Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo

PROJEKTIRANJE JEKLENIH KONSTRUKCIJ V SKLADU Z EVROKODOM 3 KRATEK POVZETEK

Darko Beg
Delovno gradivo za vaje pri predmetih Jeklene konstrukcije I, Jeklene konstrukcije II in Jeklene stavbe in mostovi. Gradivo je dovoljeno uporabljati pri raunskih izpitih Jeklene konstrukcije I in Jeklene konstrukcije II (brez dodatno vpisanih komentarjev).

1 Kazalo: 1 2 3 MEHANSKE LASTNOSTI JEKLA _____________________________________________ 3 NEPOPOLNOSTI PRI GLOBALNI ANALIZI OKVIROV ___________________________ 5 POSEBNE LASTNOSTI PRENIH PREREZOV __________________________________ 9 3.1 Kompaktnost prenih prerezov ........................................................................................ 9 3.2 Bruto in neto prerezi ....................................................................................................... 11 3.3 Vitki prerezi in metoda sodelujoe irine ....................................................................... 12 3.4 Preni prerezi v nategu (vsi razredi kompaktnosti) ........................................................ 14 3.5 Preni prerezi v tlaku...................................................................................................... 15 3.6 Preni prerezi v enoosnem upogibu ............................................................................... 15 3.7 Preni prerezi v strigu .................................................................................................... 16 3.8 Torzijsko obremenjeni preni prerezi............................................................................. 18 3.9 Preni prerezi, obremenjeni z enoosnim upogibom in strigom (1., 2. in 3. razred kompaktnosti) ...................................................................................................... 20 3.10 Preni prerezi, obremenjeni z upogibnim momentom, osno silo in preno silo ............ 24 STABILNOST _____________________________________________________________ 25 4.1 Upogibni uklon ............................................................................................................... 25 4.2 Torzijski in upogibno-torzijski uklon ............................................................................. 29 4.3 Bona zvrnitev upogibnih nosilcev ................................................................................ 30 4.3.1 Uklonske krivulje za bono zvrnitev sploni primer .............................................. 37 4.3.2 Uklonske krivulje bone zvrnitve za standardne vroe valjane prereze in enakovredne varjene prereze ..................................................................................... 38 4.3.3 Poenostavljeno preverjanje bone zvrnitve za nosilce v stavbah (metoda tlaene pasnice).......................................................................................................... 40 4.4 Tlano in upogibno obremenjeni elementi ..................................................................... 41 4.5 Tlano in upogibno obremenjene palice s sestavljenim prenim prerezom................... 43 VEZNA SREDSTVA________________________________________________________ 45 5.1 Vijaki, matice in podloke.............................................................................................. 45 5.1.1 Razpored lukenj za vijake.......................................................................................... 47 5.1.2 Projektna nosilnost vijakov ....................................................................................... 48 5.1.3 Projektna torna nosilnost ........................................................................................... 53 5.1.4 Oslabitve prenih prerezov zaradi lukenj za vijake ................................................... 54 5.1.5 Skupine vijakov ......................................................................................................... 56 5.2 Projektna nosilnost zakovic ............................................................................................ 57 5.3 epi ................................................................................................................................ 58 5.4 Zvari ............................................................................................................................... 60 5.4.1 epasti zvari .............................................................................................................. 64 SPOJI ____________________________________________________________________ 66 6.1 Spoji pod vplivi torzijske obremenitve .......................................................................... 66 6.2 Upogibno obremenjeni spoji .......................................................................................... 66 MEJNO STANJE UPORABNOSTI ____________________________________________ 69

PRILOGA 1: PODATKI ZA RAUNANJE NOSILNOSTI TELEMENTOV V MOMENTNIH SPOJIH ______________________________________________________ 73 PRILOGA 2: TABELE KONSTRUKCIJSKIH DETAJLOV ZA UTRUJANJE ______________ 77 PRILOGA 3: SPEKTRI POSPEKOV ZA POTRESNO ANALIZO STAVB _______________ 88 PRILOGA 4: TABELE STANDARDNIH PROFILOV _________________________________ 91

3 1 MEHANSKE LASTNOSTI JEKLA

Pr. 1. Nominalne vrednosti napetosti teenja fy in natezne trdnosti fu za vroe valjana konstrukcijska jekla nominalna debelina elementa t [mm] standard in kvaliteta jekla EN 10025-2 S 235 S 275 S 355 S 450 EN 10025-3 S 275 N/NL S 355 N/NL S 420 N/NL S 460 N/NL EN 10025-4 S 275 M/ML S 355 M/ML S 420 M/ML S 460 M/ML EN 10025-5 S 235 W S 355 W EN 10025-6 S 460 Q/QL/QL1 t 40 mm fy [N/mm2] 235 275 355 440 275 355 420 460 275 355 420 460 235 355 460 fu [N/mm2] 360 430 490 550 390 490 520 540 370 470 520 540 360 490 570 40 mm < t 80 mm fy [N/mm2] 215 255 335 410 255 335 390 430 255 335 390 430 215 335 440 fu [N/mm2] 360 410 470 550 370 470 520 540 360 450 500 530 340 490 550

4
Pr. 2. Najveje dovoljene debeline elementov t v mm kvaliteta jekla S235 pod- Charpy energija CVN kvaliteta pri T [C] Jmin JR 20 27 J0 0 27 J2 -20 27 JR 20 27 J0 0 27 J2 -20 27 M,N -20 40 ML,NL -50 27 JR 20 27 J0 0 27 J2 -20 27 K2,M,N -20 40 ML,NL -50 27 M,N -20 40 ML,NL -50 27 Q -20 30 M,N -20 40 QL -40 30 ML,NL -50 27 QL1 -60 30 Q 0 40 Q -20 30 QL -20 40 QL -40 30 QL1 -40 40 QL1 -60 30 referenna temperatura TEd [C] 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 Ed = 0,75 fy(t) 60 50 40 35 30 25 20 90 75 60 50 40 35 30 125 105 90 75 60 50 40 55 45 35 30 25 20 15 75 65 55 45 35 30 25 110 95 75 65 55 45 35 135 110 95 75 65 55 45 185 160 135 110 95 75 65 40 35 25 20 15 15 10 60 50 40 35 25 20 15 90 75 60 50 40 35 25 110 90 75 60 50 40 35 155 130 110 90 75 60 50 95 80 65 55 45 35 30 135 115 95 80 65 55 45 70 60 50 40 30 25 20 90 70 60 50 40 30 25 105 90 70 60 50 40 30 125 105 90 70 60 50 40 150 125 105 90 70 60 50 40 30 25 20 15 10 10 50 40 30 25 20 15 10 60 50 40 30 25 20 15 75 60 50 40 30 25 20 90 75 60 50 40 30 25 110 90 75 60 50 40 30

S275

S355

S420 S460

S690

5 2 NEPOPOLNOSTI PRI GLOBALNI ANALIZI OKVIROV

Nadomestne globalne nepopolnosti Globalne nepopolnosti okvirov upotevamo vedno. Podane so z deformirano obliko okvira (glej Sl. 1),

Sl. 1. Nadomestne globalne nepopolnosti

kjer je:

= 0 h m ,
1 , 200 2 2 h = , vendar h 1, 0 , 3 h

(1)

0 =

m = 0,5 1 + , m
m tevilo stebrov v obravnavani ravnini okvira (vkljueni so samo stebri, ki nosijo vsaj 50 % povprene navpine obtebe stebrov v obravnavani ravnini), h viina okvira v metrih. Lokalne nadomestne nepopolnosti

Oblika in amplituda lokalnih nepopolnosti posameznih elementov je podana na Sl. 2.

uklonska krivulja po Sl. 10 a0 a b c d elastina analiza e0 / L 1 / 350 1 / 300 1 / 250 1 / 200 1 / 150 plastina analiza e0 / L 1 / 300 1 / 250 1 / 200 1 / 150 1 / 100

Sl. 2. Projektne vrednosti amplitude lokalnih nepopolnosti

6 Lokalne nepopolnosti je v globalni analizi treba upotevati le izjemoma, e sta izpolnjena naslednja pogoja:

vsaj na enem koncu je element prikljuen z momentnim spojem, omejitev za vitkost tlaenega elementa je prekoraena:

0,5

Af y N Ed

, (2)

kjer sta NEd projektna vrednost tlaene osne sile v elementu, relativna vitkost elementa v ravnini okvira, izraunana z uklonsko dolino, ki je enaka sistemski dolini elementa. Obiajno kriterij (2) ni izpolnjen in lokalnih nepopolnosti ni potrebno upotevati v globalni analizi. Njihov vpliv se upoteva v kontroli stabilnosti na nivoju posameznega elementa. Vpliv lokalnih nepopolnosti je namre vkljuen v uklonske krivulje. Za zdrueno lokalno in globalno nepopolnost se lahko namesto poenostavljenih pristopov (Sl. 1 in Sl. 2) uporabi elastina uklonska oblika konstrukcije. Navodila za izraun amplitud so podana v SIST EN 1993-1-1, pogl. 5.3.2 (11).
Nepopolnosti pri globalni analizi povezij

Izbone sile qd na vodoravna povezja, ki podpirajo niz tlanih pasov upogibnih nosilcev (glej Sl. 3), doloimo z izrazom:
qd = N Ed ,i 8
i =1 m

(e0 + q ) L2

(3)

e se sistem podprtih elementov in povezja rauna po teoriji drugega reda, se q v izrazu (3) zanemari, nepopolnosti e0 pa se upotvajo z izbono silo qd. Da lahko odigrajo svojo vlogo, morajo biti povezja dovolj toga in q naj ne bi presegal L/500 ali celo L/1000. Vrednosti qd pri razlinih vrednostih q mm so podane v Pr. 3.

7
M Ed pEd L2 = h 8h h viina nosilcev L e0 = m 500 N Ed =
1 m tevilo podprtih elementov

m = 0,5 1 + m

ravnini zaradi qd in vseh drugih zunanjih obteb (upogibov znanih po teoriji prvega reda)

q upogibek povezja v lastni

Sl. 3. Nadomestna izbona sila pri vodoravnem povezju Pr. 3. Koeficienti za izraun qd
L eo = m 500

m=1

m=2

m=3

m=4

m=5

m=

m = 0, 5 1+

1 m

m tevilo tlaenih elementov, ki jih povezje podpira

qd = N Ed ,i 8
i =1 m m

(e0 + q ) L2

q L 2000 L 1500 L 1000 L 500

* 1 50, 0 1 46,9 1 41, 7 1 31,3 1 56, 0 1 52,1 1 45,8 1 33,5 1 58, 6 1 54, 4 1 47,5 1 34, 4 1 60,1 1 55, 6 1 48, 4 1 34,9 1 61, 0 1 56, 4 1 49, 0 1 35, 2 1 65,3 1 60,1 1 51,8 1 36, 6

qd =

N
i =1

Ed ,i

8 Vpliv globalnih in lokalnih nepopolnosti je mogoe nadomestiti s sistemom nadomestnih vodoravnih sil, ki zagotavljajo enako poveanje notranjih sil kot geometrijske nepopolnosti (glej Sl. 4).

a) nadomestne horizontalne sile za globalne nepopolnosti

b) nadomestne horizontalne sile za lokalne nepopolnosti

Sl. 4. Nadomestne horizontalne sile, ki nadomeajo geometrijske nepopolnosti

9
3 POSEBNE LASTNOSTI PRENIH PREREZOV

3.1

Kompaktnost prenih prerezov

Pr. 4. Najveje razmerje irine proti debelini tlaenih delov prenih prerezov

notranji tlaeni deli

c t
t

c t t
t

c t

Os upogiba

t c
razred kompaktnosti razpored napetost v delih prereza (tlane pozitivne)

t c

Os upogiba

upogib
fy + fy c fy -

tlak
fy + c

upogib in tlak
fy + fy
c

pri > 0,5 : c / t

1
c / t 72 c / t 33

pri 0,5 : c / t pri > 0,5 : c / t 2

c / t 83
fy

396 13 1 36 456 13 1 41,5

c / t 38

pri 0,5 : c / t razpored napetost v delih prereza (tlane pozitivne)

fy +
c c/2

fy c

+ fy

c fy

c / t 124

c / t 42

pri > 1: c / t

42 0, 67 + 0,33

pri 1*) : c / t 62 (1 ) ( ) fy 235 275 355 420 460 = 235 / f y 1,00 0,92 0,81 0,75 0,71 *) 1 pride v potev, ko je tlana napetost < fy ali natezna deformacija y > fy/E

10
Pr. 4 (nadaljevanje). Najveje razmerje irine proti debelini tlaenih delov prenih prerezov

previsni deli pasnic

c t
t

c t

vroe valjani prerezi razred kompaktnosti razpored napetost v delih prereza (tlane pozitivne) 1 2 razpored napetost v delih prereza (tlane pozitivne) 3 = 235 / f y fy tlak
+ c

varjeni prerezi upogib in tlak zunanji rob tlaen zunanji rob v nategu
c c

+ c

+ c -

c / t 9 c / t 10
+ c

9 10 c/ t c/t
c +

c/ t c/t

9 10

c / t 14

c t 21 k za k glej EN 1993-1-5
235 1,00 275 0,92 355 0,81 420 0,75 460 0,71

Pr. 4 (nadaljevanje). Najveje razmerje irine proti debelini tlaenih delov prenih prerezov

kotniki h

glej tudi previsni deli pasnic

t
razred kompaktnosti razporeditev napetosti po prerezu (tlane pozitivne) 3 = 235 / f y fy 235 1,00

b
Prerez v tlaku
+ fy +

Ne velja za kotnike v zveznem kontaktu z ostalimi komponentami.

h t 15 in

275 0,92

b+h 11,5 2t 355 0,81

420 0,75

460 0,71

11
Pr. 4 (nadaljevanje). Najveje razmerje irine proti debelini tlaenih delov prenih prerezov

cevni prerezi

razred kompaktnosti 1 2 3

prerez v tlaku in/ali v upogibu

= 235 / f y

d / t 50 2 d / t 70 2 d / t 90 2 OPOMBA Za d / t > 90 2 glej EN 1993-1-6. 235 275 355 fy 1,00 0,92 0,81 2 1,00 0,85 0,66

420 0,75 0,56

460 0,71 0,51

3.2

Bruto in neto prerezi

Geometrijske karakteristike bruto prenega prereza doloimo na osnovi nominalnih dimenzij brez upotevanja lukenj za vijake in druga vezna sredstva (Sl. 5, prerez 1). Veje oslabitve prereza (npr. luknje za vodenje instalacij, izrezi) je treba upotevati. Za neto povrino prenega prereza se vzame bruto povrina in od nje odteje povrina lukenj za vezna sredstva in ostale odprtine ter izreze (Sl. 5, prerez 2). Kadar so luknje zamaknjene, je potrebno preveriti tudi ustrezne neto prereze, ki sledijo zamiku lukenj (Sl. 5, prerez 3).

Bruto prerez (1): A1 = b t Neto prerez (2): Neto prerez (3):

Anet2 = ( b 2d 0 ) t
2 s2 Anet3 = b 3d 0 + t i =1 4 p

Anet = min Anet2 , Anet3

Sl. 5. Bruto in neto prerezi

Pri kotnikih in drugih elementih z luknjami v ve ravninah se pri doloanju neto prereza razdalje merijo vzdol srednje ravnine ploevine, ki sestavljajo prerez (Sl. 6).

Sl. 6. Kotniki z luknjami v obeh krakih

12 3.3

Vitki prerezi in metoda sodelujoe irine

SIST EN 1993-1-5 doloa raun sodelujoih irin na naslednji nain:

ploevine, preno podprte ob obeh vzdolnih robovih (stojine I profilov, pasnice pri katlastih profilih):

= 1, 0 pri p 0,5 + 0, 085 0, 055

(4)
(5)

p 0, 055 ( 3 + ) p
2

pri p > 0,5 + 0, 085 0, 055

ploevine z enim prostim vzdolnim robom (polovica pasnice I profilov, previsni elementi katlastih profilov):

= 1, 0 pri p 0, 748 ,
=
kjer je:

(6) (7)

p 0,188 1, 0 pri p > 0, 748 , 2 p

p =

fy

cr

b/t , 28, 4 k

(8) (9)

cr = k

12 (1 2 ) b

2 Et 2

b k t

razmerje napetosti na robovih ploevin (Pr. 5, Pr. 6), ustrezna irina ploevine, definirana v Pr. 4 (tam oznaena s c). Za pasnice kvadratnih in pravokotnih votlih profilov se vzame zunanja irina, zmanjana za 3 debeline stene, koeficient lokalnega izboenja (Pr. 5, Pr. 6), debelina ploevine.

Ker je razmerje odvisno od sodelujoe irine, je za doloanje sodelujoe irine naeloma potreben iteracijski postopek. Pri I in katlastih prerezih se lahko uporabi poenostavljen postopek: pri doloanju sodelujoe irine v pasnicah lahko razmerje napetosti doloimo ob upotevanju polnega prereza, sodelujoo irino v stojini pa potem doloimo na osnovi sodelujoe irine pasnice in polnega prereza stojine. Ko vsakemu delu vitkega prenega prereza posebej (brez interakcije) doloimo sodelujoo irino, preostali sodelujoi prerez (Sl. 7) obravnavamo kot prerez 3. razreda kompaktnosti. V ta namen je potrebno izraunati novo teie sodelujoega prereza, povrino prereza Aeff, vztrajnostni moment Ieff in odpornostni moment Weff. Pri nesimetrinih prerezih, obremenjenih samo s tlano osno silo (Sl. 7 a), pride do spremembe lege leia eN in dodatnega upogibnega momenta M = eN NEd, ki ga je potrebno upotevati pri dimenzioniranju.

a)

b)
Sl. 7. Sodelujoi preni prerezi

c)

13
Pr. 5. Sodelujoa irina pri ploevinah, podprtih ob obeh vzdolnih robovih

razporeditev napetosti

sodelujoa irina beff

= 1:
beff = b

be1 = 0,5beff 1 > 0 :

beff = b

be 2 = 0,5beff

be1 =

2 beff 5

be 2 = beff be1

< 0:
beff = bc =

b 1
be 2 = 0, 6beff

be1 = 0, 4beff

= 2 1
k

1 4,0

1 > 0 8, 2 1, 05 +

0 7,81

0 > 1 7,81 6, 29 + 9, 78 2

1 23,9

1 > > 3 5,98 (1 )

2

14
Pr. 6. Sodelujoa irina pri ploevinah z enim prostim vzdolnim robom

razporeditev napetosti 1 > 0 :

beff = c

sodelujoa irina beff

< 0:
beff = bc =

c 1
1 > > 3 0,57 0, 21 + 0, 07 2

= 2 1
k

1 0,43

0 0,57

1 0,85 1 > 0 :
beff = c

< 0:
beff = bc =

c 1
1 23,8

= 2 1
k
3.4

1 0,43

1 > > 0
0,578 ( + 0,34 )

0 1,70

0 > > 1
1, 7 5, 0 + 17,1 2

Preni prerezi v nategu (vsi razredi kompaktnosti)

projektna nosilnost bruto prereza

N Ed N pl , Rd = A fy

M0

(10)

projektna nosilnost neto prereza

N Ed N u , Rd = 0,9 Anet f u

M2

(11)

Merodajna je manja od obeh nosilnosti. Kadar se pri projektiranju zahteva duktilno obnaanje (npr. pri metodi projektiranja nosilnosti), mora veljati: N u , Rd N pl , Rd , (12)

15 in fy M 2 Anet . A 0,9 f u M 0 (13)

3.5

Preni prerezi v tlaku

1., 2. in 3. razred kompaktnosti

N Ed N pl , Rd =
4. razred kompaktnosti

A fy

M0

(14)

N Ed N c , Rd =

Aeff f y

M0

(15)

V tlano obremenjenih elementih lukenj za vezna sredstva, razen poveanih in podaljanih lukenj, ni potrebno upotevati, e so zapolnjene z veznimi sredstvi.
3.6 Preni prerezi v enoosnem upogibu

1. in 2. razred kompaktnosti

M Ed M pl , Rd =
3. razred kompaktnosti

Wpl f y

M0

(16)

M Ed M el , Rd =
4. razred kompaktnosti

Wel f y

M0

(17)

M Ed M c , Rd =

Weff f y

M0

(18)

Wpl, Wel in Weff so plastini, elastini in efektivni odpornostni moment prenega prereza. e je natezna pasnica oslabljena z luknjami (npr. za vezna sredstva), mora biti za njo izpolnjen tudi kriterij (11). V tlano obremenjenih delih prereza lukenj za vezna sredstva, razen poveanih in podaljanih lukenj, ni treba upotevati, e so zapolnjene z veznimi sredstvi.

16 3.7

Preni prerezi v strigu

Kompaktne stojine

hw 72 tw

(19)

je faktor z vrednostmi med 1,0 in 1,2, s katerim se lahko povea plastina strina nosilnost
predvsem varjenih profilov (vpliv utrjevanja jekla in drugih parametrov), vendar tudi zaostri kriterij kompaktnosti (19). Za jekla S235 do S460 se lahko vzame = 1,2 (ali med 1,0 in 1,2), za jekla vije trdnosti pa = 1,0.

plastina strina nosilnost

VEd V pl , Rd = kjer je Av povrina strinega prereza (Pr. 7). Av f y

M0 3

(20)

elastina strina nosilnost

Ed =
kjer je:

fy VEd S , I t 3 M 0

(21)

Ed projektna vrednost strine napetosti, S statini moment dela prereza nad obravnavano toko, I vztrajnostni moment celotnega prenega prereza, t debelina stene prenega prereza na mestu izrauna strine napetosti.
Elastini izraun se pri stavbah uporablja le izjemoma, obiajno v kombinaciji z Mies-ovim pogojem teenja pri kontroli mejnega stanja uporabnosti.

17
Pr. 7. Strini prerezi tankostenskih prenih prerezov

Vrsta prereza
vroe valjani profili

Smer delovanja strine sile

Av
A 2bt f + ( tw + 2r ) t f

Oblika prereza

I, H, U vzporedno s stojino T

vendar Av hwtw (za I, H) 0,9 ( A bt f

varjeni profili

I, H, U, katlasti vzporedno s stojino T

( hwtw )

tf tw h 2

valjani in varjeni I, H, U, katlasti

vzporedno s pasnico

A ( hwtw )

valjani pravokotni votli profili

vzporedno z viino

Ah b+h

vzporedno s irino okrogli votli profili in cevi ploevine in polni pravokotni profili 2A

Ab b+h 0, 64 A

ni pomembno

ni pomembno

18 Vitke stojine

hw 72 > tw

(22)a

hw 31 = tw

(22)b

kjer je k koeficient strinega izboenja:

k = 5,34 + k = 4, 0 +

4, 0

2 2

pri 1, 0, pri < 1, 0, (23)

5,34

a . hw

Za primere z vzdolnimi ojaitvami glej SIST EN 1993-1-5.

VEd Vb , Rd =

w f y hw tw

3 M1 0,83 w = pri w ,

(24)

w =
kjer je:

0,83

pri w >

0,83

w =

fy
3 cr

hw
37, 4 tw k

vitkost stojine v strigu,

w ( w ) redukcijski koeficient strinega izboenja (uklonska krivulja) za primer podajne robne

ojaitve (konservativni pristop); za podrobnosti glej SIST EN 1993-1-5, pogl. 5.
3.8 Torzijsko obremenjeni preni prerezi

Upotevati je potrebno naslednje napetosti, ki izhajajo iz torzijske obremenitve:

strine napetosti t,Ed od delea torzijskega momenta Tt,Ed, ki pripada Saint-Venantovi torziji, strine napetosti ,Ed od delea torzijskega momenta T,Ed,, ki pripada ovirani torziji (za celoten torzijski moment TEd velja TEd = Tt,Ed + T,Ed), normalne napetosti ,Ed zaradi bimomenta BEd, ki se razvije pri ovirani torziji.

19 Pri soasnem delovanju prene sile in torzijskega momenta je potrebno strino nosilnost stojin Vpl.Rd (20) ustrezno zmanjati:

I in H profili
VEd V pl ,T , Rd = V pl , Rd 1

t , Ed
1, 25( f y / 3) / M 0

(25)

U profili
t , Ed , Ed V pl , Rd VEd V pl ,T , Rd = 1 1, 25( f y / 3) / M 0 ( f y / 3) / M 0

(26)

votli profili

t , Ed VEd V pl ,T , Rd = 1 V pl , Rd ( f y / 3) / M 0

(27)

20
Pr. 8. Izraun napetosti zaradi vplivov torzijskih obremenitev

okrogli votli profili

t , Ed

Tt , Ed 2 r 2 t

It 2 r 3 t
pravokotni votli profili

t << 1 r

2 (hw + t f ) 2 (b tw ) 2 It = hw + t f b tw + tw tf

t , Ed , f t , Ed , w
I profili

Tt , Ed 2 (hw + t f ) (b tw ) t f Tt , Ed 2 (hw + t f ) (b tw ) tw

1 3 I t ( hw tw + 2 b t 3 ) f 3 T t t , Ed , f = t , Ed f It T t t , Ed , w = t , Ed w It

I =

2 b3 t f hw

, Ed = 1,5
, Ed

24 T , Ed

hf b t f B = 2 Ed b t f hw / 6

Za druge prene prereze glej npr. v: SIST EN 1999-1-1, dodatek J [23] Hajdin-Kllbrunner [22]
3.9

Preni prerezi, obremenjeni z enoosnim upogibom in strigom (1., 2. in 3. razred kompaktnosti)

Vpliva prenih sil na projektno upogibno nosilnost prereza ni treba upotevati, e velja:
VEd 0,5V pl , Rd

(28)

Pri VEd > 0,5 Vpl.Rd projektno upogibno nosilnost, zmanjano zaradi vpliva prenih sil, izraunamo tako, da v obmoju strinega prereza upotevamo zmanjano napetost teenja
f y , red = (1 ) f y

(29)

21

2VEd 1 V pl , Rd

(30)

Za upogibno nosilnost My.v,Rd dvojnosimetrinih I in H prerezov torej velja:

M Ed M y ,v , Rd = M f , Rd + M w, Rd (1 ) M y ,c , Rd ,

(31)

kjer je:
M f , Rd = b t f h f f y M 0 M w, Rd = M pl , Rd M f , Rd

plastina nosilnost pasnic, plastina nosilnost stojine,

M y ,c , Rd mejna upogibna nosilnost glede na razred kompaktnosti prenega

prereza (Mpl,Rd za 1. in 2. razred in Mel,Rd za 3. razred). Za praktino uporabo se lahko za dvojno simetrine I prereze izraz (31) poenostavi v:
h2 t f y M Ed M y ,v , Rd = W pl w w 4 M0

(32)

22
Pr. 9. Plastina nosilnost za enoosni upogib z osno silo

prerez

nivo osne sile

M N , Rd M N , y , Rd = M pl , y , Rd M N , y , Rd = M pl , y , Rd

n 0,5a 0, 25
n > 0, 25

ali

n > 0,5a
n a 0,5 n > 0,5 ali n>a n 0,5aw 0, 25

1 n M pl , y , Rd (1 0,5a)

M N , z , Rd = M pl , z , Rd

M N , z , Rd = M pl , z , Rd

n a 2 1 1 a

M N , y , Rd = M pl , y , Rd M N , y , Rd = M pl , y , Rd

n > 0, 25 ali n > 0,5aw n 0,5a f 0, 25 n > 0, 25

1 n M pl , y , Rd (1 0,5aw )

M N , z , Rd = M pl , z , Rd
M N , z , Rd = M pl , z , Rd 1 n M pl , z , Rd (1 0,5a f )

ali
n > 0,5a f n 0,15 n > 0,15

M N , Rd = M pl , Rd
M N , Rd = M pl , Rd (1 n1,7 )

za vse vrednosti n

M N , Rd = M pl , Rd (1 n 2 )

n=

N Ed N pl , Rd

(I, H profili) A A 2bt f A 2bt aw = (HOP), aw = (varjeni) A A A 2htw A 2ht af = (HOP), a f = (varjeni) A A

a=

A 2bt f

23
Pr. 10. Plastina nosilnost za dvoosni upogib z osno silo

M y , Ed M z , Ed + 1, 0 M Ny , Rd M Nz , Rd

Prerez I in H profili okrogle cevi pravokotni votli profili polni pravokotni profili, ploevine

2 2 1, 66 6 1 1,13n 2 1, 73 + 1,8n3
n= N Ed N pl . Rd

5n 1, 0 2 1, 66 6 1 1,13n 2 1, 73 + 1,8n3

Poenostavljen izraz, ki je na varni strani: M y , Ed M z , Ed N Ed + + 1, 0 N pl , Rd M pl , y , Rd M pl , z , Rd

3. razred kompaktnosti

max, Ed
oziroma

fy

M0

(33)

M y , Ed M z , Ed N Ed + + 1, 0 A f y / M 0 Wy ,el f y / M 0 Wz ,el f y / M 0
4. razred kompaktnosti

(34)

max, Ed
oziroma

fy

M0

(35)

M + N Ed eNy M z , Ed + N Ed eNz N Ed + y , Ed + 1, 0 , Aeff f y / M 0 Weff , y f y / M 0 Weff , z f y / M 0

(36)

kjer je: Aeff povrina sodelujoega prenega prereza pri istem tlaku, Weff elastini odpornostni moment sodelujoega prenega prereza pri istem upogibu okoli obravnavane osi, eN premik teine osi sodelujoega prereza glede na osnovni prerez pri istem tlaku.

24 3.10 Preni prerezi, obremenjeni z upogibnim momentom, osno silo in preno silo
1. in 2. razred kompaktnosti

Kadar pri osno in upogibno obremenjenih prerezih prena sila VEd presega 50% plastine strine nosilnosti Vpl,Rd, se mejna nosilnost prereza doloi ob upotevanju zmanjane napetosti teenja fy,red = (1) fy ( je doloen z izrazom (30)). Na Sl. 8 je prikazan znailni potek napetosti v h t (1 ) f y ). mejnem stanju, ki je podan z izrazom (37) (velja za N Ed N pl .w, Red , Rd = w w

M0

x= tw

N Ed fy

y=

hw x 2

M0

(1 )
y tw (1 ) f y ( x + y )

M w, R e d , Rd =

M0

Sl. 8. Mejno stanje prereza, obremenjenega z upogibnim momentom, osno in preno silo

M Ed M pl , NV , Rd = M f , Rd + M w,Re d , Rd
3. razred kompaktnosti

(37)

Za strino kompaktne prereze v 3. razredu kompaktnosti, pri katerih je VEd > 0,5 Vpl,Rd, se lahko za kontrolo nosilnosti uporabi konservativen Misesov pogoj teenja ali pa ena od izpeljank izraza (37)
M y , Ed N Ed + 1, 0 N pl , Rd M el , y , Rd

(38)

ali
M y , Ed M N Ed + 1, 0 w, Rd , N pl , Rd M el , y , Rd M pl , Rd

(39)

kjer je Mw,Rd plastina upogibna odpornost stojine. Izraza (38) in (39) nista podana v SIST EN 1993-1-1, temeljita pa na izhodiih tega standarda in ustreznih poenostavitvah.
4. razred kompaktnosti in strino vitki prerezi

Poenostavljena kontrola nosilnosti (glej tudi SIST EN 1993-1-5):

M y , Ed + N Ed eNy N Ed + 1, 0 , Aeff f y / M 0 Weff , y f y / M 0 2V = Ed 1 . V b , Rd
2

(40)

25
4 STABILNOST

4.1

Upogibni uklon

1., 2. in 3. razred kompaktnosti

N Ed N b , Rd = Af y / M 1 ,

(41)

kjer je: Nb,Rd

projektna uklonska nosilnost tlaenih palic za upogibni uklon,

M1 = 1, 0 delni varnostni faktor odpornosti pri kontroli stabilnosti (uklon, bona zvrnitev, interakcija upogiba in tlaka). Pri mostovih velja M1 = 1,1 ( , )
redukcijski faktor upogibnega uklona (uklonska krivulja).

= 1, 0 pri 0, 2 , =
1

(42)

+ 2 2

pri > 0, 2 ,

= 0,5 1 + ( 0, 2 ) + 2 , =
i=

A fy N cr

ali =

i 1

lu

(43)

I (vztrajnostni radij), A 2 EI N cr = 2 (Eulerjeva kritina sila), lu

(44)

1 =
kjer je: relativna vitkost, faktor nepopolnosti, lu uklonska dolina (Sl. 9), I vztrajnostni moment.

E = 93,9 , fy

Faktor nepopolnosti za posamezno uklonsko krivuljo se doloi iz Pr. 11. Vrednost redukcijskega faktorja se v odvisnosti od parametrov in lahko doloi tudi iz diagramov na Sl. 10 in iz Pr. 12. Izbira uklonskih krivulj za posamezne prene prereze tlaenih palic se opravi s pomojo Pr. 13.

26

Sl. 9. Uklonske doline Pr. 11. Faktorji nepopolnosti uklonskih krivulj

uklonska krivulja faktor nepopolnosti a0 0,13 a 0,21 b 0,34 c 0,49 d 0,76

1,0

0,8

a0 a b c d

Redukcijski faktor

0,6

0,4

0,2

0,0 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,4 2,6 2,8 3,0

Relativna vitkost LT
Sl. 10. Diagrami uklonskih krivulj

27
Pr. 12. Brezdimenzionalna uklonska nosilnost

0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 2,9 3,0

a0 1,0000 0,9859 0,9701 0,9513 0,9276 0,8961 0,8533 0,7961 0,7253 0,6482 0,5732 0,5053 0,4461 0,3953 0,3520 0,3150 0,2833 0,2559 0,2323 0,2117 0,1937 0,1779 0,1639 0,1515 0,1404 0,1305 0,1216 0,1136 0,1063

a 1,0000 0,9775 0,9528 0,9243 0,8900 0,8477 0,7957 0,7339 0,6656 0,5960 0,5300 0,4703 0,4179 0,3724 0,3332 0,2994 0,2702 0,2449 0,2229 0,2036 0,1867 0,1717 0,1585 0,1467 0,1362 0,1267 0,1182 0,1105 0,1036

b 1,0000 0,9641 0,9261 0,8842 0,8371 0,7837 0,7245 0,6612 0,5970 0,5352 0,4781 0,4269 0,3817 0,3422 0,3079 0,2781 0,2521 0,2294 0,2095 0,1920 0,1765 0,1628 0,1506 0,1397 0,1299 0,1211 0,1132 0,1060 0,0994

c 1,0000 0,9491 0,8973 0,8430 0,7854 0,7247 0,6622 0,5998 0,5399 0,4842 0,4338 0,3888 0,3492 0,3145 0,2842 0,2577 0,2345 0,2141 0,1962 0,1803 0,1662 0,1537 0,1425 0,1325 0,1234 0,1153 0,1079 0,1012 0,0951

d 1,0000 0,9235 0,8504 0,7793 0,7100 0,6431 0,5797 0,5208 0,4671 0,4189 0,3762 0,3385 0,3055 0,2766 0,2512 0,2289 0,2093 0,1920 0,1766 0,1630 0,1508 0,1399 0,1302 0,1214 0,1134 0,1062 0,0997 0,0937 0,0882

28
Pr. 13. Izbira uklonske krivulje glede na preni prerez
uklonska krivulja S 235 S 275 S 460 S 355 S 420 a a0 b a0 b a c a b c d d b c c d a c b a a c c b c c d a0 c b

preni prerez

omejitve

uklon okoli osi

vroe valjani prerezi

tf 40 mm 40 mm < tf 100 tf 100 mm tf > 100 mm tf 40 mm

yy zz yy zz yy zz yy zz yy zz yy zz katerakoli katerakoli katerakoli katerakoli

votli prerezi varjeni I-prerezi

h/b 1,2

h/b > 1,2

tf > 40 mm

vroe izdelani hladno oblikovani splono (razen kot spodaj) debeli zvari: a > 0,5tf b/tf < 30 h/tw <30

varjeni katlasti prerezi

U-, T- in polni prerezi

katerakoli

L-prerezi

katerakoli

4. razred kompaktnosti

N Ed N b , Rd = Aeff f y / M 1 ,

(45) (46)

Aeff f y N cr

kjer je Ncr izraunan za bruto preni prerez tlaene palice.

29
4.2 Torzijski in upogibno-torzijski uklon

Pri tlano obremenjenih elementih z odprtim prenim prerezom in majhno torzijsko togostjo je potrebno preveriti nevarnost torzijskega in upogibno-torzijskega uklona. Te nevarnosti ni pri (glej Sl. 11):

votlih in katlastih prerezih, dvojno simetrinih H prerezih, pri prerezih z radialno potekajoimi ploevinami (kotniki, krii), e so v 1. ali 2. razredu kompaktnosti.

Ni nevarnosti torzijskega uklona

Nevarnost upogibnotorzijskega uklona

Nevarnost torzijskega uklona

Sl. 11. Oblike prenih prerezov in torzijski in upogibno-torzijski uklon znailni primeri

Za enojno simetrine lenkasto podprte tlaene palice (lu = l) s prosto vzboitvijo prereza zaradi ovirane torzije na obeh koncih veljajo naslednje elastine kritine uklonske sile:
N cr ,1 = N cr , y

(47)

N cr ,2,3

(1. (najveja) uklonska sila pri upogibno torzijskem uklonu), zs 2 2 1 ( N cr , z + N cr ,T ) ( N cr , z + N cr ,T ) 4 N cr , z N cr ,T 1 2 , = zs 2 is 2 1 2 is (2. in 3. uklonska sila pri upogibno-torzijskem uklonu)

(48)

kjer je:
N cr , y =
(upogibni uklon okoli mone osi), l2 2 EI N cr , z = 2 z (upogibni uklon okoli ibke osi), l 2 EI 1 N cr ,T = 2 GI t + (torzijski uklon), is l2

2 EI y

(49) (50) (51)

G strini modul jekla ( 8100 MPa), It torzijski vztrajnostni moment pri enakomerni (Saint-Venantovi) torziji, I torzijski vztrajnostni moment pri ovirani torziji, is 2 = I y + Iz A
+ zs 2 ,

kjer je zs koordinata strinega sredia glede na teie prenega prereza.

30 Pri dvojno simetrinih prerezih se lahko pojavi samo isti torzijski uklon in zato primerjamo samo Ncr,y, Ncr,z in Ncr,T. Vitkost T pri torzijskem in upogibno-torzijskem uklonu se doloi z izrazom (52), uklonska nosilnost pa se potem doloi na enak nain kot pri upogibnem uklonu.

T =
kjer je:

A fy N cr ,min

ali

Aeff f y N cr ,min

(52)

N cr ,min = min ( N cr , z , N cr ,T )

za dvojno simetrine prereza ali za enojno simetrine prereze.

N cr ,min = min ( N cr ,2,3 , N cr ,T )

4.3

Bona zvrnitev upogibnih nosilcev

Upogibni nosilci z okroglim ali pravokotnim votlim prerezom niso obutljivi na bono zvrnitev. Enako velja za I nosilce, pri katerih je tlaena pasnica bono podprta na dovolj majhnih razdaljah, ki prepreujejo bono zvrnitev. V ostalih primerih je potrebno bono zvrnitev preveriti z izrazom (53):
M Ed M b , Rd = LT Wy f y / M 1 ,

(53)

kjer je: Wy Wy = Wpl.y Wy = Wel.y Wy = Weff.y LT ( LT , LT)

LT LT
Mcr

odpornostni moment prenega prereza za mono os, 1. in 2. razred kompaktnosti, 3. razred kompaktnosti, 4. razred kompakstnosti, redukcijski faktor pri boni zvrnitvi glej 5.2.2 in 5.2.3, faktor nepopolnosti (doloa uklonsko krivuljo), relativna vitkost bone zvrnitve, elastini kritini moment bone zvrnitve.

Za dvojno simetrine prereze se lahko za raun Mcr uporabita naslednji enabi: nosilci, obremenjeni z robnimi momenti brez prene obtebe vzdol nosilca (oziroma z zanemarljivo majhno preno obtebo), in nosilci s preno obtebo, ki deluje v teiu prenega prereza (Sl. 12 a).
M cr = C1

kz L

EI z GI t +

2 EI z EI

( k L )

(54)

31

a) en. (54)

b) en. (55)

Sl. 12. Uporabno obmoje enab za raun Mcr

nosilci s preno obtebo, ki ne deluje v teiu prenega prereza (Sl. 12 b):

M cr = C1 2 EI z k z I
2 2 2 2 GI t ( k z L ) + + ( C2 z g ) C2 z g , 2 EI z k I z

( kz L )

(55)

kjer je: Iz It I L

vztrajnostni moment okoli ibke osi, torzijski vztrajnostni moment pri enakomerni torziji, torzijski vztrajnostni moment pri ovirani torziji, razmak med bonimi podporami (bono podprt celoten prerez ali vsaj tlaen pas),

ky, kz uklonska koeficienta za uklon okoli mone in ibke osi, k pa izraa robne pogoje za vzboenje prereza (Pr. 14).

32
Pr. 14. Uklonski koeficienti

ky uklon okoli mone osi

kz uklon okoli ibke osi

k uklon okoli mone osi

ky = 1,0 ky = 0,7 ky = 0,5

kz = 1,0 kz = 0,7 kz = 0,5

k = 1,0 k = 0,7 k = 0,5

Robni pogoji za vzboenje prenega prereza so teko dololjivi, zato je za k najbolje vedno predpostaviti k = 1. Pri uklonskih koeficientih ky in kz se lahko upotevajo realni robni pogoji, vendar se pri boni zvrnitvi obiajno upoteva konservativna vrednost kz = 1,0. Pri nosilcih z ve vmesnimi podporami je to obvezno.
C1 C2
koeficient, ki zajema vpliv poteka upogibnih momentov vzdol nosilca koeficient, ki zajema vpliv lege obtebe glede na strino sredie prereza (neugodno, e obteba deluje nad strinim srediem in ugodno, e deluje pod njim)

Vrednosti koeficientov C1 in C2 za najbolj znailne primere so podane v Pr. 15 do Pr. 18. Za drugane primere in za enojno simetrine prene prereze se napotki za raun Mcr najdejo v ustrezni literaturi (SIST EN 1999-1-1 dodatek I, Petersen [24]). Pri nosilcih z vmesnimi bonimi podporami lahko kontrolo bone zvrnitve opravimo za vsako polje med sosednjima bonima podporama na tak nain kot za izolirano palico s kz = 1,0, k = 1,0. Vpliva lege prijemalia prene obtebe ni potrebno upotevati (Sl. 13).

33
Pr. 15. Vrednosti koeficienta C1 nosilec, obremenjen z robnimi momenti

obteba in robni pogoji

potek momentov

kz1) 1,0 0,7 L 0,7 R 0,5 1,0 0,7 L 0,7 R 0,5 1,0 0,7 L 0,7 R 0,5 1,0 0,7 L 0,7 R 0,5 1,0 0,7 L 0,7 R 0,5 1,0 0,7 L 0,7 R 0,5 1,0 0,7 L 0,7 R 0,5 1,0 0,7 L 0,7 R 0,5 1,0 0,7 L 0,7 R 0,5

C1 1,00 1,02 1,02 1,00 1,14 1,21 1,11 1,14 1,31 1,48 1,21 1,31 1,52 1,85 1,33 1,52 1,77 2,33 1,45 1,75 2,05 2,83 1,58 2,00 2,33 3,08 1,71 2,23 2,55 2,59 1,83 2,35 2,56 1,92 1,92 2,22

1)

0,7 L = levi rob vpet, 0,7 R = desni rob vpet

34
Pr. 16. Vrednosti koeficientov C1 in C2 preno obremenjen nosilec

potek momentov in robni pogoji

ky 1 1 1

kz 1 0,5 1

C1 1,35 1,03 1,70

C2 0,55 0,45 0,50

1,60

0,50

2,50

0,50

1,52

0,50

1 1 1 1

1 1 0,5 1

1,48 1,13 0,95 1,39

0,50 0,46 0,41 0,50

1,27

0,50

2,50

0,50

1,29

0,50

1,23

0,50

2,50

0,50

35
Pr. 16 (nadaljevanje). Vrednosti koeficientov C1 in C2 preno obremenjen nosilec

potek momentov in robni pogoji

ky 1 1 1 0,5 0,5 0,5 0,5

kz 1 1 0,5 1 0,5 1 0,5

C1 2,40 1,04 0,92 1,68 0,94 2,58 1,49

C2 0,50 0,43 0,40 1,39 0,76 1,56 0,90

aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Sl. 13. Kontrola bone zvrnitve nosilca z vmesnimi bonimi podporami

36
Pr. 17. Vrednost koeficientov C1 in C2 konzolni nosilec, ky = kz = k =2, zj = 0

obteba in robni pogoji

EI GI t

zg L

EI z GI t

C1

C2 1,26

0,5

4 2 0 2 4 4 2 0
2 4 4 2 0 2 4 4 2 0 2 4 4 2 0 2 4 4 2 0 2 4

2,56 0,22 0,26 1,59 3,570 0,39 0,45 1,83 4,31 0,55 0,63 2,10 5,115 0,84 0,97 2,22 5,430 1,33 1,51 2,12 5,55 1,90 2,13

37
Pr. 18. Vrednosti koeficientov C1 in C2 konzolni nosilec, ky = kz = k = 2, zj = 0

obteba in robni pogoji

EI GI t

zg L

EI z GI t

C1

C2 1,66

0,5

4 2 0 2 4 4 2 0 2 4 4 2 0 2 4 4 2 0 2 4 4 2 0 2 4 4 2 0 2 4

4,11 0,60 0,66 1,89 6,57 0,72 0,80 2,06 8,42 0,84 0,93 2,26 10,6 1,06 1,19 2,36 11,7 1,45 1,62 2,40 12 2,00 2,22

4.3.1

Uklonske krivulje za bono zvrnitev sploni primer

V splonem se za kontrolo bone zvrnitve uporabijo uklonske krivulje LT ( LT ) = , podane v 5.1.2 za upogibni uklon, s to razliko, da je dolina platoja uklonske krivulje podaljana na LT = 0, 4 (glej Sl. 14). Velja torej:

LT = 1, 0 pri LT 0, 4 .

(56)

38 Vitkost LT se izrauna z izrazom:

LT =
kjer je:

Wy f y M cr

(57)

Wy odpornostni moment prereza glede na razred kompaktnosti (Wy,pl, Wy,el, Wy,eff).

Uklonske krivulje se izberejo v skladu s Pr. 19.

Pr. 19. Izbira uklonskih krivulj sploni primer

preni prerez vroe valjani I-prerezi varjeni I-prerezi ostali preni prerezi
4.3.2

omejitve h/b 2 h/b > 2 h/b 2 h/b > 2 -

uklonska krivulja a b c d d

Uklonske krivulje bone zvrnitve za standardne vroe valjane prereze in enakovredne varjene prereze

LT = 1, 0 pri LT LT ,0 = 0, 4 , LT =
1

LT = 0,5 1 + LT ( LT LT ,0 ) + LT 2 ,
LT ,0 = 0, 4 , = 0, 75 , LT = (glej Pr. 11).
Uklonske krivulje (glej Sl. 14) se izberejo v skladu s Pr. 20.
Pr. 20. Izbira uklonskih krivulj v povezavi z izrazom (58)

LT + LT LT
2

LT 2

pri LT > 0, 4 ,

(58)

preni prerez vroe valjani Iprerezi varjeni I-prerezi

omejitve h/b 2 h/b > 2 h/b 2 h/b > 2

uklonske krivulje b c c d

Dodatno poveanje redukcijskega faktorja LT zaradi ugodnega poteka momentov se lahko upoteva s korekcijskim faktorjem f.

LT ,mod =

LT
f

1, 0 ,

(59)

2 f = 1 0,5 (1 kc ) 1 2, 0 ( LT 0,8 ) 1, 0 ,

Za kc glej Pr. 21.

39
Pr. 21. Korekcijski faktor kc

Razporeditev momentov

kc 1,0 1 1,33 0,33 0,94 0,90 0,91 0,86 0,77 0,82

=1
-1 1

1,0

0,8

a Redukcijski faktor
0,6

a b splone krivulje
pogl. 4.3.1

b c d

krivulje za standardne vroevaljane profile c

pogl. 4.3.2

0,4

0,2

0,0 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,4 2,6 2,8 3,0

Relativna vitkost LT
Sl. 14. Uklonske krivulje za kontrolo bone zvrnitve

40 4.3.3 Poenostavljeno preverjanje bone zvrnitve za nosilce v stavbah (metoda tlaene pasnice) Pri elementih stavb z bono podprto tlaeno pasnico ni nevarnosti bone zvrnitve, e je za razmik med sosednjima bonima podporama Lc oziroma za pripadajoo vitkost tlaene pasnice f izpolnjen pogoj (glej tudi Sl. 15):

f =
kjer je: kc glej Pr. 21, E = 93,9 , = fy 235 , f y ( MPa )

M kc Lc c 0 c , Rd , i f , z 1 M y , Ed

(60)

1 =
if,z

vztrajnostni polmer nadomestnega tlaenega pasu (glede na ibko os celotnega prenega prereza), sestavljen iz tlaene pasnice in 1/3 tlaenega dela stojine, fy

c ,0 = LT ,0 + 0,1 = 0, 4 + 0,1 = 0,5 ,

M c , Rd = Wy

M1

nosilnost prenega prereza (za Wy glej (53)),

My.Ed najveja projektna vrednost upogibnega momenta v obravnavanem polju med bonima podporama.

Sl. 15. Metoda tlaene pasnice

Izraz (60) se lahko poenostavi v

f 0,5 .
e kriterij (60) ali (61) ni izpolnjen, se lahko kontrola bone zvrnitve izvri na naslednji poenostavljen nain: M y , Ed M b , Rd = 1,1 M c , Rd M c , Rd .

(61)

(62)

( f ) uklonske krivulje (58)

krivulja d za varjene prereze s h/tf 44 , krivulja c za vse ostale primere.

41
4.4 Tlano in upogibno obremenjeni elementi

M +e N M +e N N Ed + k yy y , Ed N , y Ed + k yz z , Ed N , z Ed 1 , Wz f y / M 1 y Ai f y / M 1 LT Wy f y / M 1 M +e N M +e N N Ed + k zy y , Ed N , y Ed + k zz z , Ed N , z Ed 1 , Wz f y / M 1 z Ai f y / M 1 LT Wy f y / M 1 kjer so: NEd, My,Ed, Mz,Ed eN,y, eN,z = 0 eN,y, eN,z 0 Ai = A Ai = Aeff Wy, Wz = Wpl,y, Wpl,z Wy, Wz = Wel,y, Wel,z Wy, Wz = Weff,y, Weff,z y, z projektne vrednosti notranjih sil, za 1., 2. in 3. razred kompaktnosti, za nesimetrine prereze v 4. razredu kompaktnosti (pogl. 3.3), za 1., 2. in 3. razred kompaktnosti, za 4. razred kompaktnosti, za 1. in 2. razred kompaktnosti, za 3. razred kompaktnosti, za 4. razred kompaktnosti, redukcijska faktorja za uklon redukcijski faktor bone zvrnitve (pogl. 4.3.1 in 4.3.2), interakcijski faktorji (Pr. 22, Pr. 23 in Pr. 24).

(63) (64)

LT

kyy, kyz, kz.y in kzz

Izraz (63) predstavlja interakcijo med uklonom okoli mone osi in upogibnimi momenti, izraz (64) pa interakcijo med uklonom okoli ibke osi in upogibnimi momenti. Pri tem je potrebno loiti dva primera:

ni nevarnosti bone zvrnitve ( LT 0, 4 ali votli pravokotni prerezi). Faktorji kij so podani v Pr. 22; nevarnost bone zvrnitve prisotna ( LT 0, 4 pri odprtih profilih). Faktorji kij so podani v Pr. 23.

Faktorji CM, ki opisujejo vpliv poteka upogibnih momentov, so prikazani v Pr. 24.

42
Pr. 22. Interakcijski faktorji kij za elemente, ki niso obutljivi na bono zvrnitev
interakcijski faktorji vrsta prenega prereza projektne predpostavke elastine lastnosti prenega prereza plastine lastnosti prenega prereza 3. in 4. razred kompaktnosti 1. in 2. razred kompaktnosti

kyy

I-prerezi ali pravokotni votli prerezi (RHS) I-prerezi RHS-prerezi I-prerezi RHS-prerezi

N Ed Cmy 1 + 0, 6 y y Ai f y / M 1 N Ed Cmy 1 + 0, 6 y Ai f y / M 1 kzz 0,8 kyy

N Ed Cmy 1 + ( y 0, 2 ) y Ai f y / M 1 N Ed Cmy 1 + 0,8 y Ai f y / M 1 0,6 kzz 0,6 kyy

N Ed Cmz 1 + ( 2z 0, 6 ) z Ai f y / M 1 N Ed Cmz 1 + 1, 4 z Ai f y / M 1 N Ed Cmz 1 + ( z 0, 2 ) z Ai f y / M 1 N Ed Cmz 1 + 0,8 z Ai f y / M 1

kyz kzy

I-prerezi

kzz Pravokotni votli prerezi (RHS)

N Ed Cmz 1 + 0, 6z z Ai f y / M 1 N Ed Cmz 1 + 0, 6 z Ai f y / M 1

Pri I- in H-prerezih ter pri pravokotnih votlih prerezih, obremenjenih s tlano osno silo in enoosnim upogibom My,Ed , lahko privzamemo kzy = 0.

Pr. 23. Interakcijski faktorji kij za elemente, ki so obutljivi na bono zvrnitev

interakcijski faktorji kyy kyz projektne predpostavke elastine lastnosti prenega prereza plastine lastnosti prenega prereza 3. in 4. razred kompaktnosti 1. in 2. razred kompaktnosti kyy iz Pr. 22 kyz iz Pr. 22 kyy iz Pr. 22 kyz iz Pr. 22

kzy

N Ed 0, 05z 1 ( CmLT 0, 25 ) z Ai f y / M 1 N Ed 0, 05 1 ( CmLT 0, 25 ) z Ai f y / M 1

N Ed 0,1z 1 ( CmLT 0, 25 ) z Ai f y / M 1 N Ed 0,1 1 ( CmLT 0, 25 ) z Ai f y / M 1 for z < 0, 4 : k zy = 0, 6 + z 1 N Ed 0,1 ( CmLT 0, 25) z Ai f y / M 1

kzz

kzz iz Pr. 22

kzz iz Pr. 22

43
Pr. 24. Faktorji nadomestnega upogibnega momenta Cm v preglednicah Pr. 22 in Pr. 23
momentni diagram obmoje 1 1 0 s 1 1 s < 0 0 h 1 1 h < 0 1 1 01 1 < 0 1 1 01 1 < 0 Cmy, Cmz in CmLT zvezna obteba koncentrirana obteba 0,6 + 0,4 0,4 0,2 + 0,8s 0,4 0,1 0,8s 0,4 0,1(1) 0,8s 0,4 0,95 + 0,05h 0,95 + 0,05h 0,95 + 0,05h(1+2) 0,2 + 0,8s 0,4 0,8s 0,4 0,2() 0,8s 0,4 0,90 + 0,10h 0,90 + 0,10h 0,90 + 0,10h(1+2)

Za elemente pominih okvirov se za faktor nadomestnega upogibnega momenta vzame Cmy = 0,9 oziroma CMz = 0,9. Cmy , Cmz in CmLT je potrebno doloiti glede na potek upogibnih momentov med sosednjima tokama podpiranja kot sledi: faktor momenta os upogiba toke podpiranja v smeri Cmy Cmz CmLT yy zz yy zz yy yy

4.5

Tlano in upogibno obremenjene palice s sestavljenim prenim prerezom

Znailni elementi s sestavljenim prenim prerezom s polnili v obliki diagonal ali prek so prikazani na Sl. 16, izraun najveje osne sile Nch,Ed,max v posameznem pasu pa na Sl. 17. Ta sila je vsota osne sile od globalne osne sile NEd in osnih sil od upogibnih momentov (dvojica sil na razdalji tei pasov h0) zaradi vplivov TDR in prene obtebe q, e je prisotna.

Sl. 16. Stebri s sestavljenim prenim prerezom in z diagonalami oziroma prekami v vlogi polnilnih palic

44 N ch , Ed ,max 0,5 N Ed + M Ed h0

M Ed =

I N Ed e0 + M Ed ( qEd ) N N 1 Ed Ed N cr Sv

N cr =
I eff

2 EI eff

L2 = 0,5h0 2 Ach

Sv strina togost (Pr. 25) M Ed VEd = L

Sl. 17. Izraun notranjih sil v elementih s sestavljenim prenim prerezom Pr. 25. Strina togost elementov s sestavljenim prenim prerezom

Sistem polnilnih palic

Sv

nEAd ah02 2d 3

nEAd ah02 d3

24 EI ch 2 2 EI ch nEAd ah a2 2 I ch h0 3 2 Ad h0 a 1 + d 3 1 + nI b a Av d 3
2 0

n tevilo ravnin s polnili (vzporedne ravnine pravokotne na os upogiba) Ad in Av oznaujeta prene prereze polnilnih palic Ach povrina prenega prereza posameznega pasu Ib vztrajnostni moment preke v ravnini upogiba Ich vztrajnostni moment posameznega pasu v ravnini upogiba

Kontrola stabilnosti palice s sestavljenim prenim prerezom se prevede na kontrolo lokalnega uklona segmenta pasu z najvejo osno silo in z uklonsko dolino lu = a.
N ch , Ed ,max N b , Rd = ( lu = a ) Ach f y / M 1

(65)

Podrobneji podatki so na voljo v SIST EN 1993-1-1, pogl. 6.4. Omeniti velja, da je pri palicah s sestavljenim prenim prerezom treba preveriti vpliv prenih sil na polnilne palice.

45
5 VEZNA SREDSTVA

5.1

Vijaki, matice in podloke

Za doloanje projektne nosilnosti vijakov se uporabljajo naslednji delni faktorji odpornosti:

nosilnost vijakov v nategu in prestrigu, nosilnost na boni pritisk: M2 = 1,25,

torna nosilnost v mejnem stanju nosilnosti: M3 = 1,25,

torna nosilnost v mejnem stanju uporabnosti; M3,ser = 1,10.

SIST EN 1993-1-8 obravnava naslednje vrste vijakov:

navadni vijaki s estrobo glavo Ti vijaki se ne smejo prednapenjati. Trdnostni razredi in pripadajoe napetosti teenja fyb in natezne trdnosti fub so podane v Pr. 26. Vijaki visoke trdnosti Prednapenjajo se lahko samo vijaki trdnostnih razredov 8.8 in 10.9, ki imajo iro glavo kot navadni vijaki in zaokroen prehod iz stebla v glavo zaradi zmanjanja koncentracij napetosti.
Pr. 26. Mehanske lastnosti vijakov

Trdnostni razred vijaka fyb (N/mm ) fub (N/mm2)

2

4.6 240 400

4.8 320 400

5.6 300 500

5.8 400 500

6.8 480 600

8.8 640 800

10.9 900 1000

46
Pr. 27. Vrste vijaenih spojev in kontrole nosilnosti
kategorija kriterij strino obremenjeni spoji A obiajni strini spoji B torni spoji v mejnem stanju uporabnosti C torni spoji v mejnem stanju nosilnosti opombe

Fv,Ed Fv,Ed

Fv,Rd Fb,Rd Fs,Rd,ser Fv,Rd Fb,Rd Fs,Rd Fb,Rd Nnet,Rd

Vijaki od 4.6 do 10.9. Prednapenjanje ni zahtevano. Prednapeti vijaki 8.8 ali 10.9. Ni zdrsa v mejnem stanju uporabnosti. V mejnem stanju nosilnosti se obnaajo kot navadni vijaki. Prednapeti vijaki 8.8 ali 10.9. Zdrs je prepreen v mejnem stanju nosilnosti, zato stroji kriterij za nosilnost neto prerezov: Nnet,Rd = Anet fy/M0.

Fv,Ed.ser Fv,Ed Fv,Ed Fv,Ed Fv,Ed Fv,Ed

Natezno obremenjeni spoji D vijaki niso prednapeti E vijaki so prednapeti

Ft,Ed Ft,Ed Ft,Ed Ft,Ed

Ft,Rd Bp,Rd Ft,Rd Bp,Rd

Vijaki od 4.6 do 10.9. Prednapenjanje ni zahtevano. Bp,Rd = 0,6 dm tp fu/M2 (preboj pl.) Prednapeti vijaki 8.8 ali 10.9. Bp,Rd = 0,6 dm tp fu/M2 (preboj pl.)

Fv.Ed.ser Fv.Ed Fv.Rd Fb.Rd Fs.Rd.ser Fs.Rd Ft.Ed Ft.Rd

projektna strina obremenitev vijaka v mejnem stanju uporabnosti projektna strina obremenitev vijaka v mejnem stanju nosilnosti projektna strina nosilnost vijaka projektna nosilnost vijaka na boni pritisk projektna torna nosilnost vijaka v mejnem stanju uporabnosti projektna torna nosilnost vijaka v mejnem stanju nosilnosti projektna natezna obremenitev vijaka v mejnem stanju nosilnosti projektna natezna nosilnost vijaka

47
5.1.1 Razpored lukenj za vijake
Pr. 28. Dovoljene robne oddaljenosti e1 in e2 ter najmanji dovoljeni razmaki p1 in p2

razmak

najmanji razmak

obiajni razmak

najveji razmak [mm] * izpostavljeno koroziji ni nevarnosti korozije

e1 1,2d0 2,0d0 2,5d0 40 + 4t max (8t, 125 mm) e2* 1,2d0 1,5d0 40 + 4t max (8t, 125 mm) p1 2,2d0 3,0d0 Glej Pr. 29 in Pr. 30 p2 * 2,4d0 3,0d0 t je najmanja debelina zunanje ploevine *Pri tlaenih ploevinah je potrebno najvejo dovoljeno robno oddaljenost e2 omejiti (previsni elementi), da prepreimo lokalno izboenje ploevine. Pr. 29. Najveji dovoljeni razmaki p1 in p2 pri tlano obremenjenih ploevinah

razmak

najveji dovoljeni razmak

p1 ali p2 manja vrednost od 14t ali 200mm Velja za koroziji izpostavljene stike in za stike, ki niso izpostavljeni koroziji. Najveja razmaka p1 in p2 je potrebno omejiti (notranji elementi), da prepreimo lokalno izboenje ploevine.

48
Pr. 30. Najveji dovoljeni razmaki p1 in p2 pri natezno obremenjenih ploevinah

razmak

najveji dovoljeni razmak

p1 zunanja vrsta min (14t, 200mm) p1 notranja vrsta min (28t, 400mm) p2 min (14t, 200mm) Velja za koroziji izpostavljene stike in za stike, ki niso izpostavljeni koroziji.

5.1.2

Projektna nosilnost vijakov

Projektne nosilnosti vijakov (strig, boni pritisk, nateg, interakcija striga in natega, preboj ploevine) so podane v Pr. 31. Strine nosilnosti so podane za eno strino ravnino. V primeru ve strinih ravnin je nosilnost treba pomnoiti s tevilom strinih ravnin.

49
Pr. 31. Projektna nosilnost vijakov

nain poruitve Strina nosilnost za eno strino ravnino prestrig vijaka skozi steblo.

Fv,Rd =

projektna nosilnost vijaka 0, 6 f ub A

M2

Strina nosilnost za eno strino ravnino prestrig vijaka skozi navoje.

A bruto prerez stebla vijaka fub projektna vrednost natezne trdnosti vijaka neduktilni vijaki duktilni vijaki 4.6, 5.6, 8.8 0, 6 fub As 0,5 f ub As Fv,Rd = Fv,Rd =

M2

M2

As raunski prerez skozi del stebla vijaka z navojem k f dt Fb,Rd = 1 b u

M2

d premer vijaka d0 premer luknje f b = min d ; ub ; 1, 0 fu

t = min ( 2t1 ; t2 )

nosilnost na boni pritisk

v smeri delovanja obtebe: e p 1 d = 1 (robni vijak), d = 1 (notranji vijak) 3d 0 3d 0 4 pravokotno na smer delovanja obtebe: e p k1 = min 2,8 2 1, 7 2,5; 1, 4 2 1, 7 2,5 d0 d0 (robni vijak), p k1 = 1, 4 2 1, 7 2,5 (notranji vijak) d0 Fb,Rd lahko raunamo posebej za robne in notranje vijake ali pa upotevamo manjo od vrednosti d in k1 ter Fb,Rd izraunamo za vse vijake. vijaki s estrobo glavo 0,9 f ub A Ft,Rd = vijaki z ugreznjeno glavo 0, 63 f ub A Fv,Rd =

natezna nosilnost vijaka

M2

M2

odpornost proti preboju ploevine B p , Rd = 0, 6 d mt p f u

M2

tp debelina ploevine e+s dm = 2

interakcija strig upogib

Fv , Ed Fv , Rd

Ft , Ed 1, 4 Ft , Rd

1, 0

50 Dodatno k Pr. 31 je treba upotevati e:

strina nosilnost skozi navoje in natezna nosilnost veljata le za vijake, izdelane v skladu z ustreznimi stadardi; za vijake z vrezanim navojem (sidrni vijaki, natezne vezi, ), izdelane iz okroglih palic v skladu z zahtevami iz SIST EN 1090, veljajo nosilnosti iz Pr. 31. e vrezani navoji teh pogojev ne izpolnjujejo, je potrebno ustrezne nosilnosti, kjer nastopa As, zmanjati s faktorjem 0,85; projektna strina nosilnost vijakov Fv,Rd iz Pr. 31 velja le, e so premeri lukenj d0 manji ali enaki standardnim vrednostim (SIST EN 1090-2). Pri prednapetih vijakih so luknje lahko poveane ali podaljane, vendar se tudi pri teh vijakih vedno pogosteje uporabljajo standardne luknje. Najveja dovoljena velikost lukenj je podana v Pr. 32. Zaradi laje montae konstrukcij se za standardne luknje obiajno uporabljajo najveji dovoljeni premeri. Pri poveanih luknjah je potrebno nosilnost na boni pritisk zmanjati s faktorjem 0,8 (glede na nosilnost pri obiajnih luknjah). Pri podaljanih luknjah se nosilnost na boni pritisk v smeri pravokotno na daljo os luknje zmanja s faktorjem 0,6;
Pr. 32. Najveji dovoljeni premer luknje

premer d [mm] standardne okrogle luknje d0 poveane okrogle luknje d0p kratke podaljane luknje lk dolge podaljane luknje ld

M12 M14 M16 M18 M20 M22 M24 13 15 16 15 17 18 18 20 22 20 22 24 22 24 26 2,5 d 24 26 28 26 30 32

M27 in ve d + 3 mm d + 8 mm d + 10 mm

vijaki s tonim naleganjem se projektirajo enako kot vijaki v standardnih luknjah. Pri teh vijakih mora strina ravnina obvezno potekati skozi steblo vijaka, navoji pa lahko segajo v ploevino ob matici najve za tretjino debeline te ploevine; pri preklopnem spoju dveh ploevin z enim vijakom ali eno vrsto vijakov (Sl. 18) je preklopna nosilnost na boni pritisk Fb.Rd posameznega vijaka omejena z izrazom Fb , Rd 1,5 fu d t / M 2 . (66)

Sl. 18. Preklopni spoj dveh ploevin z enim vijakom ali eno vrsto vijakov

e v takih spojih uporabimo vijake 8.8 ali 10.9, je potrebno, tudi e vijaki niso prednapeti, uporabiti podloke s poveano povrinsko trdoto;

za vijake z ugreznjeno glavo se nosilnost na boni pritisk Fb.Rd izrauna iz debeline ploevine, zmanjane za polovico ugreza glave vijaka;

51 kadar rezultirajoa sila na vijak ni vzporedna robu ploevine, se lahko nosilnost na boni pritisk doloa loeno za komponento sile, vzporedno robu, in komponento sile, pravokotno na rob.

V preglednicah Pr. 33 do Pr. 36 so podani podatki o geometriji vijakov in projektni nosilnosti vijakov v strigu in nategu ter najmanje debeline ploevin, ki prepreijo preboj vijaka.
Pr. 33. Kljuni geometrijski podatki o vijakih

d (mm) A (cm2) As (cm2) dm1 (mm) dm2 (mm)

1 2

12 1,13 0,843 18,71 22,54

16 2,01 1,57 24,67 27,86

20 3,14 2,45 31,06 33,02

22 3,8 3,03 35,15 37,28

24 4,52 3,53 37,28 42,60

27 5,73 4,59 42,60 47,93

30 7,07 5,61 47,93 52,19

33 8,55 6,94 52,19 57,30

36 10,18 8,17 57,30 62,62

obiajni vijaki visokovredni vijaki v skladu s SIST EN 14399 3, SIST EN 14399 4

Pr. 34. Projektna strina nosilnost vijakov

strina ravnina

kvaliteta vijakov

d (mm)
12 21,7 27,1 32,5 43,4 54,2 16,2 13,5 20,2 16,9 20,2 32,4 33,7 16 38,6 48,2 57,9 77,2 96,5 30,1 25,1 37,7 31,4 37,7 60,3 62,8 20 60,3 75,4 90,4 120,6 150,7 47,0 39,2 58,8 49,0 58,8 94,1 98,0 22 73,0 91,2 109,4 145,9 182,4 58,2 48,5 72,7 60,6 72,7 116,4 121,2 24 86,8 108,5 130,2 173,6 217,0 67,8 56,5 84,7 70,6 84,7 135,6 141,2 27 110,0 137,5 165,0 220,0 275,0 88,1 73,4 110,2 91,8 110,2 176,3 183,6 30 135,7 169,7 203,6 271,5 339,4 107,7 89,8 134,6 112,2 134,6 215,4 224,4 33 164,2 205,2 246,2 328,3 410,4 133,2 111,0 166,6 138,8 166,6 266,5 277,6 36 195,5 244,3 293,2 390,9 488,6 156,9 130,7 196,1 163,4 196,1 313,7 326,8

4.6, 4.8 a) Fv.Rd strina 5.6, 5.8 ravnina v 6.8 steblu vijaka 8.8 (brez navojev) 10.9 4.6 b) Fv.Rd strina ravnina poteka skozi navoje 4.8 5.6 5.8 6.8 8.8 10.9

Projektna strina nosilnost je izraunana za en vijak in eno strino ravnino.

52
Pr. 35. Projektna natezna nosilnost vijakov

kvaliteta vijakov 4.6 4.8 5.6 5.8 6.8 8.8 10.9 12 24,3 30,3 36,4 48,6 60,7 16 45,2 56,5 67,8 90,4 113,0 20 70,6 88,2 105,8 141,1 176,4 22 87,3 109,1 130,9 174,5 218,2

d (mm)
24 101,7 127,1 152,5 203,3 254,2 27 132,2 165,2 198,3 264,4 330,5 30 161,6 202,0 242,4 323,1 403,9 33 199,9 249,8 299,8 399,7 499,7 36 235,3 294,1 352,9 470,6 588,2

Ft.Rd
(kN)

Pr. 36. Najmanja debelina ploevine, ki e preprei preboj vijaka

kvaliteta jekla in vijakov 4.6 5.6 6.8 8.8 10.9 4.6 5.6 6.8 8.8 10.9 8.8 10.9 8.8 10.9

d (mm)
12 2,4 3,0 3,6 4,8 6,0 1,7 2,1 2,5 3,4 4,2 4,0 5,0 2,8 3,5 16 3,4 4,2 5,1 6,8 8,4 2,4 3,0 3,6 4,8 6,0 6,0 7,5 4,2 5,3 20 4,2 5,2 6,3 8,4 10,5 3,0 3,7 4,4 5,9 7,4 7,9 9,8 5,6 6,9 22 4,6 5,7 6,9 9,1 11,4 3,2 4,0 4,8 6,5 8,1 8,6 10,8 6,1 7,6 24 5,0 6,3 7,5 10,0 12,6 3,5 4,4 5,3 7,1 8,9 8,8 11,0 6,2 7,8 27 5,7 7,1 8,6 11,4 14,3 4,0 5,0 6,1 8,1 10,1 10,2 12,7 7,2 9,0 30 6,2 7,8 9,3 12,4 15,5 4,4 5,5 6,6 8,8 11,0 11,4 14,3 8,1 10,1 33 7,1 8,8 10,6 14,1 17,6 5,0 6,2 7,5 10,0 12,4 36 7,6 9,5 11,3 15,1 18,9 5,3 6,7 8,0 10,7 13,3 13,8 17,3 9,8 12,2

tmin (mm) obiajni vijaki tmin (mm) visokovredni vijaki

S355

S235

S 355

S 235

53
5.1.3 Projektna torna nosilnost Torna nosilnost

Projektna torna nosilnost spojev (Sl. 19) s prednapetimi vijaki kvalitete 8.8 ali 10.9 se doloi z izrazom: Fs , Rd = kjer je: Fp ,C = 0, 7 f ub As sila prednapenjanja, ks n (68) ks n

M3

Fp ,c ,

(67)

M3

koeficient, ki zajema vpliv velikosti in oblike lukenj (Pr. 37, glej tudi Pr. 32) tevilo tornih povrin, torni kolinik. Doloi se s testi skladno s SIST EN 1090-2. Za standardne primere se lahko upotevajo razredi torne povrine in pripadajoi torni koliniki po Pr. 38, delni varnostni faktor za MSU ali MSN (glej 5.1).

Sl. 19. Znailni torni spoj Pr. 37. Vrednosti ks

opis Vijaki v obiajnih luknjah. Vijaki v poveanih ali kratkih podaljanih luknjah z vzdolno osjo luknje pravokotno na smer delovanja obtebe. Vijaki v dolgih podaljanih luknjah z vzdolno osjo luknje pravokotno na smer delovanja obtebe. Vijaki v kratkih podaljanih luknjah z vzdolno osjo luknje vzporedno smeri delovanja obtebe. Vijaki v dolgih podaljanih luknjah z vzdolno osjo luknje vzporedno smeri delovanja obtebe.

ks 1,0 0,85 0,7 0,76 0,63

54 razred torne povrine po SIST EN 1080-2 A B

Pr. 38. Torni koeficienti

zahteve za obdelavo povrine peskane povrine, iste in brez pokodb peskane povrine, ki so: a) metalizirane (sprej) s proizvodi na bazi cinka ali aluminija b) zaitene z alkali-cink silikatnim premazom debeline 3080 m povrine, oiene s plamenom ali ino krtao, odstranjena rja oiena s povrine brez posebne obdelave povrine, vendar nepobarvane
Pr. 39. Sile prednapenjanja in projektne torne nosilnosti

0,5 0,4

C D

0,3 0,2

Sile prednapenjanja Fp,C in projektne torne nosilnosti Fs.Rd , Fs.Rd.ser so podane v Pr. 39. kvaliteta vijakov d (mm) 24

12

16

20

22

27

30

33

36

47,2 87,9 137,2 169,7 197,7 257,0 314,2 388,6 457,5 Fp.C 40,0 62,4 77,1 89,9 116,8 142,8 176,7 208,0 8.8 Fs.Rd.ser 21,5 18,9 35,2 54,9 67,9 79,1 102,8 125,7 155,5 183,0 Fs.Rd 59,0 109,9 171,5 212,1 247,1 321,3 392,7 485,8 571,9 Fp.C 50,0 78,0 96,4 112,3 146,0 178,5 220,8 260,0 10.9 Fs.Rd.ser 26,8 23,6 44,0 68,6 84,8 98,8 128,5 157,1 194,3 228,8 Fs.Rd Projektna torna nosilnost je izraunana za en vijak in eno torno povrino ob upotevanju tornega kolinika = 0,5 in normalne velikosti lukenj (ks = 1,0).
Natezno in strino obremenjeni torni spoji

e je torni spoj razen s strino silo Fv,Ed oziroma Fv.Ed,ser obremenjen tudi z natezno silo Ft.Ed ali Ft.Ed,ser, je treba torno nosilnost ustrezno zmanjati.

spoji kategorije B (torna nosilnost v MSU) Fs , Rd , ser = ks n ( Fp ,C 0,8 Ft , Ed , ser )

M 3,ser
k s n ( Fp ,C 0,8 Ft , Ed )

(69)

spoji kategorije C (torna nosilnost v MSN) Fs , Rd =

M3

(70)

V momentnih spojih je natezna sila uravnoteena s poveanimi tlaki v tlani coni spoja (prednapenjanje in tlana sila od momenta) in torne nosilnosti spoja ni potrebno zmanjati.
5.1.4 Oslabitve prenih prerezov zaradi lukenj za vijake

Neto prerezi

Zmanjanje prenega prereza zaradi lukenj za vezna sredstva se upoteva v skladu s 4.2.1. Nosilnost neto prerezov v prednapetih spojih s torno nosilnostjo v mejnem stanju nosilnosti (kategorija spoja C) se doloi z izrazom, podanim v Pr. 27.

55
Strini iztrg (block shear)

Nosilnost pri strinem iztrgu Veff.Rd skupine vijakov je sestavljena iz strine nosilnosti v prerezu Anv, vzporednem delujoi obtebi, in natezne nosilnosti v prerezu Ant, pravokotnem na delujoo obtebo (Sl. 20).

Sl. 20. Strini iztrg

simetrino obremenjena skupna vijakov (Sl. 21a) Veff ,1, Rd = Ant

M2

fu

+ Anv

fy 3 M 0

(71)

ekscentrino obremenjena skupina vijakov (Sl. 21b) Veff ,2, Rd = 0,5 Ant

M2

fu

+ Anv

fy 3 M 0

(72)

a) simetrini spoj

b) ekscentrini spoj

Sl. 21. Simetrine in ekscentrine skupine vijakov pri strinem iztrgu

Kotniki, prikljueni preko enega kraka

Projektna natezna nosilnost kotnikov, pritrjenih samo preko enega kraka, se zaradi ekscentrine lege veznih sredstev in oslabitve prereza z luknjami za vijake zmanja. Te kotnike lahko obravnavamo kot centrino obremenjene, e projektno nosilnost doloimo z naslednjimi izrazi (glej tudi Sl. 22).

56

1 vijak: N u , Rd = 2, 0 ( e2 0,5d 0 ) t f u

M2 Anet f u , M2

(73)

2 ali 3 vijaki: N u , Rd = (74)

kjer je:

redukcijski faktor, podan v Pr. 40,

Anet neto preni prerez kotnika. Pri kotnikih z razlinimi kraki, prikljuenimi preko manjega kotnika, je treba za Anet upotevati neto prerez nadomestnega enakokrakega kotnika, pri katerem sta oba kraka enaka manjemu kraku.

Sl. 22. Kotniki, prikljueni preko enega kraka Pr. 40. Redukcijski faktor
razmik p1 2 vijaka 3 vijaki 2,5 d0 0,4 0,5 5,0 d0 0,7 0,7

Vmesne vrednosti za se lahko doloijo z linearno interpolacijo.

5.1.5 Skupine vijakov

Pri centrino obremenjeni skupini vijakov se lahko predpostavi enakomeren razpored sil na vse vijake. Izjema so dolgi spoji, pri katerih razdalja med skrajno leeimi vijaki Lj presega 15d. Neenakomerni razpored sil se upoteva z zmanjanjem projektne strine nosilnosti vijakov z redukcijskim faktorjem Lf.

Lf = 1

L j 15d 200d

in 0, 75 Lf 1, 0

(75)

Projektna nosilnost skupine vijakov v preklopnem spoju se doloi kot vsota nosilnosti na boni pritisk Fb.Rd posameznih vijakov, e je projektna strina nosilnost Fv.Rd za vsak vijak veja ali vsaj enaka projektni nosilnosti na boni pritisk. e ta pogoj (duktilne poruitve) ni izpolnjen, se projektna nosilnost skupine vijakov doloi kot produkt najmanje projektne nosilnosti vijaka (prestrig ali boni pritisk) in tevila vijakov.

57
5.2 Projektna nosilnost zakovic

Projektna nosilnost zakovic (strig, boni pritisk, nateg, interakcija natega in striga) je podana v Pr. 41. Strine nosilnosti so podane za eno strino ravnino. V primeru ve strinih ravnin je nosilnost treba pomnoiti s tevilom strinih ravnin.
Pr. 41. Projektna nosilnost zakovic

nain poruitve strina nosilnost za eno strino ravnino

projektna nosilnost zakovice Fv , Rd = 0, 6 fur A0

M2

A0 povrina prereza luknje Fb , Rd = k1 b f ur d t

d premer zakovice d0 premer luknje f b = min d ; ur ; 1, 0 fu nosilnost na boni pritisk

M2

t = min (2t1, t2)

v smeri delovanja obtebe: e p 1 d = 1 (robna zakovica), d = 1 (notranja zakovica) 3d 0 3d 0 4 pravokotno na smer delovanja obtebe: e p k1 = min 2,8 2 1, 7 2,5; 1, 4 2 1, 7 2,5 (robna zakovica) d0 d0 p k1 = 1, 4 2 1, 7 2,5 (notranja zakovica) d0 Fb,Rd lahko raunamo posebej za robne in notranje zakovice ali pa upotevamo manjo od vrednosti d in k1 ter Fb,Rd izraunamo za vse zakovice. Ft , Rd = 0, 6 f ur A0

natezna nosilnost

M2

interakcija strig upogib

Fv , Ed Fv , Rd

Ft , Ed 1, 4 Ft , Rd

1, 0

Kovieni spoji so prvenstveno namenjeni prevzemu strinih sil in jih je zato potrebno zasnovati predvsem kot preklopne spoje. Debelina paketa ploevin ne sme presegati 4,5d pri kovanih in 6,5d pri stiskanih zakovicah.

58 5.3

epi

epe uporabljamo v spojih, v katerih je potrebno zagotoviti prost medsebojni zasuk stikovanih elementov (npr. pri vealkah, v lenih trolenskih lokov ). Delni varnostni faktorji za epe so naslednji:

M2 = 1,25

(nosilnost epov MSN),

M6,ser = 1,0 (nosilnost epov MSU).

Geometrija vozlinih ploevin mora izpolnjevati geometrijske zahteve, podane na Sl. 23 (neto prerez, iztrg epa). Projektna nosilnost epov se doloi v skladu z izrazi, podanimi v Pr. 42. e projektiramo zamenljiv ep, je potrebno nosilnost preveriti tudi v MSU. Ta kontrola obsega dodatne zahteve iz Pr. 42 in omejitev kontaktnih tlakov med epom in ploevino (Hertzove napetosti):

h , Ed = 0,591

EFb , Ed , ser (d o d ) d t
2

2,5 f y

M 6, ser

(76)

kjer je Fb,Ed,ser projektna vrednost kontaktne sile pri karakteristini obteni kombinaciji (MSU). Pri raunu upogibnih momentov v epu lahko predpostavimo poenostavljen potek kontaktnih tlakov (glej Sl . 24). Pri kontroli interakcije striga in upogiba se lahko upoteva moment MEd,1 v obmoju rege (c), ki je manji od MEd.max. Za doseganje veje nosilnosti so epi pogosto izdelani iz jekla visoke trdnosti.

59

M
Sl. 23. Geometrijske zahteve za ploevine z luknjo za ep

Ed ,1

FEd (a + 2c) 4

Sl . 24. Raun upogibnih momentov v epu

60
Pr. 42. Projektna nosilnost epov

nain poruitve strina nosilnost epa nosilnost na boni pritisk za ploevino in ep e je predvideno, da bo ep zamenljiv, je potrebno izpolniti tudi ta pogoj. upogibna nosilnost epa e je predvideno, da bo ep zamenljiv, je potrebno izpolniti tudi ta pogoj. istoasno delovanje upogibnega momenta in striga v epu fyp fy fup je napetost teenja epa; je manja od napetosti teenja za ep in prikljueni element; je natezna trdnost epa;

projektne zahteve Fv , Rd = 0, 6 Af up M 2 Fv , Ed Fb , Rd = 1,5 d t f y M 0 Fb , Ed Fb , Rd , ser = 0, 6d t f y M 6, ser Fb , Ed , ser M Rd = 1,5Wel f yp M 0 M Ed,max M Rd , ser = 0,8Wel f yp M 6, ser M Ed ,ser M Ed ,1 Fv , Ed 1 + M Rd Fv , Rd je premer epa; d je debelina prikljuenega elementa t t = min(2a, b); je povrina prenega prereza epa; A Wel elastini odpornostni moment prenega prereza epa
2 2

5.4

Zvari

Obravnavani so zvari za spajanje jeklenih konstrukcijskih elementov v skladu s SIST EN 1993-1-1, katerih debelina znaa 4 mm in ve. Zvare, izpostavljene utrujanju, je potrebno preveriti tudi ob upotevanju SIST EN 1993-1-9. Zvare je potrebno izdelati in preveriti v skladu s SIST EN 1090-2. Za doloanje projektne nosilnosti zvarov se uporablja delni varnostni faktor

M2 = 1,25.
Vrste zvarov, ki jih obravnava SIST EN 1993-1-8, so podane v Pr. 43. Loimo dve glavni kategoriji zvarov: elne zvare s polno penetracijo in kotne zvare, med katere lahko v irem smislu uvrstimo tudi sklenjene kotne zvare, epaste zvare, delno penetrirane elne zvare in zvare ob zaobljenih robovih.

61
Pr. 43. Vrste zvarov

Vrsta zvarov Kotni zvar

Vrsta stikov elni stik

T-stik

Preklopni stik

Kotni zvar v odprtini

epasti zvar

Zvari ob zaobljenih robovih

Delno penetrirani elni zvar

Polno penetrirani elni zvar

a)

b)
Sl. 25. Geometrijski pogoji pri kotnih zvarih

62

0, 75b Lwe min 0, 75b1

Varjeni prerezi v nategu:

16t L1 min 16t1 200 mm

Varjeni prerezi v tlaku in strigu:

12t 12t 1 L2 min 0, 25b 200 mm

Sl. 26. Prekinjeni kotni zvari

Za raunsko dolino kotnega zvara Leff se vzame dolina, na kateri ima zvar polno debelino. Obiajno je to celotna dolina, zmanjana za dve raunski debelini zvara a na vsaki strani zvara (Sl. 27 a). e je polna debelina zvara zagotovljena po celotni dolini, zmanjevanje na obeh koncih ni potrebno (Sl. 27 b). Za raunske doline zvarov veljajo naslednje omejitve:
max ( 30 mm; 6a ) Leff 150a .

(77)

a) Dolina kotnega zvara Leff

c) Debelina kotnega zvara a

b) Dolina kotnega zvara Leff

d) Debelina kotnega zvara z globoko penetracijo

Sl. 27. Geometrija kotnih zvarov

Pri zvarih, daljih od 150a je zaradi neenakomernega razporeda napetosti vzdol zvarov nosilnost potrebno zmanjati z redukcijskim koeficientom Lw.

63

Preklopni spoji, dalji od 150a:

Lw 1 = 1, 2 0, 2

Lj

150a Lw 1 1, 0 ,

(78)

Lj dolina preklopnega spoja v smeri delovanja obtebe.

Kotni zvari za prikljuevanje prenih ojaitev na ploevinaste elemente (npr. stojine polnostenskih nosilcev), dalji od 1,7 m:

Lw 2 1,1 Lw 17 , 0, 6 Lw 2 1, 0 ,
Lw dolina zvara (v metrih).

(79)

Omejitev za dolino zvara ne velja pri zvarih, ki prenaajo strini tok iz enega na drugi del prenega prereza (npr. vzdolni zvari med pasnico in stojino varjenih I-prerezov). Za raunsko debelino kotnega zvara a se privzame viina najvejega trikotnika, ki ga je mogoe vrtati v preni prerez zvara (Sl. 27 c). Velja viina na zunanjo stranico. Za najmanjo debelino kotnega zvara velja amin 3 mm , (80)

najveja debelina pa je pri preklopnih spojih omejena geometrijsko z debelino t prikljuene ploevine (Sl. 28 a) amax = 0, 7t (81)

in pri T-spojih z nosilnostjo prikljuene ploevine amax = 0,46t do 0,75t (Sl. 28b in Pr. 44, M0 = 1,0 in M2 = 1,25).

a) Preklopni spoj
Sl. 28. Najveja debelina kotnih zvarov

b) T spoj

Pr. 44. Najveje potrebne debeline zvarov v T spojih in korelacijski faktor w

jeklo*

* **

navadna jekla N-jekla M-jekla amax**/t amax**/t amax**/t S 235 0,8 0,46 S 275 0,85 0,48 0,53 0,55 S 355 0,9 0,58 0,58 0,60 S 420 1,0 0,71 0,71 S 460 1,0 0,75 0,75 Velja za jekla po SIST EN 10025, SIST EN 10210 Velja za mehanske lastnosti iz preglednic Pr. 1 za debelino t 40 mm

64 Projektna nosilnost kotnih zvarov se lahko doloi na dva naina: z natannejo metodo, pri kateri je vedno potrebno raunati komponente napetosti v kritinem prerezu zvara, in s poenostavljeno metodo, pri kateri je merodajna le rezultanta napetosti na zvar s prerezom Aw = a Leff.
Natanneja metoda

Komponente napetosti v kritinem prerezu zvara se izraunajo, kot je prikazano na Sl. 29.

Sl. 29. Napetosti v kotnem zvaru

Projektna nosilnost kotnega zvara je dovolj velika, e sta izpolnjena naslednja pogoja:
2 2 + 3 ( + 2 )

w M 2
,

fu

(82) (83)

0,9

M2

fu

kjer je: fu natezna trdnost osnovnega materiala (ne zvara), w korelacijski koeficient, podan v Pr. 44.
Poenostavljena metoda

e v izrazu (82) tudi obravnavamo kot strino napetost in jo pomnoimo s 3 (konservativna reitev), lahko (82) prepiemo:
2 2 + + 2

fu 3 w M 2

= f vwd ,

(84)

kjer je fvwd projektna strina trdnost zvara. Koren na levi strani (84) lahko izrazimo z rezultanto napetosti v zvaru
2 2 + + 2 =

FEd f vwd Aw

(85)

in vidimo, da posamezne komponente napetosti oziroma orientacija zvara ne igra ve pomembne vloge.
5.4.1 epasti zvari

epasti zvari se lahko uporabljajo za:

prevzem strinih obremenitev v ravnini ploevine,

65

prepreevanje uklona (izboenja) tlano obremenjenih ploevin ali razmikanja preklopljenih ploevin, spajanje sestavnih delov varjenih prenih prerezov (strini tok),

ne smejo pa se uporabljati za prevzem nateznih obremenitev od zunanjih nateznih sil. Najmanjo potrebno irino oziroma premer luknje za epasti zvar prikazuje Sl. 30 skupaj s potrebno viino epa, ki je odvisna od debeline ploevine. t 16 mm zvar zapolni luknjo t > 16 mm zvar delno zapolni luknjo h = max (t/2, 16 mm)
Sl. 30. Geometrija epastih zvarov

Projektna nosilnost epastega zvara je doloena z izrazom Fw, Rd = Aw f vwd , kjer je: Aw projektna povrina zvara vzame se povrina prereza luknje, zapolnjene z zvarom fvwd rojektna strina trdnost kotnih zvarov (glej (84)). (86)

66
6 SPOJI

6.1

Spoji pod vplivi torzijske obremenitve

Pri torzijsko obremenjenih spojih (Sl. 31) se lahko predpostavi, da se ploevina obnaa kot toga ipa in da sile linearno naraajo z oddaljenostjo od vrtia teia grupe veznih sredstev. Za morebitne prene sile predpostavimo, da se razporedijo enakomerno.

VEd = FEd M Ed = FEd e

FM max =

rmax M Ed

ri 2
i =1

f M max = a r
s
2

a r 2 ( s ) ds
s

M Ed rmax

FMi = FM max
a) vijaeni spoj

ri rmax

( s ) ds = I y + I z

b) varjeni spoj

Sl. 31. Torzijsko obremenjeni spoji

6.2

Upogibno obremenjeni spoji

Pri upogibno obremenjenih spojih mora biti izpolnjen pogoj: M j , Ed M j , Rd . (87)

Kadar osna sila v spoju Nj.Ed presega 5 % plastine osne nosilnosti v stikovanem elementu Npl.Rd, se lahko uporabi naslednja poenostavljena kontrola: M j , Ed M j , Rd + N j , Ed N j , Rd 1, 0 , (88)

kjer je: Mj.Rd projektna upogibna nosilnost, doloena brez upotevanja vpliva osne sile, Nj.Rd projektna osna nosilnost spoja, doloena brez upotevanja vpliva momenta. Pri elnih spojih se lahko predpostavi linearni razpored sil in prijemalie rezultante tlanih sil v teiu tlaene pasnice. Izraun je prikazan na Sl. 32.

67

Fmax =
n

M Ed amax 2 ai
i =1 n 2

M c = M Ed + N Ed
n

hT 2

a Fc = 2 Fi , Fi = Fmax i amax i =1
a)

Rc = 2 Fi N Ed
i =1

b)

Sl. 32. elni varjeni momentni spoj

68

Razdelitev osne sile: Prerez: A = 2 Af + Aw Pasnica: N f = N Ed Stojina: N w = N Ed Af A Aw A

Razdelitev momenta: I = I f + I w = Af
3 hT2 tw hw + 2 12

Pasnici: M f = M Ed Stojina: M w = M Ed

If I

Veljati mora: N Ed = 2 N f + N w

Iw + M , M = eVEd I

Skupna sila v pasnici (zaradi momenta in osne sile): FfM = Mf hT , FfN = N f + FfM , FfT = N f FfM Razdelitev prene sile: Pasnica: Vp = 0 Stojina: Vs = VEd

Sl. 33. Preklopni vijaeni momenti spoj

Pri preklopnih upogibnih spojih se lahko notranje sile razporedijo v razmerju togosti (glej Sl. 33). Natezne pasnice se obravnavajo kot samostojni natezno obremenjeni elementi, tlane pasnice kot samostojni tlano obremenjeni elementi, preklopni spoj v stojini pa mora prevzeti:

celotno preno silo v spoju, dele upogibnega momenta, ki odpade na stojino, upogibni moment, ki izhaja iz ekscentrinosti teia skupine veznih sredstev na vsaki strani preklopnega spoja (Sl. 33) .

Teie preklopnih ploevin mora sovpadati s teiem prenega prereza stikovanih elementov ali pa je treba ekscentrinost upotevati v raunu notranjih sil.

69
7 MEJNO STANJE UPORABNOSTI

V sistemu evrokodov je izbira kriterijev za mejna stanja uporabnosti v veini primerov prepuena dogovoru med naronikom in projektantom (projektna naloga). V evrokodih so podane samo priporoene vrednosti, npr. za upogibke nosilcev, ki pa jih projektant po potrebi lahko zaostri ali celo nekoliko omili, e to ne vpliva na varnost konstrukcije. V Nacionalnem dodatku k SIST EN 1990 so podani priporoeni kriteriji za upogibke, vodoravne pomike in vibracije konstrukcijskih elementov stavb.
Kontrola napetosti

Kadar je v mejnem stanju nosilnosti uporabljena globalna plastina analiza, je potrebno v mejnem stanju uporabnosti zagotoviti elastino obnaanje konstrukcije ali pa na primeren nain upotevati delno plastifikacijo konstrukcije. Pri drugem pristopu je potrebno biti previden, saj lahko ponavljajoe se plastine deformacije privedejo do poruitve zaradi nizko-ciklinega utrujanja. Elastino obnaanje zagotovimo z naslednjo kontrolo:

Ed , ser f y .

(89)

Plastifikacija jeklene konstrukcije je ireverzibilno stanje, zato se za raun napetosti Ed.ser uporabi karakteristina obtena kombinacija (SIST EN 1990, pogl. 6.5.3)

G
j

k, j

+ Qk ,1 + 0,i Qk ,i .
i >1

(90)

Kontrola upogibkov in vibracij

Za preverjanje upogibkov se lahko za elemente stavb uporabi Pr. 45.

70
Pr. 45. Omejitve navpinih premikov konstrukcij (pomen simbolov po sliki A1.1 v EN 1990) Mejne vrednosti pri karakteristini kombinaciji vplivov Del konstrukcije wmax w2 + w3 strehe nasploh pohodne strehe (ne le pri vzdrevanju) stropovi nasploh strehe in stropovi, ki nosijo krhke obloge (npr. mavec), in zelo toge predelne stene stropovi, ki podpirajo stebre, razen v primerih, e so ti upogibki izraunani pri celoviti analizi konstrukcije *v primeru, da je wmax pomemben za videz konstrukcije L razpon med podporami ali dvojna dolina konzole Pomen simbolov: L/200* L/250 L/250 L/300 L/400 L/250 L/250 L/300 L/300 L/350 L/500 -

wc w1 w2 w3 wtot wmax

nadvianje neobremenjenega konstrukcijskega elementa zaetni del upogibka zaradi stalnih vplivov v ustrezni kombinaciji skladno z enabami (6.14a) do (6.16b) del upogibka zaradi dolgotrajnega delovanja stalne obtebe dodatni del upogibka zaradi spremenljivih vplivov v ustrezni kombinaciji skladno z enabami (6.14a) do (6.16b) celoten upogibek kot vsota w1 , w2 in w3 konni upogibek z upotevanjem nadvianja

Za preverjanje vodoravnih pomikov se lahko za elemente stavb uporabi Pr. 46.

71
Pr. 46. Omejitve vodoravnih pomikov konstrukcij (pomen simbolov po sliki A1.2 v EN 1990) Mejne vrednosti pri karakteristini kombinaciji vplivov Vrsta stavbe ui u pritline industrijske stavbe brez erjavnih prog H1/150 pritline stavbe H1/300 venadstropne stavbe Hi/300 H/500 Pomen simbolov:

u ui

celotni vodoravni pomik konstrukcije viine H vodoravni pomik etae viine Hi

Za preverjanje vibracij stropov stavb se lahko uporabi Pr. 47.

Pr. 47. Omejitve navpinih pomikov in lastnih frekvenc stropov Mejne vrednosti pri karakteristini Vpliv, zaradi katerega lahko kombinaciji vplivov nastanejo dinamini uinki lastna frekvenca wtot hoja 3 Hz 28 mm ples ali telovadba 5 Hz 10 mm

Ker upogibki in vibracije predstavljajo reverzibilna stanja, se za raun upogibkov in lastnih frekvenc uporabi pogosta obtena kombinacija (SIST EN 1990, pogl. 6.5.3)

G
j

k, j

+ 1,1Qk ,1 + 2,i Qk ,i .
i >1

(91)

72

73
PRILOGA 1: PODATKI ZA RAUNANJE NOSILNOSTI TELEMENTOV V MOMENTNIH SPOJIH

Definicije za e, emin, rc in m

Privarjena elna ploevina je oja od pasnice stebra.

Privarjena elna ploevina je ira od pasnice stebra.

Vezni kotniki ob pasnici.

74
Sodelujoe doline neojaene pasnice stebra

Lega vrste Posamezna vrsta vijakov vijakov Krona oblika Poligonalna oblika eff,cp Notranja vrsta Zunanja vrsta 1. nain: 2. nain: 2m Manja od: 2m m + 2e1 eff,nc 4m + 1,25e Manja od f: 4m + 1,25e 2m + 0,625e + e1

Vrsta vijakov kot del skupine vrst vijakov Krona oblika eff,cp 2p Manja od: m + p 2e1 + p Poligonalna oblika eff,nc p Manja od: 2m + 0,625e + 0,5p e1 + 0,5p eff,1 eff,cp

eff,1 = eff,nc , vendar eff,1 eff,cp eff,1 = eff,nc , vendar eff,2 = eff,nc eff,2 = eff,nc

Sodelujoe doline ojaene pasnice stebra

Lega vijakov

vrste

Posamezna vrsta vijakov Krona oblika eff,cp 2m 2m Manja od: 2m m + 2e1 Manja od: 2m m + 2e1 Poligonalna oblika eff,nc m 4m + 1,25e Manja od: 4m + 1,25e 2m + 0,625e + e1 e1 + m (2m + 0,625e)

Vrsta vijakov kot del skupine vrst vijakov Krona oblika eff,cp m + p 2p Manja od: m + p 2e1 + p Poligonalna oblika eff,nc 0,5p + m (2m + 0,625e) p Manja od: 2m + 0,625e + 0,5p e1 + 0,5p

Vrsta ob ojaitvi Ostale notranje vrste Ostale zunanje vrste

Zunanja vrsta ob ojaitvi 1. nain: 2. nain:

ni relevantno eff,1 = eff,nc eff,cp eff,2 = eff,nc

ni relevantno , vendar eff,1

eff,1 = eff,nc , vendar eff,1 eff,cp eff,2 = eff,nc

se doloi iz Sl. 34.

75
Modeliranje elne ploevine z nadomestnimi T-elementi
bp w ex
l eff l eff

l eff

mx
e

Previsni del elne ploevine in del elne ploevine med pasnicama nosilca se modelirata kot dva loena nadomestna T-elementaT. Pri doloanju projektne nosilnosti pasnic nadomestnega T-elementa za previsni del elne ploevine parametra e in m nadomesti z ex in mx.

Sodelujoe doline pri elni ploevini

Lega vrste vijakov

Posamezna vrsta vijakov Krona oblika eff,cp Poligonalna oblika eff,nc Manja od: 4mx + 1,25ex e+2mx+0,625ex 0,5bp 0,5w+2mx+0,625ex

Vrsta vijakov kot del skupine vrst vijakov Krona oblika eff,cp Poligonalna oblika eff,nc

Manja od: Vrsta nad natezno 2mx pasnico nosilca mx + w (izven viine nosilca) mx + 2e Prva vrsta pod natezno pasnico nosilca 2m (znotraj viine nosilca) Ostale notranje vrste Ostale zunanje vrste 1. nain: 2. nain: 2m 2m

m + p

0,5p + m (2m + 0,625e)

4m + 1,25 e 4m + 1,25 e

2p m + p

p 2m+0,625e+0,5p

eff,1 = eff,nc , vendar eff,1 eff,cp eff,2 = eff,nc

eff,1 = eff,nc , vendar eff,1 eff,cp eff,2 = eff,nc

76 se doloi iz Sl. 34.

Sl. 34. Vrednosti parametra pri ojaenih pasnicah stebra in elnih ploevinah

77
PRILOGA 2: TABELE KONSTRUKCIJSKIH DETAJLOV ZA UTRUJANJE

Kontrola utrujanja
Nominalna, modificirana nominalna ali geometrijska razlika napetosti zaradi pogoste spremenljive obtebe 1 Qk (glej EN 1990) ne sme presegati 1,5 f y za normalne razlike napetosti

1,5 f y / 3 za strine razlike napetosti

78
Elementi brez konstrukcijskih detajlov in vozlia z mehanskimi spoji
Kategor. detajla Konstrukcijski detajl Opis Zahteve Detajli 1) do 3): Ostri robovi in povrinske napake popravljene z bruenjem dokler niso odpravljene ali pa je doseen gladek prehod. OPOMBA Krivulja trdnosti utrujanja za kategorijo 160 je Valjani in ekstrudirani izdelki: najvija mona. Noben detajl ne more dosei vije trdnosti utrujanja, ne glede na tevilo ciklov. 1) Ploevine in trakovi; 2) vroevaljani profili; 3) Brezivni votli profili, pravokotni ali okrogli. Mehansko ali plamensko rezane ploevine: 140

160

125

100 m=5

4) Vse vidne robne nepravilnosti odstranjene. Obmoja rezanja pobruena ali zunanja plast 4) Material, rezan avtomatsko materiala odstranjena in vsi plamensko ali mehansko, z ostruki odstranjeni. naknadno obdelavo. Zareze od strojev, npr. od bruenja, so dovoljene le v smeri, 5) Material, razrezan avtomatsko vzporedni s smerjo napetosti. plamensko z gladko in pravilno Detajla 4) in 5): - Navznoter obrnjeni vogali povrino rezanja ali rono izboljani z bruenjem (naklon plamensko z naknadno ) ali analizirani z ustreznimi obdelavo, s katero so faktorji koncentracije napetosti. odstranjene robne nepravilnosti. - Brez popravil s povarjenjem. Avtomatsko plamensko rezanje s kvaliteto reza v skladu z EN 1090. 6) in 7) Detajla 6) in 7): Valjani in ekstrudirani proizvodi kot pri detajlih 1), 2), 3) V S( t ) izraunan s:

It

Za detajle 1 5, izdelane iz vremensko odpornega jekla, uporabi naslednjo nijo kategorijo. 8) Simetrini dvostranski preklopni spoj s prednapetimi vijaki. 112 8) Simetrini dvostranski preklopni spoj s prednapetimi injeciranimi vijaki. 9) Dvostranski preklopni spoj z vijaki s tonim naleganjem. 9) Dvostranski preklopni spoj z injeciranimi vijaki, ki niso prednapeti. 10). Enostranski preklopni spoj s prednapetimi vijaki. 10) Enostranski preklopni spoj z 90 injeciranimi prednapetimi vijaki. 11) Konstrukcijski elementi z luknjami, obremenjeni upogibno ali z osno silo.

8) se izrauna za bruto preni prerez. 8) ... bruto preni prerez. 9) ... neto preni prerez. 9) ... neto preni prerez. 10) ... bruto preni prerez. 10) ... bruto preni prerez. 11) ... neto preni prerez.

Za vijaene spoje (Detajli 8) do 13)) v splonem: Robna razdalja: e1 1,5 d Robna razdalja: e2 1,5 d Razmak: p1 2,5 d Razmak: p2 2,5 d Detajliranje v skladu z EN 1993-1-8, Slika 3.1

80

12) Enostranski preklopni spoj z vijaki s tonim naleganjem. 12) Enostranski preklopni spoj z injeciranimi vijaki, ki niso prednapeti. 13) Enostranski ali dvostranski spoj z navadnimi vijaki v obiajno velikih luknjah. Obteba ne spreminja smeri delovanja. 14) Vijaki in navojne palice z valjanim ali vrezanim navojem v nategu. Pri vejih premerih (sidrni vijaki) se vpliv velikosti upoteva s koeficientom ks.

12) ... neto preni prerez. 12) ... neto preni prerez. 13) ... neto preni prerez.

50

50

vpliv velikosti za > 30mm: ks=(30/)0,25

14) se izrauna v raunskem prerezu vijaka. Potrebno je upotevati upogib in natezno silo od ekscentrinega kontaktnega tlaka. Pri prednapetih vijakih se lahko upoteva reducirana razlika napetosti.

Elementi brez konstrukcijskih detajlov in vozlia z mehanskimi spoji (nadaljevanje):

Kategor. detajla Konstrukcijski detajl Opis Zahteve

79
100 m=5 Vijaki z eno ali dvema strinima ravninama Navoji izven strine ravnine 15) - vijaki s tonim naleganjem - obiajni vijaki brez obtebe, ki spreminja smer (trdnostni razredi vijakov 5.6, 8.8 ali 10.9) 15) izraunana glede na prerez stebla vijaka.

Varjeni preni prerezi

Kategor. detajla Konstrukcijski detajl Opis Neprekinjen vzdolni zvar: 1) Dvostranski avtomatski elni zvar. 125 2) Avtomatski kotni zvar. Konci dodatnih lamel preverjeni glede na detajl 6) ali 7) v preglednici 8.5. 3) Dvostranski avtomatski kotni ali elni zvari, ki vsebuje prekinitve varjenja. 112 4) Enostranski avtomatski elni zvar, narejen s pomojo neprekinjenega podkorenskega traku, ki ne vsebuje prekinitev varjenja. 5) Roni kotni ali elni zvar. 6) Enostranski roni ali avtomatski elni zvar, predvsem pri katlastih nosilcih 7) Popravljen avtomatski ali roni kotni ali elni zvar kategorij 1) do 6). Zahteve Detajla 1) in 2): V zvaru niso dovoljene prekinitve varjenja, razen kadar gre za popravilo zvara, opravljeno s strani specialista in z ustrezno kontrolo, ki zagotovi pravilno izvedbo popravila.

4) Kadar ta detajl vsebuje prekinitve varjenja, se upoteva kategorija detajla 100. 5), 6) Pomembno je dobro naleganje med pasnico in stojino. Rob stojine mora biti pripravljen na tak nain, da se lahko dosee polna penetracija zvara brez nevarnosti preboja. 7)Izboljanje z bruenjem s strani specialista, da se odstranijo vsi vidni znaki popravila, in ustrezna verifikacija, lahko povrnejo zaetno kategorijo. 8) temelji na vzdolnih napetostih v pasnici.

100

100

8) Prekinjeni vzdolni kotni zvari. 80 g/h 2,5 9) Vzdolni elni, kotni ali prekinjeni zvari z luknjo za lajo izvedbo prenih zvarov, katere viine ne presega 60 mm. Za luknje z viino, vejo od > 60 mm glej detajl 1) v preglednici 8.4 10) Vzdolni elni zvar, obojestransko pobruen v vzdolni smeri do ravnine ploevine, 100% neporune preiskave 10) Brez bruenja in brez prekinjanja varjenja 10) S prekinjanjem varjenja 11) Avtomatski vzdolni (ivni) zvar brez prekinjanja varjenja, pri votlih profilih 11) Avtomatski vzdolni (ivni) zvar brez prekinjanja varjenja, pri votlih profilih 11) S prekinjanjem varjenja

9) temelji na vzdolnih napetostih v pasnici.

71

125 112 90 140 125 90 Za detajle 1 do 11, izdelane robotsko, veljajo kategorije za avtomatsko varjenje.

11) Brez napak izven toleranc iz EN 1090. Debelina stene t 12,5 mm. 11) Debelina stene t > 12,5 mm.

80
Preni elni zvari
Kategor. detajla Konstrukcijski detajl Opis Brez podkorenskega traku: 1) Preni spoji v ploevinah. 2) Spoji v pasnicah in stojinah polnostenskih nosilcev pred sestavo nosilcev. 3) elni zvari za popolno spajanje valjanih profilov brez lukenj v stojini za lajo izvedbo zvarov. 4) Preni spoji v ploevinah s spremenljivo viino ali irino, z nagibom . 5) Preni spoji v ploevinah. 6) elni zvari za popolno spajanje valjanih profilov brez lukenj v stojini za lajo izvedbo zvarov. 7) Preni spoji v ploevinah s spremenljivo viino ali irino, z nagibom . Prehod zvarov mora biti strojno obdelan, da je brez zarez. Zahteve - Vsi zvari pobrueni v smeri puice do ravnine ploevine. - Varjenje se izvede ob pomoi iztenih talonov, ki morajo biti po varjenju odstranjeni. Na robu ploevin morajo biti zvari pobrueni v smeri delovanja napetosti do roba ploevine. - Obojestransko varjeni zvari, kontrolirani z neporunimi preiskavami. Detajl 3): Nanaa se na valjane profile, ki so prerezani in ponovno zvarjeni. - Nadvianje zvara ne presega 10% irine zvara, z gladkim prehodom v povrino ploevine. - Varjenje se izvede ob pomoi iztenih talonov, ki morajo biti po varjenju odstranjeni. Na robu ploevin morajo biti zvari pobrueni v smeri delovanja napetosti do roba ploevine. - Obojestransko varjeni zvari, kontrolirani z neporunimi preiskavami.

112

vpliv velikosti za t>25mm: ks=(25/t)0,2

90

vpliv velikosti za t>25mm: ks=(25/t)0,2

90

vpliv velikosti za t>25mm: ks=(25/t)0,2

80

vpliv velikosti za t>25mm: ks=(25/t)0,2

Detajla 5 in 7: Zvari izdelani v horizontalni legi. 8) Kot detajl 3), vendar z luknjo - Vsi zvari pobrueni v smeri v stojini za lajo izvedbo zvarov. puice do ravnine ploevine. - Varjenje se izvede ob pomoi iztenih talonov, ki morajo biti po varjenju odstranjeni. Na robu ploevin morajo biti zvari pobrueni v smeri delovanja napetosti do roba ploevine. - Obojestransko varjeni zvari, kontrolirani z neporunimi preiskavami. - Valjani profili z enakimi dimenzijami brez razlik zaradi toleranc. 9) Preni spoji v varjenih - Nadvianje zvara ne presega polnostenskih nosilcih brez 20% irine zvara, z gladkim lukenj za laje varjenje. prehodom v povrino ploevine. 10) elni zvari za popolno - Zvar ni pobruen spajanje valjanih profilov z - Varjenje se izvede ob pomoi luknjami v stojini za lajo iztenih talonov, ki morajo biti izvedbo zvarov. po varjenju odstranjeni. Na robu 11) Preni spoji v ploevinah, ploevin morajo biti zvari valjanih profilih ali varjenih pobrueni v smeri delovanja polnostenskih nosilcih. napetosti do roba ploevine. - Obojestransko varjeni zvari, kontrolirani z neporunimi preiskavami. Detajl 10: Viina nadvianja zvara ne sme presegati 10% irine zvara, z gladkim prehodom v povrino ploevine. - Varjenje se izvede ob pomoi iztenih talonov, ki morajo biti po varjenju odstranjeni. Na robu ploevin morajo biti zvari pobrueni v smeri delovanja napetosti do roba ploevine. - Obojestransko varjeni zvari.

63

12) elni zvari za popolno spajanje valjanih profilov brez lukenj v stojini za lajo izvedbo zvarov.

81
Preni elni zvari (nadaljevanje):
Kategor. detajla 36 vpliv velikosti za t>25mm: ks=(25/t)0,2 Konstrukcijski detajl Opis Zahteve 13) elni zvar, izdelan samo z 13) Brez podkorenskega traku. ene strani. 13) elni zvar, izdelan samo z ene strani, kadar je polna penetracija preverjena z ustrezno neporuno preiskavo. S podkorenskim trakom: 14) Preni spoj. 15) Preni elni zvar s spremenljivo debelino ali irino z naklonom . Velja tudi za zakrivljene ploevine. Detajla 14) in 15): Kotni zvari za pritrjevanje pokorenskega traku se morajo koati vsaj 10 mm od robov spajane ploevine. Ti zvari morajo leati znotraj volumna prenega zvara.

71

71

vpliv velikosti za t>25mm: ks=(25/t)0,2

50

vpliv velikosti za t>25mm: ks=(25/t)0,2 vpliv velikosti za t>25mm in/ali vpliv ekscentrinosti ploevin: naklon 1/2

71

25 ks = t 1

0, 2

6e t 1,5 1 1 + t 1 t 1,5 + t 1,5 1 2

16) Preni elni zvar na stalnem podkorenskem traku, s spremenljivo debelino ali irino z naklonom . Velja tudi za zakrivljene ploevine. 17) Preni elni zvar, razlini debelini ploevin brez zveznega prehoda, teini liniji ploevin poravnani.

16) Kadar se zvar za pritrjevanje podkorenskega traku ne kona vsaj 10 mm od robov spajane ploevine, ali e dobrega naleganja podkorenskega traku ni mogoe dosei.

t2 t1 Kot detajl 1v pregl. 8.5 Kot detajl 4v Pregl. 8.4 18) Preni elni zvar pri sekajoih se pasnicah. Detajla 18) in 19) Odpornost na utrujanje pasnice, 19) Z radijem prehoda v skladu s ki poteka kontinuirno, se preveri glede na detajl 4 ali 5 v preglednico 8.4, detajl 4. preglednici 8.4.

82
Varjeni prikljuki in ojaitve
Kategor. detajla 80 71 63 56 71 L 50mm 50 < L 80mm 80 <L100mm L > 100mm L > 100mm < 45 3) Z vzdolnimi kotnimi zvari privarjena prikljuna ploevina, z radijem prehoda na osnovno ploevino ali cev; zadnji del kotnega zvara je ojaen (polna penetracija); dolina ojaitve zvara > r. 4) Prikljuna ploevina, privarjena na rob ploevine ali pasnice nosilca. Detajla 3) in 4): Gladek prehod z radiem r, narejenim z mehansko obdelavo ali s plamenskim rezanjem pred varjenjem, zatem bruenje zvara vzporedno smeri puice, da se preni zvar na robu povsem odstrani. 2) Vzdolni prikljuek na ploevino ali cev. Konstrukcijski detajl Opis Vzdolni prikljuki: 1) Kategorija detajla se spreminja glede na dolino L prikljuka. Zahteve Debelina prikljuka mora biti manja od njegove viine. V nasprotnem primeru glej preglednico 8.5, detajl 5ali 6.

80

r > 150mm ojaena dolina

r 1 L 3 ali r>150mm 1 r 1 6 L 3 r 1 < L 6

90

71

50

L: dolina prikljuka kot v detajlih 1, 2 ali 3 5) Varjeno, brez obdelave, brez radija prehoda. Preni prikljuki: 6) Varjeni na ploevino. Detajla 6) in 7):

40

80

50mm

Konci zvara morajo biti pazljivo obrueni, da se odstranijo vse 7) Vertikalne ojaitve, privarjene zajede, ki bi lahko bile prisotne. na valjani ali varjeni nosilec. 7) se izrauna z uporabo 8) Diafragma katlastega glavnih napetosti, e ojaitev ne nosilca, privarjena na pasnico ali sega do pasnice, glej levo stojino. Ni mogoe izvesti pri ojaitev. manjih votlih profilih. Vrednosti veljajo tudi za obrone ojaitve. 9) Vpliv varjenih strinih epov na osnovni material.

71

50 < 80mm

80

83
Varjeni spoji, ki prenaajo obtebo
Kategor. detajla 80 71 63 56 56 50 45 40 <50 mm 50<80 80<100 100<120 >120 120<200 >200 200<300 >300 >300 Konstrukcijski detajl vsi t [mm] vsi t vsi t vsi t t20 t>20 20<t30 t>30 30<t50 t>50 podajni panel Kot detajl 1 v pregl. 8.5 X in T spoji: 1) Poruitev ob robu elnega zvara s polno penetracijo in vseh zvarov z delno penetracijo. Opis Zahteve 1) Prekontrolirati, da je obseg diskontinuitet in geometrijskih nepravilnost v skladu s tolerancami iz EN1090. 2) Pri izraunu uporabi modificirano nominalno napetost. 3) Pri delno penetriranih zvarih sta potrebni dve loeni kontroli. Nevarnost nastanka razpoke v korenu zvara se preveri z napetostmi, definiranimi v poglavju 5. Za w se uporabi kategorija 36*, za w pa kategorija 80. Nevarnost nastanka razpoke ob robu zvara se preveri s pomojo razlike napetosti v prikljueni (obremenjeni) ploevini. Detajli 1) do 3): Zamik prikljuenih ploevin ne sme presegati 15 % debeline vmesne ploevine. 4) v osnovni ploevini; izrauna se na osnovi sodelujoega prereza (glej skico). 5) se doloi v preklopnih ploevinah. Preklopni varjeni spoji: 45* 5) Preklopni spoji s kotnimi zvari. tc<t 56* 50 45 40 36 t20 20<t30 30<t50 t>50 tct t20 20<t30 30<t50 t>50 Ojaen preni elni zvar 56 7) Dodatne lamele pri valjanih in varjenih nosilcih. 5tc je najmanja dolina ojaitve zvara. 8) Neprekinjeni kotni zvari za prenos strinega toka, npr. iz stojine v pasnico varjenega polnostenskega nosilca. 9) Kotni zvari v preklopnih spojih. 7) Preni elni zvar mora biti pobruen, da se ustvari gladek prehod v ploevino. e je tc>20mm, mora biti elni rob ploevine pobruen v naklonu < 1/4. 8) se doloi na osnovi debeline (korenske mere) zvara. 9) se doloi na osnovi debeline (korenske mere) zvara ob upotevanju celotne doline zvara. Zvar se kona ve kot 10 mm od roba ploevine, glej tudi 4) in 5). 10) se doloi na osnovi nominalnega prenega prereza epa. Dodatne lamele pri valjanih in varjenih nosilcih: 6) Konci enojnih ali vekratnih lamel s elnimi zvari ali brez njih. Detajla 4) in 5): - Zvar se kona ve kot 10 mm od roba ploevine. - Nevarnost nastanka razpok v strigu se preveri z uporabo detajla 8). 6) e je dodatna lamela ira od pasnice, je preni elni zvar potreben. Ta zvar je potrebno pazljivo pobrusiti, da se odstranijo morebitne zajede. Najmanja dolina lamel je 300 mm. Pri krajih prikljukih glej detajl 1).

2) Poruitev ob robu zvara, s koncentracijami napetosti ob robovih prikljuene ploevine zaradi podajnosti panela.

36*

3) Poruitev v korenu delno penetriranih ali kotnih zvarov T spojev in polno penetriranih elnih zvarov T spojev. Preklopni varjeni spoji:

Kot detajl 1 v pregl. 8.5 1/2

4) Preklopni spoji s kotnimi zvari. sodelujo prerez osnovne ploevine: naklon =

80 m=5

glej EN 1994-2 (90 m=8)

Varjeni strini ep: 10) Pri sovprenih elementih

84
71 11) Spoj med cevjo in prirobnico, izdelan z delno penetriranim elnim zvarom z vsaj 80% penetracijo. 12) Spoj med cevjo in prirobnico, izdelan s kotnimi zvari. 11) Zunanji rob zvara pobruen. se izrauna v cevi. 12) se izrauna v cevi.

40

85
Votli profili (t 12,5 mm)
Kategor. detajla Konstrukcijski detajl Opis 1) Spoj cev-ploevina, cev je sploena, elni X zvar Zahteve 1) izraunana v cevi. Velja samo za cevi s premerom, manjim od 200 mm.

71

71 63

45 >45

2) Spoj cev-ploevina, cev zarezana in privarjena na vstavljeno ploevino. Luknje na koncu zarez.

2) izraunana v cevi. Strina odpornost zvarov mora biti preverjena glede na preglednico 8.5, detajl 8). Detajla 3) in 4): - Nadvianje zvara ne presega 10% irina zvara, z gladkim prehodom v povrino ploevine. - Varjeno v horizontalni legi, prekontrolirati, da je obseg nepravilnost v zvarih v skladu s tolerancami iz EN1090. - Razvrsti za 2 kategoriji detajlov vije, e je t > 8 mm. 5) - Zvari ne prenaajo obtebe. - irina vzporedno delovanju napetosti 100 mm. - Za ostale primere glej pregl. 8.4. Detajla 6) in 7): - Zvari prenaajo obtebo. - prekontrolirati, da je obseg nepravilnost v zvarih v skladu s tolerancami iz EN1090. - Razvrsti za 1 kategorijo detajlov vije, e je t > 8 mm.

Preni elni zvari: 71

3

3) elni varjeni spoj med okroglima votlima profiloma. 4) elni varjeni spoj med pravokotnima votlima profiloma.

56

Varjeni prikljuki: 71
100 m m 5 1 00 mm

5) Okrogli ali pravokotni votli profili, s kotnimi zvari privarjeni na druge profile. elni varjeni spoji v profilih:

50

6) Okrogli. votli profili, spoji s elnimi zvari z vmesno elno ploevino. 7) Pravokotni votli profili, spoji s elnimi zvari z vmesno elno ploevino.

45

8) Okrogli. votli profili, spoji s kotnimi zvari z vmesno elno ploevino. 40

Detajla 8)in 9): - Zvari prenaajo obtebo. - Debelina stene t 8 mm.

9) Pravokotni votli profili, spoji s kotnimi zvari z vmesno elno ploevino. 36

86
Vozlia palinih nosilcev
Kategor. detajla Konstrukcijski detajl Spoji z reo: Detajl 1): K in N spoji, okrogli votli profili:
d0

Zahteve Detajla 1) in 2): Potrebno je izvriti loeno kontrolo za pasove in polnilne palice. Za vmesne vrednosti razmerja to/ti velja linearna interpolacija med kategorijami detajlov. Kotni zvari so dovoljeni za prikljuevanje polnilnih palic z debelino stene t 8 mm. t0 in ti 8mm 35 50 b0/t0t0/ti 25 d0/t0t0/ti 25 0,4 bi/b0 1,0 0,25 di/d0 1,0 b0 200 mm d0 300 mm - 0,5h0 ei/p 0,25h0 - 0,5d0 ei/p 0,25d0 eo/p 0,02b0 ali 0,02d0

90 m=5

t0 2,0 ti
+e i/p

t
i

45 m=5

t0 = 1,0 ti

Spoji z reo: Detajl 2): K in N spoji, pravokotni votli profili: 71 m=5

t0 2,0 ti
b
0

g
+e i/p

t
i

h0
i

t0 2

36 m=5

t0 = 1,0 ti

[eo/p je ekscentrinost v smeri izven ravnine palija] Detajl 2): 0,5(bo - bi) g 1,1(bo - bi) in g 2to Detajla 3) in 4): d0 b0

Spoji s preklopom : Detajl 3): K spoji, okrogli ali pravokotni votli profili:

71 m=5

-e i/p

t0 1,4 ti

56 m=5
t0 = 1,0 ti
h t
0

3
Spoji s preklopom : Detajl 4): N spoji, okrogli ali pravokotni votli profili:
b
i

71 m=5

t0 1,4 ti

-e i/p
d0 b0

30 % preklop 100 % preklop = (q/p) 100 % Potrebno je izvriti loeno kontrolo za pasove in polnilne palice. Za vmesne vrednosti razmerja to/ti velja linearna interpolacija med kategorijami detajlov. Kotni zvari so dovoljeni za prikljuevanje polnilnih palic z debelino stene t 8 mm. t0 in ti 8mm 35 50 b0/t0t0/ti 25 d0/t0t0/ti 25 0,4 bi/b0 1,0 0,25 di/d0 1,0 b0 200 mm d0 300 mm - 0,5h0 ei/p 0,25h0 - 0,5d0 ei/p 0,25d0 eo/p 0,02b0 or 0,02d0

t
i

t
i

[eo/p je ekscentrinost v smeri izven ravnine palija] Definicija za p in q:

h0

50 m=5

t0 = 1,0 ti

87

Spoj med zgornjo pasnico in stojino nosilcev erjavne proge

Kategor. detajla Konstrukcijski detajl Opis 1) Valjani I- ali H-profili 160 Zahteve 1) Navpina tlana razlika napetosti vert. v stojini od obtebe koles

2) elni zvar s polno penetracijo (T spoj) 71

2) Navpina tlana razlika napetosti vert. v stojini od obtebe koles

36*

3) elni zvar z delno penetracijo 3) Razlika napetosti v zvaru vert ali elni zvar z delno penetracijo, (kritini prerez korenska mera) ki se v skladu z EN 1993-1-8 od obtebe koles teje za efektivno polnopenetriran zvar 4) Kotni zvari 4) Razlika napetosti v zvaru vert (kritini prerez korenska mera zvara) od obtebe koles

36*

71

5) Pasnica v obliki T-profila s elnim zvarom s polno penetracijo

5) Navpina tlana razlika napetosti vert. V stojini od obtebe koles

36*

6) Pasnica v obliki T-profila s elnim zvarom z delno penetracijo ali s elnim zvarom z delno penetracijo, ki se v skladu z EN 1993-1-8 teje za efektivno polnopenetriran zvar 7) Pasnica v obliki T-profila s kotnimi zvari

6) Razlika napetosti v zvaru vert (kritini prerez korenska mera) od obtebe koles

36*

7) Razlika napetosti v zvaru vert (kritini prerez korenska mera) od obtebe koles

88
PRILOGA 3: SPEKTRI POSPEKOV ZA POTRESNO ANALIZO STAVB

Vodoravni elastini spekter odziva

T 0 T TB : S e (T ) = a g S 1 + ( 2,5 1) TB

TB T TC : S e (T ) = ag S 2,5 T TC T TD : S e (T ) = ag S 2,5 C T T T TD T 4s : S e (T ) = ag S 2,5 C 2D T kjer je Se(T) elastini spekter odziva; T ag TB TC TD S nihajni as linearnega sistema z eno prostostno stopnjo; projektni pospeek za tla tipa A (ag = I.agR); spodnja meja nihajnega asa na obmoju spektra, kjer ima spektralni pospeek konstantno vrednost; zgornja meja nihajnega asa na obmoju spektra, kjer ima spektralni pospeek konstantno vrednost; vrednost nihajnega asa, pri kateri se zane obmoje konstantne vrednosti spektralnega pomika; faktor tal; factor za korekcijo duenja z referenno vrednostjo = 1 pri 5% viskoznega duenja 10 0.55 5+ vrednost koeficienta kritinega viskoznega duenja konstrukcije (v %)

89

Oblika elastinega spektra odziva

Vrednosti parametrov, ki opisujejo elastini spekter odziva za uporabo v Sloveniji Tip tal A B C D E S 1,0 1,2 1,15 1,35 1,7 TB(s) O,10 0,15 0,20 0,20 0,10 TC(s) 0,4 0,5 0,6 0,8 0,4 TD(s) 2,0 2,0 2,0 2,0 2,0

90 Projektni spekter za elastino analizo (vodoravna smer)

2 T 0 T TB : S d (T ) = ag S + 3 TB

2,5 2 q 3

TB T TC : S d (T ) = ag S

2,5 q

TC T TD : S d (T )

2,5 TC = a g S q T a g

TD T :

S d (T )

2,5 TCTD = a g S q T2 a g

Kjer je Sd (T) q projektni spekter; faktor obnaanja;

= 0.2

91
PRILOGA 4: TABELE STANDARDNIH PROFILOV

92

93

94

95

96

97

98

99

100

101

102

103

104

105

106

107

108

109

110

111