ZIDANI GABER DOSSIER 113 37. ZIDANI GABER NOVO MESTO oko nad Sentjernejskim poljem je v strmih severnih pobogjih Gorjancev skrita poznoantiéna utrdba Zidani gaber. Njena lega je izjemna, saj je bila postavijena na ozkem grebenu med dolinama potokov Pendirjevke in Kobile. Na najvigjem mestu dosega postojanka viSino 687 m, nad dolino pa je dvignjena za 300 m. Lez tik ob nekdaj zelo pomembni »hrvaski« poti, eni izmed glavnih komunikacij, ki so vodile ez Gorjance. Ceprav je postojanka vedji del n kopana, pa ima za sabo e dokaj pestro zgodovino raziskovanj. Prve najdbe sta tu izkopala Ze J. Petnik in I. KuSljan, konec devetnajstega in v zavetku dvajsetega stoletja, © emer smo pouéeni predvsem iz Kuiljanovih dnevnikov in Petnikovih zapisov. V letih 1987 in 1988 smo opravili manjée raziskave ter na osnovi sond in deloma nad povrsino vidnih obrisov rugevin rekon- struirali izgled vetjega dela utrdbe in izsledke vnesli v geodetski posnetek terena. Postojanka je v celoti dologena z oblikovanostjo terena in velika ca 250 x 10-50 m. Zatnimo opis na severni strani, kamor nas pripelje pot iz Mihovega. DanaSnja pot vodi med dvema vzpetinama, medtem ko se zdi, da je stara pot nekdaj peljala okoli zahodne, vigje vapetine. Vrhu obeh vzpetin teée zid debe- line 0,7 m, ki predstavlja na tej najlagje dostopni strani dovolj motno obrambo. Mesto med obema vzpe- tinama, kjer je bil kasneje narejen umeten vsek za pot, imenujejo domagini Vratolom. Pred nizjo, vzhodno vzpetino, je viden plitev jarek. Za obzidjem so na obeh vzpetinah sledovi manjsih teras, na katerih smemo domnevati zgradbe. Pot se proti jugu vije dalje mimo nizkega, deloma skalnega platoja Zelo pravilno oblikovana povrsina kage sledove umetnih posegoy. Takoj za njim sledi na zavetni vzhodni strani grebena vrsta Sestih zidanih zgradb. Njihovo priblizno podobo je mogote slediti v Se vedno razgibani povrsini. Da so bile v celoti zidane, potrjuje ca 2 m dolg del zidu, ki se je razgalil po nakljuéju pred leti, ko je vihar podrl nekaj dreves. Juzno od tod se teren izoblikuje v najvi8ji plato z naj- izrazite Simi ostalinami zgradb. Ta prostor nosi oznako Zidani gaber (po éemer je celotna utrdba dobila ime) in tu so svoja prizadevanja ostedototili prvi kopati, o éemer so priéali sledovi na povrsini vidnih zidov. Glede na ravne zidove, grobove v notranjosti in barvan omet so prostor oznaéili za trdnjavico. Prav to mesto je bilo potrebno natanéneje raziskati, saj analogije s podobnimi visinskimi utrdbami dru- god kazejo, da je v srediséu prostora dominirala najveckrat prav zgodnjekrséanska cerkev. § sondami smo ugotovili apsido cerkve, katere temelji so bili — presenetljivo — postavijeni Ze povsem v strmem pobogju in v grobem rekonstruirali izgled cerkve. Bila je — v primerjavi z ostalimi slovenskimi soéasnimi cerkvami — zelo velika, dolga ca 22 m. Ni jasno, ali sodi v to dolZino Ze tudi narteks ali pa je ta leZal nigje na zahodnem pobogju grebena. Jasen je potek zidov stranskega prostora na juZni strani. V njego- vem JZ delu smo dobili Ze izpraznjeno zidano grobnico. Nedvomno gre za eno izmed grobnic, o katerih poroéata Ze Kusljan in Petnik. Kot kaze izoblikovanost terena, je bil nek prostor prizidan cerkvi tudi na severni strani. Morda gre za vodni zbiralnik, ki ga omenja Petnik in ki naj bi meril 5 x 5 m. Na vzhodni strani smo v bliZini apside kot tudi pri JV vogalu stranskega prostora nasli opornike, ki so bili potrebni zaradi velike strmine. JuZno od cerkve je prostor zopet umetno zravnan in povsem na robu zakljugen s kratkim 1,0 m Sirokim obrambnim zidom. Greben se dalje proti jugu motno zo2i in preko nizjega sedla nadaljuje strmo proti vrhu Gorjancev. Izkopano je bilo sicer veliko najdb, vendar manjkajo natanénejsi najdiséni podatki. Skromne so prazgo- dovinske najdbe. Poleg tordirane bronaste ovratnice le nekaj vijékov in utezi za statve. Sodijo okvirno v starejSo Zelezno dobo, najdene pa so bile pretezno na ledini Vratolom. Danes e ne moremo z goto- vostjo reti, ali gre za del naselbine ali kaj drugega. Kusijan omenja v blizini Vratoloma ogromne koligine Hindre (Kovatnica). Ali gre za prazgodovinski ali antiéni objekt, ni jasno. Vse ostale najdbe sodijo v poznoantitno obdobje. Zanesijiveje je mogove datirati le odlomke Zigosane keramike, srebrne in bronaste pasne spone ter glav- nik, ki sodijo v 6. st. Vetji del gradiva predstavljajo stevilni Zelezni Zeblji, deli kljuéavnice, novi, pustice ter bronasta konjska brada in bronasti érnilnik. V 6. st. sodi tudi tloris cerkve z izrazito apsido, tloris, ki ga opazamo v stevilnih kastelih justinijanskega obdobja v Derdapu in Dalmaciji. Tako bi smeli na osnovi dosedajih rezultatov sklepati, da je bila utrdba zgrajena v prvi polovici 6. st., prisotnost peéatne keramike pa prita, da so kasneje utrdbo uporabili tudi Langobardi. Trdnjava je poleg drugih kastelov varovala izredno pomemben strateski prostor v zaledju »brezi8kih vrat« in morda tudi prelaz bez Gor- jance. S"Cigenooki, Viinske utrdbe iz 6sa 3.—6. st. v vahodnoalpekem protory, Delt SAZU 31, iz ALS, 1987 Slavko Ciglenetki« 2 g : S $s z z z zZ g g 3 8 § i a Hd 3 3 3 oO) a a —f_ | : - | | | J 114 5waavo INvaIZ