tehnignimi povrsinami §.2.8.1 Neto prostornina_nad_tehniénimi_povrsinami je zmnozek tehniénih_povrSin (5.1.8) it pripadajote vigine. 5.28.2 Za visino je treba upostevati razdaljo med tlemi in spadnjo povrsino naslednjega stropa ne glede na lego v stavbi (npr. jaSki skozi vet eta2). 5.2.9 Neto prostornina nad komunikacijsko povréino 5.2.9.1 Neto prostornina nad komunikacijsko povrsino je zmnozek komunikacijske povrsine (5.1.9) in pripadajo&e vigine. — 5.2.9.2 Za vi8ino je treba upostevati razdaljo med tlemi in spodnjo povrsino naslednjega stropa ne glede na lego v stavbi (npr. vetetazna stopnisca, jaSki za dvigala) 5.3 Primeri indikatorjev 5.3.1 Indikatorji povréine 5.3.4.4 Meritve in izraguni Zazidana povrsina Bruto tiorisna povrsina Povrgina intra muros Neto tlorisna povrsina 13SIST ISO 9836 : 2000 Povtsina konstrukciskin elementov Uporabna povrsina 2) uporabna povrsina glavnn prostorov ©) uporabna poursina pomosni prostorov ‘Tehni¢na powrsina Komunikacliska povrsina Povitina ovoja stavbe 2) poursina spodje stran stavbe b) poursina zunanjhsten pod terenom €) povrsina zunanjhsten nad terenom + zastektjene povrsine zunanjh sten ~ - ostale povrsine zunanjih sten d) povrsina strehe + zasteijene povrsine strehe -ostale powrsine strehe 83.1.2 Razmerja (povrSinalpovréina) Bruto tlorsna povrtinaluporabna povisina Uporabne povrsina glavnihprostorov luporabna povisina -Povrsina intra muros Juporabna povrsina Brute trisna povrinalnetotorsna povrsina Komunikaciska povrina/uporabna povtsina a Powsina ovojastavbeluporabna povrsina 53.2 _Indikator) prostornine 5.3.2.1 Moritve in izraguni Bruto prostornina ~ vskladu s 6.2.2 + vskladu 8 6:23 = vskladu s 52.4 Neto prostornina = neto prostornina popolnih eta . eto prostornina podzemnih etaz 14SIST ISO 9836 : 2000 = neto prostornina drugih nepopolnih etaz Neto prostomina nad povrsino intra muros Neto prostomina nad uporabno povrsino Neto prostomina nad tehniéno povréino Neto prostornina nad Komunikacijsko povrsino 5.3.2.2 Razmerja (prostorninalprostornina) Bruto prostomina/neto prostornina Neto prostomina popoinih etad/neto prostornina Neto prostornina podzemnin etazineto prostornina Neto prostomina nad povrsino intra muros foruto prostornina Neto prostornina nad povrsino intra muros /neto prostornina Neto prostornina nad uporabno povrSino/bruto prostornina Neto prostomnina nad uporabno povrsino/neto prostornina 5.3.3 Indikatorji povrsine / indikatorji prostornine 53.3.4 Meritve in izraéuni Detajle glej pri 6.3.4.1 in 6.3.2.1! 5. 2 Razmerja (prostornina/povrsina) Bruto prostornina/bruto tlorisna povrsina Bruto prostorninaineto tiorisna povrsina Neto prostomninaibruto tloisna povrsina 5.3.3.3 Razmerja (povréinalprostornina) PovrSina ovoja stavberbruto prostornina Powrsina ovoja stavbeineto prostomnina nad uporabno povrsino 5.4 Napotilo Seznam indikatorjev se lahko po Ze\ji dopolni Navedeni indikatorji povréine in prostornine se lahko delijo naprej, kot je pokazano v ISO 6241:1984 (pregiednica 2) in/ali pa se seznam lahko dopolni glede na: : viste meritey in/ali ra¢unanja po §.1.1 in od §.2.1 dalje - viste uporabe - vrste konstrukcije - vrste financiranja 15SIST ISO 9836 | 2000 Bibliografija [1] ISO 6240: 1980 [2] 180 7162: 1992 [3] ISO. 7164-11992") [4] ISO. 7164-2:1992" Dodatek A Informativni Performance standards in building - Contents and presentation, ‘Standardi za lastnosti stavo ~ Vsebina in predstavitev Performance standards in building - Contents and format of standards for evaluation of performance. Standardi za lastnosti stab - Vsebina in oblika standardov za vrednotenje lastnosti Performance standards in building - Part 1: Definitions and means of expression for the performance of a whole building, Standardi za lastnostt stavb ~ 1, del: Definicije in sredstva za irazanje lastnostt celotne siavbe Performance standards in building - Part 2: Activity spaces in rooms and buildings, ‘Standardi za lastnosti stavb - 2. del: Povrsine za dejavnosti v prostorih in stavbah