Anda di halaman 1dari 25

STAROSLOVANSKI HLEBČKI

Arheologija zgodnjega srednjega veka

ŠS Škofja Loka, februar 2009


KAZALO

1. Časovna opredelitev ……………………………………………………………………. 3


2. Funkcionalna opredelitev …………………………………………………………….… 3
2.1. Hlebčki druge skupine …………………………………………………………….….. 4
2.1.1. Funkcija hlebčkov druge skupine ……………………………………………….… 4
2.2. Hlebčki prve skupine …………………………………………………………………. 5
2.2.1. Funkcija hlebčkov prve skupine …………………………………………………... 5
2.3. Tipi hlebčkov in briketov po I. Stanciu ……………………………………………… 6
2.4. Okrasi na hlebčkih prve skupine ……………………………………………………. 7
3. Tabela najdb hlebčkov iz izbranih najdišč ………………………………………….... 8
4. Najdišča hlebčkov černjahivske kulture ………………………………………………. 9
5. Podrobnejši opisi najdb hlebčkov izbranih najdišč ………………………………….. 9
5.1. Hlebčki (»chlebce« v literaturi) (5. – 7. stoletje) …………………………………… 9
5.2. Briketi / Hlebčki (»valky«, »konusy«, »chlebce« v literaturi)
(druga polovica 5. – 7. stoletje) ……………………………………………………. 11
6. Grafični prikaz …………………………………………………………………………. 15
6.1. Hlebčki ……………………………………………………………………………….. 15
6.2. Briketi …………………………………………………………………………………. 16
ZAKLJUČEK ………………………………………………………………………………. 17

LITERATURA
VIRI

PRILOGA

2
1. ČASOVNA OPREDELITEV

Začetek staroslovanskih hlebčkov je treba iskati v černjahivski kulturi, katera je


vplivala na genezo staroslovanskega kulturnega habitata. I. S. Vinokur je objavil
glinene hlebčke iz nekaterih lokacij černjahivske kulture (Golod'ki (Ukrajina),
Slobodyšče (Ukrajina), Korostyšev (Ukrajina)), ki so bili zelo podobni slovanskim
najdbam, sprva pa so bili odkriti na ozemlju med Dnestrom in Dnjeprom, od koder naj
bi se kasneje od prve polovice 5. do 7. stoletja tudi širili po staroslovanskih lokacijah.
(Bialeková D., 1999, 46) Omenjen je tudi primer poznejše datacije in sicer primer iz
Břeclav – Pohansko (Češka), kjer naj bi po nekaterih interpretacijah šlo lahko tudi za
obdobje do 9. stoletja. V teh primerih Bialeková domneva, da gre za napačno
interpretacijo predmeta, ki naj bi bil domnevno hlebček ali pa da so bili hlebčki v
sekundarni legi in v resnici spadajo v staroslovanski horizont. (Bialeková D., 1999,
56)
Hlebčki naj bi se tako pojavljali v dveh obdobjih in sicer v manjšem obsegu v
obdobju od 3. do 4. stoletja na področju černjahivske kulture in v večjem obsegu od
5. do 7. stoletja, ko gre za primere staroslovanskih hlebčkov. (Slika 2)

2. FUNKCIONALNA OPREDELITEV

Hlebčki se pojavljajo v različnih oblikah. Glede na njihove oblike se verjetno


razlikuje tudi njihova uporaba v vsakdanjem življenju. Ioan Stancu jih v svojem članku
razdeli na sedem tipov. Tu moram najprej poudariti, da predvsem v starejši literaturi
nekateri avtorji niso ločevali vseh oblik poimensko.
Termin »chlebce« (hlebček) je prevzet iz ruščine in se pojavlja v slovaški in češki
strokovni literaturi. Ruska in ukrajinska strokovna literatura jih razume bolj kot
praktične predmete uporabljene za konstrukcijo. (Bialeková D., 1999, 43)
V različnih državah so jih poimenovali različno, vendar njihova imena ne
odgovarjajo vselej dejanski obliki predmeta. Ti izrazi povedo, da tu ne gre za neke
simbolične hlebčke. Te najdbe se časovno ujemajo. Možno je domnevati, da je teh
predmetov še več na širšem teritoriju, vendar so narobe interpretirani. Ponekod jih
interpretirajo kot glinene uteži pri statvah ali pa za ribiške mreže, ponekod pa se
pojavljajo le v fragmentih in so zato težje prepoznavni. (Bialeková D., 1999, 43)
Ti hlebčki naj bi se pojavili v staroslovanskem okolju. So iz gline, kateri so bile
dodane razne primesi. Pojavljajo se v raznih oblikah – hlebčkasti, diskasti, konični,
bikonični, kvadratni. (Bialeková D., 1999, 43) So pečeni ali vsaj sušeni, s tem da so
manjše okrogle oblike bolje pečene kot podolgovate. (Bialeková D., 1999, 44)
Razdeliti se jih da na dve skupini, obe pa se večino pojavljata skupaj.
V prvo skupino večina avtorjev prišteva okrogle hlebčke, v drugo pa podolgovate.
Bialeková je naredila drugačno razdelitev in sicer v prvo skupino je postavila hlebčke,
ki so bili pogosto okrašeni in naj imeli poleg določene funkcije pri peči še neko drugo
funkcijo morda bolj obredne narave, v drugo skupino pa ostale oblike, ki jih je
imenovala briketi in so imeli določeno funkcijo pri sami uporabi peči. Ker se v nalogi
ukvarjam s prvo skupino, bom najprej v grobem opisal drugo.

3
2.1. Hlebčki druge skupine

V drugo skupino spadajo podolgovate in ovalne oblike (tipi I do VII po I. Stanciu),


velikosti vse do 25 cm. Pojavljajo se različne konične in cilindrične variante. (Stancui
I., 1998, 215) D. Bialeková je za njih predlagala ime briketi (iz francoske besede la
briquette), saj so bili v nekaterih primerih najdeni tudi kot polnilo peči. V glavnem se
pojavljajo v staroslovanskih naseljih iz prve polovice 5. – 7. stoletja z lončenino
praškega tipa, kasneje pa na gradiščih in naselbinah romni – borševske kulture
Briketi te kulture se pojavljajo od začetka 9. do 10. stoletja in jih v tej nalogi posebej
ne obravnavam. (Bialeková D., 1999, 46, 62-63)
Precej naselbin s temi predmeti se nahaja na ravninskih delih Romunije in na
podkarpatskem področju, npr. najdišče Ripnǐv 2, 3 (Ukrajina). Pri tem pa je treba
poudariti, da ravno na tem področju ti predmeti v njihovi masivnejši obliki niso bili
najdeni v neposredni povezavi s pečmi. I. Stancu omenja le en tak primer v
Bukarešti (Romunija) – Catelu Nou, kjer se pojavljajo le v dveh kamnitih pečeh.
(Stancui I., 1998, 215)
Največja koncentracija briketov se pojavlja v naselbinah datiranih do 6. stoletja.
Naselbina z njihovo največjo koncentracijo, kar so jih doslej našli, je Dulceanca
(Romunija). Največ informacij o briketih so prinesle raziskave S. Dolinescu –
Fersche. Njihovo uporabo je prikazala na primeru Vlaške. Ugotovili so, da je bilo na
severovzhodu Vlaške, kjer so bile večinoma najdene kamnite peči, glinenih briketov
malo. V srednji Vlaški so našli primere, ko so briketi pri kupoli peči nadomeščali
kamen. V zahodni Vlaški pa so jih našli v ruševinah glinenih peči. Na podlagi njihove
lege so tudi ugotovili njihovo funkcijo. (Bialeková D., 1999, 47) Pomembnost teh
kosov v povezavi s pečmi se kaže v njihovem velikem številu: 126 primerov v samo 6
stanovanjih v Lazuri 1 (Romunija), 310 primerov iz 17 stanovanj in 7 predmetov iz
naselbine Dulceanca 2 (Romunija). Pomembno najdišče je tudi Grodzisko Dolnie
(Poljska), kjer so našli 131 primerkov. (Bialeková D., 1999, 50)
Briketi so slabše izdelave kot hlebčki in se med seboj tudi precej razlikujejo.
Predvsem večji primerki so nesimetričnih oblik ali pa nedokončani. Na nekaterih
hlebčkih so prisotni sivi madeži, ki se v večini primerov pojavljajo le na eni strani in
dokazujejo uporabo nekaterih hlebčkov v ognju. Večkrat se v pečeh pojavljajo tudi
manjše kepe žgane gline, ki so verjetno ostanki večjih, slabše žganih briketov. V
pečeh bivališč v Lazuri (Romunija) in v ostalih naselbinah spodnjega Podonavja se
pojavljajo dobro žgani primeri. V Lazuri (Romunija) so manjši, sploščeni in navadno
pravokotne oblike. Daljše pravokotne oblike, pri katerih bi tudi lahko šlo za brikete, se
pojavljajo v naselbini Ciurel (Romunija), pri čemer gre za neko lokalno varianto.
(Stanciu I., 1998, 216-217) (Slika 5, 6)

2.1.1. Funkcija hlebčkov druge skupine

Njihova funkcija je v večini primerov znana. Uporabljeni so bili za termoregulacijo


peči in so bili tudi del konstrukcije v kupoli ali steni peči, kar je pripomoglo k njeni
trdnosti. (Bialeková D., 1999, 47) Postavljeni naj bi bili na obokih peči (Bialeková D.,
1999, 53, sl.6; Stanciu I., 1998, 243, tab. 1) ali pa celo v pražnicah (Bialeková D.,
1999, 51, sl.5) in s tem zadrževali toploto, kar je razvidno tudi iz primerov
rekonstrukcij.

4
V Lazuri 1 (Romunija) in tudi nekaterih drugih najdišč so bili v notranjosti peči
najdeni briketi različnih oblik, podobno tudi v Panici (Romunija), kjer so verjetno padli
v peč iz konstrukcije peči. Prav tako so v tej naselbini našli tudi veliko primerov, ko so
bili briketi v peči zmešani z zemljo, kateri je bila dodana rumena glina. Na prvi pogled
izgleda, da v teh primerih briketi niso padli v peč sami. Zraven so našli tudi ostanke
ožganih živalskih kosti, kose lončenine in manjše kose pravokotnih ožganih kamnov.
(Stanciu I., 1998, 220)
V Lazuri 1 (Romunija) med pečmi vdelanimi v stene bivališč in med briketi, niso
našli nobenih povezav. Z gotovostjo lahko trdimo, da briketi navadno niso stali v peči,
saj v tem primeru peč ne bi mogla funkcionirati. Uporaba večjih kosov teh predmetov
še ni določena, vendar večina domneva, da so bili uporabljeni za pokrivanje odprtin
peči. (Stanciu I., 1998, 220)
I. O. Gavrituchin misli, da je nekaj briketov iz Zimna (Ukrajina) imelo funkcijo
hlebčkov. (Stanciu I., 1998, 221) Podoben primer omenja tudi Rusanova iz kraja
Suemcy (Ukrajina), kjer je bilo 12 t.i. hlebčkov položenih okrog groba z žaro iz 6. – 7.
stoletja, ki so prvotno imeli funkcijo briketov, šele kasneje pa so bili uporabljeni za
kultne potrebe. Žara je bila pokrita z glinenim krožnikom, ki se navadno pojavlja
skupaj z lončenino tipa Korčak. (Bialeková D., 1999, 61)
D. Bialeková opozarja, da je v prebrani literaturi ugotovila, da se nikoli ne povejo
podatki o teži predmetov, ampak samo njihova velikost. Domneva, da bi bila njihova
teža lahko pomemben podatek za določitev funkcije posameznih vrst briketov.
(Bialeková D., 1999, 53)

2.2. Hlebčki prve skupine

V prvo skupino spadajo hlebčki okrogle oblike (tip III, IV - pogojno po I. Stancu) in
so v primerjavi z drugo skupino večinoma precej manjši. Težko je določiti kakšno
funkcijo so imeli, zato obstaja več teorij glede njihove uporabe.
Hlebčki so bili pogosto najdeni v bližini kurišč in kamenih peči. Glede na lego v
nekaterih najdiščih se domneva, da so sestavljali obroč okoli kurišč ali pa so bili v
neki drugi direktni povezavi z ognjiščem oziroma ognjem. Za tak primer gre v večih
neobjavljenih stanovanjih iz naselbine Panica na severozahodu Romunije, Suceava
– Şipot, Botosana 2 (Romunija) v vzhodnih Karpatih, Roztoky na Češkem, Galoč v
Ukrajini in Grodzisko Dolnie v severovzhodnem Poljskem.
Dejstvo je, da je v teh kulturnih plasteh in v zasutjih naselbinskih jam njihov pojav
sporadičen. (Stanciu I., 1998, 216)

2.2.1. Funkcija hlebčkov prve skupine

Različni avtorji ugotavljajo, da za določitev uporabne funkcije ni pomembna samo


oblika hlebčka, ampak tudi njegova velikost.
Hlebčki se kot konstrukcija peči pojavijo samo enkrat v primeru Lazuri 1 (Romunija)
in še to je šlo za primer prenove ognjišča. Glede na pozicijo najdbe predvidevajo, da
naj bi bil hlebček (tip IV) postavljen na vrhu glinene peči, podpora pa naj bi mu bili tip
I in II. Drugače pa so ti hlebčki precej nefunkcionalni in si je težko predstavljati
kakšna naj bi bila njihova uporabnost pri peči. Zaradi tega ne gre spregledati
domneve, da naj bi šlo pri teh primerih za okras, saj so večinoma skrbno izdelani in
prisotni v manjšem številu. (Stanciu I., 1998, 224) Tip IV je pogosto interpretiran kot

5
utež za statve ali ribiške mreže, kar bi bilo predvsem v primeru najdišča Lazuri
(Romunija) možno, saj je v okolici precej ribnikov, vendar pa Stanciu meni, da
njihova redkost te teze ne podpira. (Stanciu I., 1998, 228-229)
Eden najstarejših primerov hlebčka je iz bivališča v Lepešovki v Ukrajini, na
severnem robu černjahivske kulture. Prostor je interpretiran kot svetišče iz 3. – 4.
stoletja. Podobni primeri kurišč z glinenimi ploščami in hlebčki so bili najdeni tudi na
drugih najdiščih iz istega časovnega in kulturnega obdobja in sicer v Golod'ki
(Ukrajina), Preajiv (Ukrajina), Markuše (Ukrajina), Rodeanske (Ukrajina), Jitintzy
(Ukrajina), Slobodyšče (Ukrajina), Korostyšev (Ukrajina) in na področju Žitomirja
(Ukrajina). Primera iz Korostyšev (Ukrajina) in Golod'ki (Ukrajina) sta imela kot okras
isti motiv križa, kot se pojavlja v Lazuri (Romunija). Vsi ti primerki naj bi se uporabljali
v ritualnih obredih. (Stanciu I., 1998, 225, 233)
V Perejaslav-Chmel'nyc'kyj (Ukrajina) se pojavi tudi primer 12-ih hlebčkov, ki so
razporejeni okoli ožganih človeških kosti. Najdba je datirtana v 6. - 7. ali 8. – 9.
stoletje.
D. N. Kozak in I. S. Vinokur podobno povezujeta hlebčke in peči v naselbinah
černjahivske kulture s poganskimi obredi, slednji misli, da so neko vlogo tu igrale tudi
peči. V glavnem se pojavljajo na prostoru, ki se ga lahko opredeli kot daritveni.
Pojavlja se ugibanje, da so imeli hlebčki nek magični pomen. V etnografskem smislu
se je tak ritual ohranjal v Ukrajini vse do začetka 20. stoletja. Ti hlebčki so okrogle,
kolobarjaste oblike. (Stanciu I., 1998, 225) Z njihovo pomočjo naj bi zagotavljali
zadostne količine kruha. V magičnih obredih naj bi uporabljali tudi figurice živali
(predvsem konje, krave, ovce in svinje). Skupaj s hlebčki naj bi zagotavljali zadostno
količino živalskih produktov, kot so mleko, sir, itd.
Tudi Gavrituchin meni, da naj bi bili neka vrsta kultnih predmetov. Opiše jih kot
ploščate in okrogle, ki spominjajo na mini hlebčke (presek:3 - 7 cm, debelina: 0,5 – 4
cm). Lahko so okrašeni ali neokrašeni. Okras je lahko na enem ali na obeh straneh
(motivi sonca, mreže, križa,…) Domneva, da so morda imeli pomembno vlogo pri
poganskih obrednih ritualih Slovanov. Pojavljajo se v zgodnjeslovanskih in kasnejših
naselbinah. Magični rituali naj bi se izvajali za zaznavanje bogastva. Prav tako se
pojavljajo interpretacije, da naj bi šlo pri tem za neko čaščenje kruha ali celo
praznovanje ob rojstvu otroka. (Stanciu I., 1998, 226-227)

2.3. Tipi hlebčkov in briketov po I. Stanciu

I. Staincu je pod tip I uvrstil večje kose (20 – 25 cm). Pri tem tipu se pojavljajo
ovalno podolgovate, cilindrične ali ovalne oblike. Nekatere cilindrične oblike so na
enem ali obeh koncih razcepljene, kot na primer v Dulceanca 1 in 4 (Romunija), v
Vlǎdiceasca (Romunija) in v Lazuri (Romunija), kjer predstavljajo 1/3 primerov. Glede
na to, da so slabše pečeni, se predvideva, da je bilo veliko teh primerov uničenih.
(Stanciu I., 1998, 217) (Slika 1)
Pod tip II je uvrstil kose velikosti od 10 do 14 cm. Pojavljajo se na najdiščih v
Romuniji v Lazuri in tudi na južnokarpatskem delu na najdiščih kot sta Ciurel in
Dulceanca IV. (Stanciu I., 1998, 217) (Slika 1, Slika 5)
Hlebčki tipa III so okrogle oblike in se razlikujejo v preseku. Lahko so ovalne ali bolj
ploščate oblike ter izbočeni ali vbočeni na vrhu. V premeru merijo v večini od 8 do 9
cm, se pa pojavljajo tudi večje ali manjše oblike, celo med 2,5 in 4 cm. Najdeni so bili
v najdiščih Dulceanca 2 (Romunija), Suceava-Şipot, Botosana (Romunija) in Lazuri
(Romunija). (Stanciu I., 1998, 217) (Slika 1)

6
Oblike tipa IV so podobne tipu III ploščate oblike, s to razliko, da imajo v sredini
luknjo. V majhnem številu se pojavljajo na južno-karpatskem področju in v
severozahodni Romuniji. Velikost premera je od 7 do 14 cm. (Stanciu I., 1998, 217-
219) (Slika 1)
Tip V je kroglasta oblika hlebčka, saj je njegova debelina v preseku le za nekaj
centimetrov manjša od premera, ki v povprečju meri 5 cm. Primeri teh so bili najdeni
v najdiščih Lazuri (Romunija), Dulceanca 4 (Romunija) in Grodzisko Dolne (Poljska).
(Stanciu I., 1998, 219) (Slika 1)
Tip VI je hlebček kvadrataste oblike, katerega edini primer so našli na najdišču
Lazuri (Romunija). (Stanciu I., 1998, 219) (Slika 1)
Tip VII so posebej zanimive oblike hlebčkov iz Panice na severnovzhodnem delu
Romunije. So bolj podolgovate in pravokotne oblike s podobnimi variantami v
preseku kot tip III. Velikost je nekje med 9 in 14 cm. Primerke , ki bi lahko spadali v ta
tip so našli tudi v Lazuri 1 (Romunija) in Dulceanci (Romunija). Stanciu predvideva,
da do različnih variant pride tudi zaradi različne natančnosti pri obdelavi hlebčka.
(Stanciu I., 1998, 219) (Slika 1)

2.4. Okrasi na hlebčkih prve skupine

Tip III
Večina okrasov je bila vrezana v hlebčke še pred pečenjem.
V Lazuri 1 (Romunija) se pojavlja motiv križa (v bivališču 19 na 4 ali 5 kosih, v
bivališču 11 na 2 kosih). (Stanciu I., 1998, 219)
V Dulceanca 4 (Romunija) je primer hlebčka, ki je na sredini preboden, na eni strani
pa ima vrezan širok križ. (Stanciu I., 1998, 219)
V kraju Roztoky (Češka) se pojavi hlebček s krožci, na sredini pa ima vdolbeno
jamico. (Stanciu I., 1998, 219)
Hlebčka iz Lazuri 1 (Romunija) imata vrezan ornament v obliki črke I, eden od njiju
pa še dodatno valovito črto. Tu je najden tudi en primer hlebčka, katerega simetrično
razdeli na dva dela valovita črta. Ob njem je bil najden tudi hlebček z znakom v obliki
črke V. (Stanciu I., 1998, 219-220)
V Panici (Romunija) so našli posebej zanimiv primer hlebčka, pri čemer naj bi šlo za
človeško podobo ali živalsko masko, pri čemer so oči in usta vrezane shematično.
(Stanciu I., 1998, 220)
V Suceava – Şipot v Botosani (Romunija) je v objektu najden hlebček z dvema
površinskima zarezama na boku. (Bialeková D., 1999, 57)
Břeclav – Pohansko (Češka) - v objektu 69 je glineni valj lečaste oblike; odlomki
glinenega valja z ekscentrično odprtino in nekaj vdolbinicami na vrhu. (Bialeková D.,
1999, 57)
Dânceni (Moldavija) – tu je bila najdba polovice hlebčka z izdolbenimi žarkastimi
zarezami. (Bialeková D., 1999, 57)
Iz Garvana (Bolgarija) se pojavljajo hlebčki, ki imajo na vrhu izdolbene navpične
črte.(Bialeková D., 1999, 57)
Grodzisko dolnie (Poljska) – najdba hlebčka z globokimi navpičnimi linijami oziroma
jamicami po celem oboku. (Bialeková D., 1999, 57)
V Libušinu (Češka) so našli odlomek hlebčka z motivom križa. Na drugem odlomku
je t.i. »černjahivski« križ. (Bialeková D., 1999, 57)

7
3. TABELA NAJDB HLEBČKOV IZ IZBRANIH NAJDIŠČ

država kraj št.(ohranjeni celi) okras Lokacija literatura

Bolgarija Garvan ? ? da v naselbinskih Bialeková D., 1999,


objektih iz 6. – 7. 43 – 66
stoletja (12, 21 31 50) Stanciu I., 1998,
215-272
Češka Břeclav- ? Da v objektu 69 Bialeková D., 1999,
Pohansko (Vel'možský dvorec), 43 – 66
v objektu 127 in 139
(Južné predhradie)
Češka Libušin 2 Ne Bialeková D., 1999,
43 – 66
Češka Roztoky 1 (1) Da najden v objektu Bialeková D., 1999,
(pri Pragi) 1/425 43 – 66
Stanciu I., 1998,
215-272
Moldavija Chanska 2 ? polovica hlebčka je Bialeková D., 1999,
bila najdena v 43 – 66
zunanjih ruševinah
gradišča, daljši
odlomek pa je iz
ruševine zadnje
stene severnega roba
zgradbe
Moldavija Dǎnceni 1 da Bialeková D., 1999,
43 – 66
Poljska Grodzisko 1 da bivališče 22 Bialeková D., 1999,
Dolnie 43 – 66
Czopek S.,
Podgórska-Czopek
J., 1999, 333-346.
Parczewski M.,
1998, 133-145
Stanciu I., 1998,
215-272
Romunija Botosana – 2 (2) da kvadratno bivališče s Bialeková D., 1999,
Suceava- kameno pečjo v kotu, 43 – 66
Şipot druga peč je glinena Stanciu I., 1998,
in presega območje 215-272
prebivališča, objekt
69
Romunija Lazuri 11 ali 12 (5) da tu so v 6 (Stanciu I., 1998,
prebivališčih našli 220)
126 briketov v
povezavi z glinenimi
pečmi, večina jih je
bila v notranjosti peči,
v katero naj bi
domnevno padli z
oboka, ali so bili tu
našteti hlebčki
najdeni v peči ali
zunaj nje ni izrecno
omenjeno

8
Romunija Lozna – 1 (1) ne Bialeková D., 1999,
Strǎteni 43 – 66
Stanciu I., 1998,
215-272
Romunija Panica 1 da Stanciu I., 1998,
220
Ukrajina Novotroickoje 1 ? v polzemljanki 44 Bialeková D., 1999,
43 – 66
Ukrajina Suemcy 12 ? Položeni okoli groba Bialeková D., 1999,
z žaro, prvotno naj bi 43 – 66
imeli funkcijo briketov Stanciu I., 1998,
215-272

4. NAJDIŠA HLEBČKOV ČERNJAHIVSKE KULTURE

GOLOD'KI (Ukrajina)
Hlebček ima na zgornji strani ornament v obliki križa. (Slika 3)

KOROSTYŠEV (Ukrajina)
Hlebček ima na zgornji strani ornament v obliki križa. (Slika 3)

LEPEŠOVKA (Ukrajina)

SLOBODYŠČE (Ukrajina) (Slika 3)

5. PODROBNEJŠI OPISI NAJDB HLEBČKOV IZBRANIH NAJDIŠČ

5.1. HLEBČKI (»chlebce« v literaturi) (5. - 7. stoletje)

BOTOSANA (Romunija)
Suceava – Şipot v Botosani – kvadratno bivališče s kameno pečjo v kotu, druga peč
je glinena in presega območje prebivališča. V objektu je najden hlebček z dvema
površinskima zarezama na boku. (Bialeková D., 1999, 57)

BŘECLAV – POHANSKO (Češka)


Vel'možsky dvorec – v objektu 69 je glineni valj lečaste oblike; odlomki glinenega
valja z ekscentrično odprtino in nekaj vdolbinicami na vrhu. Južné predhradie – v
objektu 127 in 139. (Bialeková D., 1999, 57)

CHANSKA (Moldavija)
Polovica hlebčka je bila najdena v zunanjih ruševinah gradišča, daljši odlomek pa je
iz ruševine zadnje stene severnega roba zgradbe. (Bialeková D., 1999, 57)

DĂNCENI (Moldavija)
Najdba polovice hlebčka z izdolbenimi žarkastimi zarezami. (Bialeková D., 1999, 57)

9
DULCEANCA (Romunija)
Dulceanca IV (6. stoletje) – našli hlebček z motivom križa in vdolbinico na sredini.
(Stanciu I., 1998, 220)
GARVAN (Bolgarija)
V objektih 6. in 7. stoletja se hlebčki (glinene plošče, ki imajo na vrhu kolutast okras)
pojavljajo skupaj z lončenino praškega tipa – ti hlebčki iz Garvana imajo na vrhu
izdolbene navpične črte. Važarova meni, da so imeli podobno funkcijo kot hlebčki z
Libušina, se pravi v poganskih obredih. Vendar pa se pojavljajo tudi v objektih (59,
97), ki so datirani od 7. do začetka 8. stoletja, skupaj z lončenino narejeno na
lončarskem vretenu. (Bialeková D., 1999, 57)

GRODZISKO DOLNIE (Poljska)


Bivališče 22 - hlebček z globokimi navpičnimi linijami oziroma jamicami po celem
oboku in je poimenovan kot simbolični kultni hlebček. (Bialeková D., 1999, 57)

LIBUŠIN (Češka)
Na enem odlomku je prisoten motiv križa (sonca). Okras je ponazorjen z vrezanimi
črtami. Na drugem odlomku je t.i. »černjahivski« križ, ki ima tudi zaščitno funkcijo v
pozni ludovski kulturi. (običajno gre za amulet)
Na tem najdišču so našli tudi živalsko figurico iz gline in zaponko verjetno gotsko –
bizantinske delavnice. (Bialeková D., 1999, 57)

LAZURI (Romunija)
V bivališču 19 se na 4 ali 5 primerih pojavlja motiv križa. V bivališču 11 se na dveh
odlomkih hlebčkov pojavlja zareza, ki bi se domnevno lahko nadaljevala v križ. V
istem bivališču je bil najden hlebček z dvema zarezama. V bivališčih 8 in 20 se po
enkrat pojavlja hlebček z motivom križa. V bivališču 14 pa sta bila najdena dva
hlebčka, en je imel vrezana znaka v obliki rimskih številk I in V, drugi pa valovito črto
po sredini. Vsi hlebčki so okroglih oblik in ovalnega preseka. (Stanciu I., 1998, 220)

LOZNA – STRĂTENI (Romunija)


Poleg hlebčkov brez okrasja so tu našli tudi železen nož z zavojkama na ročaju in
primere živalske plastike. Po I. A. Rafaloviču se podobni predmeti nahajajo tudi med
Prutom in Dnestrom. (Bialeková D., 1999, 57)

NOVOTROICKOJE (Ukrajina)
Na bregu reke Psel je bil v polzemljanki 44 najden hlebček lečaste oblike. (Bialeková
D., 1999, 57)

PANICA (Romunija)
Tu so našli posebej zanimiv primer hlebčka, pri čemer naj bi šlo za človeško podobo
ali živalsko masko, pri čemer so oči in usta vrezane shematično. (Stanciu I., 1998,
220)

ROZTOKY (Češka)
Nahajajo se na Z delu Prage. Izkopali so dva jarka v katerih so našli najdbe iz
obdobij od neolitika do zgodnje slovanske dobe. Najdenih je bilo 8 glavnih naselbin,
ki so pripadale 10-12 fazam bivališč. Vse slovanske najdbe so datirane v
najzgodnejšo fazo slovanske dobe na Češkem (praški tip lončenine) in sicer od 7. do

10
8. stoletja. V zgodnjeslovanskem objektu 1/425 so našli hlebček. Njegovo površino
krasijo krožci, na sredini pa ima vdolbeno jamico. (Bialeková D., 1999, 58)

5.2. BRIKETI / HLEBČKI (»valky«, »konusy«, »chlebce« v literaturi) (druga


polovica 5. – 7. stoletje)

BEREHOVO (Ukrajina)
Najdišče na lokaciji Verke-Moriclaz, na trasi plinovoda Urenga - Užhorod. Peč v
polzemljanki 2 je bila postavljena iz kamnov in glinenih briketov, imenovanih za
hlebčke. (Bialeková D., 1999, 58)

BUKAREŠTA – (Romunija)
Bivališče 2A (sonda XVII) – na dnu razbite glinene peči najdeni deli briketov ovalne
oblike.– V bivališčih 1B, 2B, 3, 4, 5 (Sonda XX) so v ostankih glinenih peči našli
brikete različnih oblik in odlomke glinenih pekačov. Bivališče 8 (sonda XX, 1961) -
najdba dveh briketov, vsak na svojem koncu odprtine peči. (Bialeková D., 1999, 58)
(Slika 5, 6)

BUKAREŠTA (Romunija)
Na kraju Strada Soldat-Ghivan. V bivališču 14 se v vsaki od glinenih peči nahaja
briket. (Bialeková D., 1999, 58)

DULCEANCA (Romunija)
12 km JV od mesta Ro-iorii de Vede, ob reki Burdea, pritoku reke Vedea so najdišča
na lokacijah Dulceanca I-IV. Dulceanca I - prebivališča iz 6. stoletja Briketi se
pojavljajo na površju bivališč 1, 9, 10, in polzemljankah 1, 2 ter v kompleksu č. 8.
Poleg cilindričnih, okroglih, bikoničnih in ovalnih oblik na površini bivališča 9, sta se
na vsaki strani odprtine peči nahajala še dva večja primerka. Na površju bivališča 10
je bil briket cilindrične oblike z vboklino na enem koncu. Dulceanca II - (6. stoletje).
Našli so 310 kosov briketov različnih oblik in velikosti. V bivališču 1 so našli 40 kosov,
od tega dva večja na vsakem koncu peči, ki so obdajali in s tem podpirali konstrukcijo
peči. Dulceanca IV (6. stoletje). Najdbe briketov raznih oblik v bivališčih z glinenimi
pečmi. (Bialeková D., 1999, 58)

GALOČ (Ukrajina).
Na prostoru Beloje Pole, na področju naftovoda Urenga - Užhorod. V polzemljanki 2
sta bili v S delu dve kamniti peči. Zraven sta bila najdena 2 ožgana briketa in 1 daljši
odlomek podobne oblike kot hlebčki, vendar interpretiran kot del konstrukcije peči.
(Bialeková D., 1999, 58)

GRODZISKO DOLNIE (Poljska)


Bivališče 3. Najdba briketov (131 kosov, 68 celih) – avtorica jih sicer imenuje
hlebčke, vendar pa jih omenja kot element konstrukcije oboda peči.. Najdenih je bilo
več odlomkov hlebčkov - briketov in sicer v Jama 1 s pečjo po 14 odlomkov
hlebčkov, jama 2 s pečjo po 48 odlomkov hlebčkov, koča 1 (polzemljanka) s pečjo
22 odlomkov hlebčkov, koča 2 s pečjo po 28 odlomkov hlebčkov. Prevladujejo
lečaste in diskaste oblike z zaobljenim, ostrim ali ravnim robom (presek ok. 6-10 cm,
večina najdb ima presek ok. 8-9 cm; večina najdb je debeline 3,5-4,3 cm Bivališče 22
– raziskanih 5 domov in 9 gospodarskih jam. V domovih I-IV so bile najdene glinene

11
peči podkvaste oblike, v domu V pa kamnita peč. V vseh domovih so našli brikete,
imenovane hlebčke in sicer v naslednjem številu: I (10), II (3), III (41), IV (14), V (33).
Prevladujeta okrogel profil in ovalna oblika, pojavita pa se tudi dva cilindrična
primerka. (Bialeková D., 1999, 59)

CHANSKA (Moldavija)
Chanska II – raziskali so 14 polzemljank s kamnitimi pečmi, 4 gospodarske objekte in
jame. Tu so našli tudi daljšo polzemljanko s kamnito pečjo, ki je imela obok iz
briketov. Na njej je stala pražnica. (Bialeková D., 1999, 59)

IGOŁOMIA (Poljska). Na terasi reke Visle. V bivališču 1 - objekt 40/53, so našli peč z
glinenim obokom in v njem dva briketa diskaste oblike, imenovana hlebčka.
(Bialeková D., 1999, 59)

KORČAK (Ukrajina)
Poznoslovanska naselbina se razprostira po obeh bregovih reke Teterov. Korčak I –
raziskali so 12 polzemljank s kamnitimi pečmi in skoraj v vsaki (polzemljanke 1, 2, 4,
5, 8-11) so našli najdbe briketov (presek ok. 10 cm) Korčak VII – našli ostanke
šestnajstih bivališč s kamnitimi pečmi, gospodarski objekt in dve peči za taljenje
železa. V domu 1 so našli dva briketa. Korcak VIII – našli žgane pokope v kamnitih
kamrah z razdaljami med 14-30 m, vmes so našli ostanke hlebčkov. I. P. Rusanova
domneva, da gre za uničena bivališča. Korčak IX – našli 7 polzemljank, gospodarski
objekt in jame. Briketi so bili najdeni v polzemljankah 2 in 6 ter v sosednjih jamah (v
eni od jam so našli 10 kosov) (Bialeková D., 1999, 59-60)

KOŽAN GORODOK (Belorusija)


Na prostoru Belorusskovo Polesja na najdišču z lončenino praškega tipa so našli
primer hlebčka – briketa. (Bialeková D., 1999, 60)

KIJEV (Ukrajina)
Na S meji Kijeva, na desnem bregu reke Počajny, so raziskali 3 polzemljanke in 4
gospodarske jame z lončenino praškega tipa. V polzemljanki 1 je bila kamnita peč
dopolnjena z okroglimi briketi - hlebčki, v polzemljanki 3 pa so našli odlomke briketov
- hlebčkov. (Bialeková D., 1999, 60)

LAZURI (Romunija)
V Lazuri1 so našli 126 kosov briketov v povezavi z glinenimi pečmi v samo šestih
prebivališčih. Domnevno naj bi padli v notranjost peči iz oboka. (Stanciu I., 1998,
215-216)

ŁAZY (Poljska)
Najdišče v t.i. “Pradolini pod Karpati”. Lokacija ob reki San. Najdbe so iz bivališča 2.
To najdišče zajema najdbe od prazgodovine do zgodnjeslovanskega (5./6. – 7.
stoletje) obdobja. Med odlomki netipičnih srednjeveških posod so našli tudi šest
odlomkov hlebčkov iz dobro žgane gline z organskimi primesmi. V širino so
originalno merili ok. 10 cm, debelina ohranjenih odlomkov pa je od 2,5 do 4 cm. Še
najbolj so podobni primerom iz najdišča Grodzisko Dolnie. Avtor predvideva, de je šlo
v tem primeru za dele konstrukcije peči. (Bialeková D., 1999, 60) (Slika 4)

12
LIPJANY (Belorusija).
Belorusskoje Polesje, na lokaliteti Lipjany 6 na levem bregu Uborty. Raziskali so del
polzemljanke z lončenino praškega tipa, v SZ delu so našli okroglo peč iz manjših
kamnov. V polnilu objekta so odkrili odlomek briketa in ga imenovali za hlebček.
(Bialeková D., 1999, 60)

LUBLIN (Poljska)
To je srednjeveško najdišče z najdbami velikega števila fragmentiranih posod,
kresilnikov, kosti. Iz 5. do 5./6. stoletja so našli polzemljanke.
Objekt 3 iz zgodnjega srednjega veka predstavlja bivališče. V objektu so našli peč
kvadratne oblike, ki je bila glede na stratigrafijo v uporabi zelo malo časa. V
zgodnjeslovanskem materialu iz objekta 3 so našli 28 hlebčkov, ki so okrogle ali
ovalne oblike, na eni stani včasih sploščeni.
Večina odlomkov lončenine in glinastih hlebčkov je bila najdena v ruševinah peči in
njeni bližini. Niso predstavljali delov konstrukcije peči, niti ostalega inventarja.
Glede na njihovo lego se domneva, da bi lahko služili kot podstavki za določeno vrsto
posode. Druga možnost pa je, da so bili uporabljeni kot uteži na mrežah za ribolov,
saj je bilo v jami ob severnem zidu objekta 3, kjer je bila najdena večina materiala,
najdenih precej ribjih kosti. Prav tako ni izključena možnost, da je šlo za ritualne
predmete.

OLTENI (Romunija)
Ob reki Teleorman. V domu 2 iz 6. stoletja so na oboku glinene peči našli brikete
bikonične oblike. (Bialeková D., 1999, 60)

PANICA (Romunija)
Našli večjo količino briketov v notranjosti peči, ki so verjetno tja padli iz konstrukcije
peči. (Stanciu I., 1998, 220)

PODRIŽJE (Ukrajina)
Ob reki Stochod. Našli so več polzemljank iz 6.–zač.. 7. stoletja V domu 7 so v na
oboku glinene peči našli brikete. (Bialeková D., 1999, 60)

RAŠKǏV (Ukrajina)
Na terasi na desnem bregu Dnestra. Na lokaciji Raškǐv III je bil v bivališču 40 ob
čiščenju razvaline kamene peči najden briket (presek 3,5 cm, višina 3,7 cm) okrašen
z vrezi. Drugi briket (presek 3 cm, višina 4,4 cm) je bil najden v bivališču 75, prav
tako s kameno pečjo. (Bialeková D., 1999, 60)

RIPNĬV (Ukrajina)
Ob reki Rudka. Na lokaciji Ripnĭv II iz 6.-7. stoletja so raziskali 10 bivališč s pečmi,
katerih oboki so bili narejeni iz briketov. Na lokaciji Ripnĭv III so našli peči podobne
izdelave. (Bialeková D., 1999, 60)

SFINTEŞTI (Romunija)
Najdeni ostanki glinenih peči, v katerih so našli brikete cilindrične oblike. (Bialeková
D., 1999, 60)

13
SNJADIN (Belorusija)
Na lokaciji Snjadin 2 so našli nekaj ostankov podobnih briketom – hlebčkom.
(Bialeková D., 1999, 60)

STRELICY (Ukrajina)
Ob reki Desne. Bivališče 1 – najdena glinena peč podkvaste, katere odprtina in delno
stranska zidova so bili narejeni iz briketov. (Bialeková D., 1999, 60-61)

STRUGA (Belorusija)
Na desnem bregu Goryne. Najdišče Struga 1 – naselbina z najdbami lončenine
praškega tipa. V bivališčih 1 in 3 so našli slabo pečene brikete – hlebčke (presek 6-9
cm) zraven ostankov glinene peči, primerki so najdeni zraven jame 5 (presek 4 cm)
in zraven samostoječe peči 2. (Bialeková D., 1999, 61)

SUEMCY (Ukrajina)
Najdenih 12 hlebčkov (presek 6-9 cm, debelina 4-5 cm), ki so bili položeni okoli
groba z žaro iz 6. – 7. stoletja. Sicer naj bi imeli funkcijo briketov, vendar v tem
primeru tudi kultno. Žaro je prekrival glineni krožnik, ki se navadno pojavlja v
bivališčih skupaj z lončenino tipa Korčak. Glede na velikost hlebčkov, najdemo
primerjave za podobne oblike v Libušinu. (Bialeková D., 1999, 61)

ŚWIERSZCZÓW KOLONIA (Poljska)


Bivališče 28 - v objektu 3, datiranem od konca 5. do preloma 5./6. stoletja, je v SZ
delu stala glinena peč. Blizu peči so našli 28 briketov, ki so jih imenovali hlebčke. 4
briketi so okrogle ali ovalne oblike (presek 6,8 cm, debelina 4,2 cm; presek 5,8-6,8
cm, debelina 3,8 cm; presek 6,2 cm, debelina 4,2 cm; presek 6-7 cm, debelina 4,6
cm). (Bialeková D., 1999, 61)

TETEREVKA (Ukrajina)
Najdišče na levem bregu reke Gnilopjat'. Našli so 13 polzemljank s kamnitimi pečmi,
gospodarski objekt in žarne pokope iz 6. – 7. stoletja Na kraju polzemljank 3, 4, 12,
13 so našli odlomke okroglih briketov – hlebčkov, v polzemljanki 3 je bilo vsega
skupaj 11 kosov. (Bialeková D., 1999, 61)

WOLA BUCHOWSKA (Poljska)


Najdišče v t.i. “Pradolini pod Karpati” leži na približno 2 metra visokem terenu.
Najdeni so bili ostanki iz rimskega in zgodnjeslovanskega obdobja. Bivališče 21 -
poleg 7 fragmentiranih zgodnjeslovanskih posod, je bil najden tudi del hlebčka.
Posoda je ročno izdelana. Hlebček je neznačilne oblike, saj je njegova debelina na
zgornjem delu sredine opazno višja kot ob straneh. Premer hlebčka je okoli 8,7 cm,
debelina pa od 3,7 do 4,2 cm. Glina je precej dobro žgana, prisotne pa so tudi
organske primesi. (Bialeková D., 1999, 61) (Slika 4)

ZEMPLÉNAGÁRD (Madžarska)
V žganem grobu 12, 28/4 so našli dve glineni krogli. (Bialeková D., 1999, 61)

ZIMNO (Ukrajina)
Lokacija Zimno 4 – v bivališču 4a so našli ostanke glinene peči in nekaj
fragmentiranih briketov, Gavrituchin dopušča možnost, da bi moralo nekaj teh
primerov biti obravnavanih kot hlebčki. V polzemljanke 19a, 21, 23 so našli brikete na

14
obokih glinenih peči, ponekod so bili uporabljeni pri njeni renovaciji (peč iz
polzemljanke 23 je bila obnovljena trikrat). Najdišče je datirano po lončenini praškega
tipa in sicer od 2/2 5. – 7. stoletja. (Bialeková D., 1999, 61)

ZŁOTA (Poljska)
Bivališče 3 – ostanki ožgane gline 541 in 542 – zdi se, da gre za briketa ali hlebčka.
(Bialeková D., 1999, 62)

ŹUKOWICE POD GLOGOWOM (Poljska)


Bivališče 9, jama 139 – najden briket okrogle oblike (presek 4,5 cm, debelina 2,3
cm), imenovan hlebček. Najdišče izvira iz 6. – 8. stoletja. (Bialeková D., 1999, 62)

6. GRAFIČNI PRIKAZ

Hlebčki so bili praviloma najdeni izven peči, razen v primeru Lazuri (11-12 odlomkov
hlebčkov) je nejasno, saj ni konkretnih podatkov, kje so bili najdeni, v ali izven peči.
Briketi so bili praviloma najdeni v peči ali v bližini peči, vendar so konkretne številke
napisane v redkih primerih, pa še takrat se ne ve ali je to število celih briketov ali
odlomkov ali pa je podano samo število vseh briketov na celotnem najdišču, razen
zopet v redkih primerih, ki pa bi bili sami po sebi premajhen podatek za primerjavo.
Zaradi tega sem vse najdbe briketov v enem bivališču v eni peči pretvoril v eno
enoto, tako, da grafikon prikazuje skupino in ne posamičnih briketov. Številka
briketov v tabeli Lega skupin briketov predstavlja skupino briketov najdenih na enem
mestu in se spreminja od 1 do 126. Zaradi tega sem dodal še eno tabelo, kjer
upoštevam točno število, če je bilo podano, za najdbe brez števila pa napišem
kolikokrat se pojavi več briketov.

6.1 Hlebčki

Lega hlebčkov
V stavbi s pečjo V stavbi brez podatka o peči Izven stavbe Brez podatka
12 ali 13 4 1 1

12 V stavbi s
pečjo
10
8 V stavbi brez
podatka o
6 peči
4 Izven stavbe
2
0 Brez podatka
Lega
hlebčkov

15
Vrsta peči v stavbi v kateri so bili hlebčki
Kamnita in glinena peč Glinena peč Brez podatka
1 11-12 4

12
10
8
6 Kamnita in
4 glinena peč
2 Glinena peč
0
Vrsta
Brez podatka
peči v
stavbi
v kateri
so bili
hlebčki

6.2. Briketi

Lega briketov upoštevajoč podatke v številkah


V stavbi s V stavbi brez V stavbi brez Izven stavbe Brez podatka
pečjo peči podatka o peči
336 Več x 1 4 25 8
Več X 42 Več X 1 Več X 1

Lega skupin briketov (vsaka skupina se šteje kot 1 ne glede na število briketov v
skupini)
V stavbi s V stavbi brez V stavbi brez Izven stavbe Brez podatka
pečjo peči podatka o peči
58 1 4 5 3

60
V stavbi s pečjo
50
40 V stavbi brez
30 peči
20 V stavbi brez
podatka o peči
10
Izven stavbe
0
Lega
Brez podatka
skupin
briketov

16
Vrsta peči v stavbi v kateri/zraven katere so bili briketi upoštevajoč podatke v
številkah
Kamnita peč Glinena peč Brez podatka
38 224 74
Več X 7 Več X 10 Več X 24

Vrsta peči v stavbi v kateri/zraven katere so bile skupine briketov


Kamnita peč Glinena peč Brez podatka
11 17 30

30
25
20
15
10
Kamnita peč
5
Glinena peč
0
Vrsta peči v Brez podatka
stavbi v
kateri/zraven
katere so bile
skupine
briketov

ZAKLJUČEK

Kljub že precej obširni literaturi na to temo, je še vedno nekaj najdišč, ki niso


objavljena (izhajam iz literature dostopne v Sloveniji). V starejši literaturi se lahko
najde kak kos, ki je narobe interpretiran. Na začetku tem najdbam verjetno še niso
pripisovali prevelikega pomena, tako, da so informacije v nekaterih publikacijah o legi
hlebčkov precej skope.
Pri seminarski sem se opiral predvsem na dve objavi, ki sta pokrili praktično vsa
doslej znana najdišča, ki so bila avtorjema dostopna v literaturi. Avtorja sta D.
Bialeková in I. Stanciu. Na nekaterih mestih se vidi, da izhajata iz iste literature. Vsak
od njiju se je problema lotil drugače, vendar sta na koncu prišla do približno enakih
ugotovitev, vsaj kar se tiče oblike, ki jo D. Bialeková imenuje briketi. Ti predmeti naj
bi bili uporabljeni v konstrukciji peči. Za drugo obliko, ki jo imenuje hlebčki, oba
navajata možnost, da gre za kultne predmete, čeprav funkcija teh predmetov še ni
dorečena.
Sam problem opredelitve hlebčkov in funkcije briketov izvira iz slabih objav. Točna
lokacija najdbe v prostoru je slabo opisana, ali pa sploh ni opisana, če pa že je, je
opis zelo splošen, npr.: ob odprtini peči, zraven peči, na peči… D. Bialeková

17
poudarja tudi pomanjkanje podatkov za same predmete, saj je v literaturi opazila
samo navedbe velikosti, teže pa ne. Po njenem bi bila ta ključna za opredelitev
funkcije nekaterih oblik. Zdaj se funkcija določa le po položaju najdb.
Obe objavi imata svoje dobre in slabe lastnosti. I. Stanciu hlebčke in brikete
tipološko razdeli na 7 tipov, vendar pa je v tekstu pogosto težko ločiti, kdaj govori o
briketih in kdaj o hlebčkih, saj izgleda, da izrazov, ki bi ločevala obe vrsti, ne
uporablja dosledno. V besedilu naredi pregled najdišč in s tem tudi opisuje
posamezne tipe, kar nam je pri branju v pomoč za ločevanje med oblikami. D.
Bialeková nasprotno dosledno uporablja izraz hlebček oziroma briket, tako, da ni
vprašanja o čem govori. Vendar pa je tudi ona imela težavo določiti točno funkcijo za
vsak primer po literaturi. Tako je na koncu razdelila hlebčke in brikete v dve skupini.
Pod prvo je postavila vse primere hlebčkov, ki nimajo dokazane povezave s
konstrukcijo peči in so pogosto okrašeni. V drugi skupini so briketi in briketi
hlebčkaste oblike (v literaturi pogosto tudi kot hlebčki), ki so zagotovo ali pa verjetno
sodelovali pri konstrukciji peči.
Večina briketov je v povezavi z glineno pečjo, bodisi kot del konstrukcije, kot
podpora konstrukcije ali kot polnilo. Točno, zakaj so bili briketi v peči, se ne ve, saj če
bi bili notri ves čas, peč ne bi mogla delovati. Predvideva se, da so bili dani v peč
naknadno po njeni uporabi. Lahko so kot venec okoli peči in s tem podpirajo
konstrukcijo, ponekod so bili del oboka peči. Posebne vrste briketov so bile lahko
uporabljene kot pokrov na odprtini peči ali pa kot poseben podpornik na vsaki strani
odprtine peči, predvsem pri pečeh podkvaste oblike. Za nekatere brikete z okrasjem
domnevajo, da so bili uporabljeni kot okras, saj se pojavljajo v manjšem številu.
Posebne vrste okrogli briketi z luknjo so bili v povezavi s pečjo (nekateri jih
predstavljajo kot uteži za statve ali ribiške mreže) lahko postavljeni na vrh peči kot
podstavek za posodo. Nekateri avtorji domnevajo, da naj bi jim večji podolgovati
briketi služili kot opora. Sicer pri briketih z luknjo ne gre izključevati, da ni šlo
resnično za uteži pri statvah ali ribiških mrežah, vendar bi bilo potrebno ves material
še enkrat sistematično pregledati na enak način.
Hlebčki se pojavljajo na istem prostoru kot briketi, vendar njihova povezava s
pečmi, razen v izjemnih primerih ni dokazana. Nekateri briketi so bili drugotno
uporabljeni kot hlebčki. Pri tem lahko domnevamo, da se je ena oblika verjetno
razvila iz druge. Kakšna je bila funkcija hlebčkov je težko domnevati. Večinoma so
bili v manjšem številu prisotni v istem prostoru kot glinene peči in briketi. Na njih je
pogost okras v obliki križa ali črte. Nekateri avtorji omenjajo, da naj bi bili uporabljeni
v magičnih obredih. Ponekod v Ukrajini se je tak obred ohranil vse do 20. stoletja.
Sam nisem odkril nobene posebne ugotovitve. Zanimivo je morda le to, da se
hlebčki z okrasom, v večini pojavljajo v bivališčih le posamično, razen v dveh
primerih iz Romunije na najdišču Lazy in Botosana – Suceava-Şipot. Morda so bili
mišljeni kot poseben okras ali pa kot amulet. Zanimiva mi je tudi ideja, da bi šlo za
igračo, čeprav tega ne omenja noben od avtorjev. Hlebčki so navadno bolje pečeni
kot briketi, verjetno z nekim namenom. V prid teoriji o kultnih predmetih govorijo
najdbe več hlebčkov na kupu, ki so navadno postavljeni okoli žarnega pokopa.
Naslednji korak pri ugotavljanju funkcije hlebčkov bi moral biti ponoven ogled vseh
najdenih predmetov, popis velikosti in teže in eventualno pregled originalnih zapisov
z najdišča, če so bili objavljeni podatki preskopi. Kljub vsemu je znano skupno število
hlebčkov zelo majhno, tako da lahko le upamo, da bo nekje odkrito najdišče, kjer
bodo zastopani v večjem številu.

18
LITERATURA

Darina Bialeková, K otázke vyskytu tzv. »chlebcov« u Slovanov, Studia mediaevale


pragensia IV/1999, 43-66.

Gojda Martin, Kuna Martin Časne slovansky sidelni areal v Roztokach (Okr.Praha-
zapad)-stav vyzkumu a jeho perspektivy.Early Slavic settlement accumulation in
Roztoky, district of Prague-West Archeologické rozhledy 37/2 Praha 1985 152-169.

Ioan Stanciu, Über frühslawische Tonklumpen und ton »Brötchen«, Ephemeris


Napocensis, VIII, 1998, 215-272.

Parczewski Michał Nowe materiały wczesnosłowiańskie z Polski południowo-


wschodniej. Neues frühslawisches Fundmaterial aus dm südöstlichen Polen
Archaeoslavica 3 Kraków 1998 133-145.

Podgórska-Czopek Joanna, Archaeoslavica 1, Kraków ,1991, 9-90.

Sylwester Czopek, Joanna Podgórska-Czopek, Osada wczesnosłowiańska w


Grodzisku Dolnym (stanowisko 22) w świetle dotychczasowych badań (1996-1997),
Na granicach antycznego świata, Sytuacija kulturowa w południowo-wschodniej
Polsce I regionach sąsiednich w młodszym okresie predzrymskim i okresie rzymskim,
Materiały z konferenciji – Rzeszów, 20-21 XI 1997, Rzeszów,1999, 333-346.

Zakoscielna Anna, Gurba Jan, Obiekt mieszkalny z poczatkow wczesnego


sredniowiecza ze stanowiska 28 w Swierszczowie Kolonii, voj. Zamojskie,
Archaeoslavica 2, Kraków, 1993, 7-24.

VIRI

FORUM – diskusija o hlebčkih: http://halla.mjollnir.pl/viewtopic.php?p=45316


Stran o Slovanih: http://www.slovania.pramen.info/
http://www.slovania.pramen.info/kultpred/inokulpr.html

19
20
Slika 1: Tipi briketov in hlebčkov po I. Stanciu (Staincu, 1998, 218)

21
Slika 2: Najdišča briketov in hlebčkov (Staincu, 1998, 230)

Slika 3: T.i. hlebčki černjahivske kulture. 1 Slobodyšče, 2. Korostišyv, 3 Golod'ky


(po Vinokura 1972) (Bialeková, 1999, 45)

22
Slika 4: 1-6 Glineni hlebčki, Łazy, bivališče 2 (po Jarosławu) (Parczewski , 1998,
137)
7 Glinen hlebček, Wola Buchowska, bivališče 12 (po Jarosławu) (Parczewski , 1998,
139)

23
Slika 5: Glineni briketi 1-3 Bukarešta-Ciurel, lokacija 2A
(iz Dolinescu-Ferche 1979) (Bialeková, 1999, 47)

24
Slika 6: Glineni briketi 1-3 Bukarešta-Ciurel, lokacija 1B
4-12 Dulceanca IV (iz Dolinescu-Ferche 1979, 1992) (Bialeková, 1999, 48)

25