Anda di halaman 1dari 6

LUD Literatura !

LUD Literatura
Prispevki
Branje
Kritika, komentar
Esej, kolumna
Intervju
Knjige
Labirinti
Novi pristopi
Prileki
Stopinje
Revija
Avtorji
Dogodki
Projekti
Presejane stvarnosti
Prepino urednitvo
Glavo v obla()ke
29

13. junij 2013


Kritika, komentar

Po duhu pravice
Sreko Kosovel, #Pravica. Ljubljana: Sanje, 2012.
Matej Budin
Kljune besede:
Friedrich Nietzsche
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
kritika
protesti
Sanje
Sreko Kosovel
zgodovinski duh

Nobena doba e ni bila tako velika po svojih


vpraanjih in tako bedna po svojih odgovorih,
kakor je naa.
In nobenemu pesniku e ni uspelo bolje v pojem zaobsei dananjega duha asa, kakor je to pred priblino
devetdesetimi leti uspelo Sreku Kosovelu. Tako kot je Nietzsche na koncu 19. stoletja preko svojih
tekstov pripovedoval zgodovino neke prihodnosti, tako je tudi Kosovel na zaetku 20. stoletja na nekaj
podobnega opozarjal preko svoje poezije. Tako eden kot drugi sta nastopila kot znanilca neesa
prihajajoega, nekega momenta znotraj evropske kulture, na katerega napotujejo vse sile zgodovine;
naznanila sta, da Evropa stopa v grob in da smo mi tisti, ki se bomo udeleili njenega pogreba, da smo
mi tisti, ki jo bomo pokopali.
Kosovelove pesmi danes premorejo ve resnice, kot so je premogle v asu svojega nastanka. Prav te
pesmi so napovedale, da prihaja kriza vseh kriz, da lovek postaja suenj mehanike, da politika
umira, da z njo umira tudi sterilni parlamentarizem in da truden evropski lovek ves svet poilja k
vragu. Te iste pesmi, ki so izpostavile destrukcijo temeljev evropske kulture, se kljub temu niso nikoli
odpovedale zaupanju v loveka. V njih je destrukcija miljena vzporedno s konstrukcijo, unievanje
starega je razumljeno kot odpiranje prostora neemu novemu, kot boj proti Taylorjevemu sistemu, kot
smrt tehnino mehaninim problemom. Kajti ljudi se ne da zmehanizirati, v mehaniki ni kulture in
zato lovek ne bo dopustil, da bi postal suenj mehanike.
#Pravica, knjina zbirka Kosovelovih aforizmov in pesmi je knjiga, ki je v duh asa vpeta bolj kot
katerakoli predhodna zbirka pesnikovih misli. e sam naslov zbirke, ki hkrati nakazuje tudi osnovno
strukturo, linijo, vsebino in tematiko Kosovelovih refleksij, nosi ime koncepta, po katerem danes klie
celotna Evropa in z njo tudi veina sveta. Pravica je nekaj, kar zadeva samo jedro dananje drubenopolitine problematike, je nekaj, kar je danes v krizi, je nekaj, v kar smo izgubili zaupanje, je nekaj
gnilega, skorumpiranega, podrejenega igri za mo in oblast, a hkrati je tudi nekaj, kar je pripoznano kot
edini izhod iz drubene krize, kot edini svetilnik, edini pogoj lovekega ivljenja, kot nekaj, esar
mora biti ve in kar mora biti strukturirano moneje, premiljeno bolje; paradoksno je pravica odgovor na
krizo pravice, to pa zaradi tega, ker je protislovje vpisano v sam temelj njene strukture. Tega se Kosovel
e kako zaveda in to tudi izpostavi kot osnovno gibalo drubenega boja, kot gonilo napredka, kot motiv in
smernico v ve pravice.
Na tej toki se izpostavi doloen heglovski moment Kosovelove misli, neko heglovsko pripisovanje
pomena konfliktom in bojem, ki po svoji strukturi prinaajo doloen emancipacijski naboj in kot taki
tvorijo samo jedro Heglovega koncepta duha. Duh ne sme nikoli hlapevati, mi mu moramo sluiti in
samo on je na poveljnik. Rojeni smo, da nosimo bakle duha, da se okoli njega zbiramo, da poizkuamo
zbrati okoli njega blodee lovetvo, zapie Kosovel. In kaj je po Heglu zgodovinski duh drugega, e ne
nekaj, emur gre vselej za uresniitev ideje svobode; in kaj je po Heglu ideja svobode, e ne nekaj, kar je
vselej postajajoe preko konflikta. In absolutna svoboda se po Heglu lahko formira zgolj preko pravice,
samo v pravici se lahko razreijo vsa protislovja in zavlada mir, tako pa smo spet pri osnovnem konceptu

Kosovelovih refleksij.
Zbirka #Pravica je v dananjih asih e kako dobrodola; je obvezno tivo za vsakega drubeno
angairanega posameznika, je zbirka misli, ki napotujejo k premisleku, k izoblikovanju mnenj in stali,
je zbirka misli, ki nam da vedeti, da je Kosovel veen, vselej aktualen, da je pesnik in vizionar, ki presega
slovenska tla in razmilja globalno, da je pesnik, ki je umetnosti pripisal doloeno vlogo in odgovornost,
po kateri mora ta presei zgolj estetsko polje in prestopiti v sfero politine sile.
29

O avtorju. Matej Budin (1985) je uni. dipl. filozof in je trenutno vpisan na doktorski tudij filozofije.
tudijski in teoretski interesi, ki jim sledi ter jih razvija, so vezani predvsem na sodobne teorije drube,
politike in nasploh na problematiko oblasti ter na povezave, aplikacije in doprinose teoretske psihoanalize
k analizi drubeno-politinih procesov []
Avtorjevi noveji prispevki

Milijoni laejo, a Evropa umira


Kritika, komentar
Diderot in estetizacija morale
Kritika, komentar

Pogovor o tekstu

Pripii svoje mnenje


Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.
Sorodni prispevki

Preve e prebranega
Alja Krivec
(Kritika, komentar, " 4 min)
Slovenskih avtorjev, ki so se odloili, da bodo za as dogajanja v svojem romanu doloili sredino
dvajsetega stoletja, je, milo reeno, veliko. Morda bi bilo []
Vem, da ni ne vem ali ni novega pod soncem
Domen Slovini
(Kritika, komentar, " 5 min)
Petra Kolmani ima za sabo pet pesnikih zbirk. Najstareja datira v leto 1994 in nosi naslov
Luknja. Za tem je izdala zbirko us v glavo, []
Nepristna lahkost bivanja

Domen Slovini
(Kritika, komentar, " 4 min)
Zbirka pesmi z naslovom Trpljenje mlade hane, ki je izla 2012, je avtorico Katjo Gorean (rojena
1989) vpela v dogajanje na slovenski literarni sceni. Pred tem []
Bodite obveeni. Bodite udeleeni. Literaturin obveevalnik v vaem e-potnem nabiralniku.
Naroilo
Rubrike

Branje (351)
dramatika (4)
Literaturin koledar (12)
Literaturin salon (3)
Literaturino leto v citatih (4)
Poezija (215)
Proza (103)
Skrke (4)
strip (10)
Esej, kolumna (119)
Brez gumba na srajci (7)
K depresiji nagnjeni emigrant (3)
Pisma iz Bohemije (2)
Razglednice od sedmih sester in enega brata (1)
Uvodnik (22)
Zdrav duh v zdravem uesu (12)
Intervju (52)
Kritika, komentar (363)
Na toriu (121)
Odziv (1)
Poroilo (12)
Robni zapisi (1)
S pavjim peresom (8)
Trampolin (58)
Arhiv zadnjih 24 mesecev

december 2015 (33)


november 2015 (19)
oktober 2015 (18)
september 2015 (22)
avgust 2015 (18)
julij 2015 (19)
junij 2015 (20)
maj 2015 (20)
april 2015 (36)
marec 2015 (39)
februar 2015 (31)
januar 2015 (36)

december 2014 (42)


november 2014 (31)
oktober 2014 (29)
september 2014 (28)
avgust 2014 (11)
julij 2014 (10)
junij 2014 (23)
maj 2014 (23)
april 2014 (24)
marec 2014 (27)
februar 2014 (34)
januar 2014 (24)
Urednitvo

Elektronski medij www.ludliteratura.si


Odgovorni urednik: Andrej Hoevar
Revija
Odgovorni urednik: Primo unik
Pomonik odgovornega urednika: Urban Vovk
Podroni uredniki: Andrej Blatnik, Ana Gerak, Andrej Hoevar, Gaja Kos, Tina
Kozin, Katja Perat, Uro Zupan
Tajnica urednitva: Gaja Kos
Prileki
Glavni urednik: Andrej Hoevar
Labirinti, Novi pristopi
Glavni urednik: Matev Kos
Stopinje
Urednici: Gaja Kos, Tina Kozin
Dogodki
Koordinatorka programa: Petra Kori
LUD Literatura

Literarno-umetniko drutvo Literatura, Erjaveva 4, 1000 Ljubljana


predsednik: Urban Vovk
ludliteratura@yahoo.com, tel. 01/251 43 69 ali 01/426 97 60
ID za DDV: SI62575694, matina tevilka: 5686750000
Uradne ure: tor. od 20. do 21. ure, pon., sre., et. od 11. do 12. ure
LUD Literatura na druabnih omrejih

Navodila za poiljanje prispevkov


Iskanje

Ii:

Ii

Ii

avtorji in LUD Literatura www.ludliteratura.si


Elektronski medij www.ludliteratura.si podpira Ministrstvo za kulturo RS.
Spletna stran gostuje pri Ljudmili.
Izdelava: Pika vejica

Anda mungkin juga menyukai