An Tire Pres or

Izdajate lj
Drutvo tudentov biologije, Vena pot 111, 1000 Ljubljana dsb@biologija.org http://dsb.biologija.org antirepresor_bio@yahoo.com sor_bio@yahoo.com
tevilka: 6 (seria nova) Datum izida: april/maj 2006 Tisk: Birografika Bori d.o.o Naklada: 250 izvodov Revija in vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, slike so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki jo zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopua, je potrebno soglasje izdajatelja.
KAZALO
UVODNIK ....3 DRUGI DOM NA VENI POTI
Intervju s prof. dr. Borisom Sketom ..4 Test: Si pravi biolog ali n isi? .9 Kronika .11 Drutvo Morigenos ..12 Drutvo za prouevanje in ohranjanje metuljev ..13 Biologija v srednji oli .14 Zakaj na bioloki raziskovalni tabor? ..16 10-letnica DBja...19 Hia eksperimentov ..............24 APZ Tone Tomi ........25 Moj hobi balet....26 Potovanje v neznano - Pakistan....27 Faks me ne mara .31 udovito terensko ivljenje ....32 Ali tiger ali volk? 34 O Tine, kaj so ti storili? ..35 Kako spremeni poasti v omari v pliaste ivalce?37 Nevretenarji ali pametni Homo sapiens sapiens38
BIOLOGIJA V PRAKSI
Odgovorni urednici: Ana imenc & Vesna Grgur

Obli kovali : Vesna Grgur & Ana imenc Glasilo s prispevki napo lnili: Ana imenc, Brina Sotenek, Bambi, Damjan Vinko, Ditka Jeran, Luka gur, Polona Gorki, Polona Kotnjek & Tilen Genov, P rimo P resetnik, doc.dr. Rok Kostanjek, Sanja Behri, Sreka, Valerija Zakek, Vesna G rgur, Volk Fo tografije so prispevali: Ane Martini, prof. dr. Boris Sket, Brina Sotenek, Donja Rashed, Jaka, Luka gur, Maja Cipot, Robert Hoevar, Roman Lutrik, Sreka, Tilen Genov, Toma Remgar, Urka, Vane Jankovi Dolenc Fo tografija na naslovnici: Narodni park Sierra Norte, panija (foto: Ana imenc) Zadnja stran: Damjan Vinko Slava risarju in striparki: Ale Sedlar & N ea Kozak Za vse, ki imajo voljo in interes, pa lahko v prihodnjih izdajah glasila rezerviram o poseben kotiek v katerem se bo nahajal va prispevek. K pisanju lankov so vabljeni tako tudenti biologije, kot tudi drugi tudenti, in pedagoki delavci. Izdajo glasila je omogoil Reso r za obtudijske dejavnosti tudentske organizacije Un iverze v Ljubljani (OU). Za to se jim iskreno zah valj ujemo !
AKTUALNO
IVIMO AKTIVNO, POPESTRIMO TUDIJSKA LETA
BIOLOGI RAZMILJAMO
BILO PA PROLO
Predavanje o Bolonjski reformi ...39 Biour....40 Botanini teren..41 RTB 2005....43 Pesem....45
STRIP...46
ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije
UVODNIK
Kot vidite, nam je letos e drugi uspelo. Pred tabo je nova in hkrati zadnja tevilka Antirepresorja v tem olskem letu. Upam, da bo vsak tudi v tej tevilki nael kaj zanimivega in koristnega zase. Se bomo pa vsekakor potrudili, da bo naslednje leto Antirepresor e bolji, zanimiveji in prijetno razvedrilo po napornem tudijskem dnevu. tudijsko leto se pribliuje koncu, s tem pa je vedno blije tudi izpitno obdobje in seveda poitnice. Teko vam dam kaken pameten nasvet glede opravljanja izpitov, ker obstaja le ena splono znana resnica: potrebno se je uiti, uiti in uiti. e se e vedno niste zaeli, se zanite e danes. Po preverjenih informacijah se tudentom zelo pogosto dogaja, da nam na koncu zmanjka asa. In e nekaj malih nasvetkov, ki jih je pametno upotevati: imve izpitov opravite v juniju, pred poitnicami se lotite najtejih izpitov in predvsem, naj vam nikoli ne zmanjka volje! Torej, ker boste e v juniju opravili veino izpitov (in tudi e jih ne boste ), si zasluite doooolge poitnice. In te dolge poitnice izkoristite za uivanje v naravi, za avanturistini izlet po Sloveniji ali za potovanje v kakno oddaljeno deelo. Opremite se z daljnogledom, fotoaparatom in prironiki ter opazujte naravo in svet. Hodite naokoli z odprtimi omi, komunicirajte z ljudmi in bodite pripravljeni na nova doivetja. Smo v obdobju, v katerem sami odloamo zase, a e vedno nekdo stoji za nami, e vedno nekdo prispeva nekaj denarja, e nam ga sluajno zmanjka in e vedno nam nekdo pere oblaila. Izkoristimo ta brezskrbna leta naega ivljenja, ker bo e prehitro priel as, ko bo nad nami cel kup obveznosti. Izkoristimo jih za nabiranje izkuenj in potovanja, ko nam deele po svetu e vedno nudijo tudentski popust. In zavedajmo se, da so vasih izkunje vredne ve od ene ocene v naem indeksu. In ker bomo te poitnice vsi hodili naokrog, Antirepresor priakuje ogromno prispevkov: vaa razmiljanja, mnenja, potopise, pesmice, fotografije, itd., na e-mail antirepresor_bio@yahoo.com . Ana
Urednici se najlepe zahvaljujeva prof.dr. Borisu Sketu za intervju, doc. dr. Roku Kostanjku za njegov prispevek in Damjanu Vinku za predloge, pomo pri lektoriranju in nastajanju revije. Hvala tudi vsem, ki ste poslali svoje prispevke oziroma kako drugae sodelovali pri nai reviji.
DRUGI DOM NA VENI POTI
INTERVJU S PROF. DR. BORISOM SKETOM

PROFESOR SKET ...
Veina nas, ki pomisli na biologijo, mu misli nezavedno nariejo profesorja v beli halji coklah in z zobotrebcem v ustih, pogled profesorja Sketa. Profesor Sket je verjetno najbolj prepoznaven profesor na naem oddelku in biolog v isto pravem pomenu besede. Njegovo podroje so predvsem jamski nevretenarji. Profesor Sket, po osnovni izobrazbi diplomirani biolog (diplomiral je davnega leta 1958), se je na Oddelku za biologijo Biotehnike fakultete zaposlil kot asistent e kmalu po diplomi. Leta 1969 je postal docent za zoologijo nevretenarjev, kasneje pa e profesor. Leta 1983 je postal dekan Biotehnike fakultete in leta 1989 rektor Univerze v Ljubljani. Danes je vodja programske skupine za zooloke in speleobioloke raziskave. e vedno predava speleobiologijo v ijim letnikom, med tem ko je lani zadnji predaval sistematiko nevretenarjev. ... O ZAETKIH Vae ambicije v otrotvu; ko bom velik, bom Malo dale je moje otrotvo, tako da se ne spomnim prav dobro. Spominjam se le tega, da sem e takrat z metuljnico lovil uelke. Oitno sem imel interes take sorte e zelo zgodaj. Spomini na tudentska leta Moja tudentska leta niso bila ne vem kako razburljiva, glede na to, da sem ivel v Ljubljani pri starih. Bilo je drugae kot pri tistih, ki so iveli v tudentskem domu in so bili sredi sebi enakih. Dokaj pridno sem tudiral, kar seveda ne pomeni, da nisem niesar drugega poel. Kaknih posebno razburljivih spominov pa nimam. e najbolj zanimivo je bilo na terenskih vajah, ki smo jih imeli ve in smo se e po tistem dobivali na rednih 'zasedanjih' iste skupine. Terenske vaje so trajale po ve dni.
... O PREDAVANJIH Morda pogreate, da letos ne predavate ve sistematske zoologije nevretenarjev? e bi e letos pogreal to, bi bilo pa malo prehudo. Raunajte, da e vedno predavam speleobiologijo, tako da sem e vedno v stiku s predavanji. In to mi je v tolabo. Sem pa predaval zoologijo nevretenarjev toliko asa, da ni nujno, da bi jo takoj pogreal.
Ali ste sebe kdaj ocenjevali v smislu, kaken sem jaz kot predavatelj ali ocenjevalec izpitov? Seveda sem se, ampak saj veste kakno je to samoocenjevanje. lovek nikoli ne ve, ali je do sebe premalo strog ali preve in ne ve, kaj si drugi mislijo o njem. Ali se vam zdi, da ste tudentom uspeli dopovedati, da imajo liinke mladoletnic majhne, drobne ali zelo majhne oi. Ste zelo znani po teh pomanjevalnicah. Tega si pa res ne bi mislil. Upal sem, da sem to kvantitativno razumljivo prikazal, npr. z milimetrskimi in centimetrskimi velikostmi. In primerjalno: pri enih veje pri drugih manje. To so stvari na katere skua opozoriti, ne pa pripraviti loveka, da bi si to zapomnil. To je lahko znak za razloevanje, v tem smislu. Kako so pa tudenti to razumeli, pa je stvar obeh plati, moje in vae. To je stvar komunikacije, od mene je seveda odvisno, ali stvar prikaem na dojemljiv nain. Kako bi tudenta, ki sovrai rake na hitro prepriali, da je to skupina ivali, ki mu bo polepala ivljenje? e meni ta skupina ni ravno polepala ivljenja. Teko bi bil zelo prepriljiv. Sicer mi je naredila ivljenje zanimiveje, jah, pa s tem tudi lepe. Naj si ogledajo njihovo pestrost; e imajo kaj smisla za te zadeve, jim bo to vsekakokor polepalo ivljenje, pogojno reeno. ... O IVALIH IN KULINARIKI Katera je vaa najljuba ival in zakaj? Nisem ne vem kako pristranski. Zelo ve so mi jamske kozice, pa nasploh
jamske ivali in ohridska favna. O teh ivalih najraje govorim, a si ne privoim, da bi porabil preve asa na ta raun. Ali je kakna skupina ivali, s katero se niste ukvarjali? Veliko ivali je, s katerimi se nisem ukvarjal, to pa zato, da bi bil kolikor toliko racionalen. Neracionalno je, da se ukvarja z neko skupino ivali, nato z neko drugo, in se ez par let zopet zane ukvarjati s prvo, pa preide k neki tretji in etrti. To pomeni, da je treba pretudirati veliko literature in usvojiti razline tehnike, in vdenje in veine vsaki obnavljati in dopolnjevati. Tega sodobni raziskovalci ne pono. Jaz sem to v veliki meri poel, opraviim pa se lahko s tem, da moram kot uitelj imeti ire obzorje, kot ga ima nek raziskovalec. Pa je vseeno e veliko ostalo nedotaknjenega. Ali katere ivali ne marate? Katere? Resnino pa ne maram bolh. Zdaj jih sicer ni ve, ampak dokler so bile, so me nale vsepovsod. Njih sem lovil le z morilskimi naklepi. Veliko ste potovali. Ste mogoe kje zasledili rake, ki ste jih preuevali, kot specialiteto? Poznate kaken dober recept za pripravo Niphargov? Pravzaprav so raki in kozice tudi v Sloveniji specialiteta, in niti niso ve pretirano dragi. Opazil sem e kozice v kilskih pakungah. Vendar te niso sladkovodne, so morske. Enkrat, se spomnim, so nas na Filipin ih povabili na farmo kozic, kjer smo se jih do sitega najedli. Nekateri so jedli celo ive, ampak meni ni bilo do tega. Tudi te so bile morske, s sladkovodnimi pa kot s hrano e nisem imel opravka. Dobrega recepta za pripravo nifargov ne poznam. Predstavljam si, da ne
morejo biti prida. Splaalo bi se pripraviti edino jamske, ki so dovolj veliki. A prav ti so najbr premastni in verjetno ne pretirano okusni. Za pripravo bi potrebovali e primerne zaimbe, kar pa je e stvar druganih izkuenj.
... KOT RAZISKOVALEC Kakno je bilo vae razmerje z Jovanom Hadijem? Ste z njim tudi raziskovalno sodelovali? Ne, raziskovalno z njim nisem sodeloval, on se je ukvarjal z drugimi stvarmi. Profesor Hadi je bil takrat, ko sem jaz priel za asistenta, e upokojen in je delal na Akademiji (SAZU). Res pa je, da sem jaz tam raziskovalno delal e kot tudent. Skupaj nisva delala, sva se pa pogovarjala o kaknih zadevah. e pred tem mi je kot tudentu predaval. S katerimi ivalmi znotraj rakov ste se raziskovalno ukvarjali? S kozicami sem se pravzaprav zael ukvarjati ele v zadnjem asu. Ukvarjal sem se z nifargi, in tudi z drugimi amfipodi in s sladkovodnimi izopodi. Pa s pijavkami. To so moje glavne skupine. Poimenovali ste veliko vrst. Ali kakna vrsta danes ni ve priznana. Kaj se je zgodilo vrsto Borisia sketi? Vrsto Borisia sketi je opisal in poimenoval profesor Hadi. Po sebi je seveda nisem poimenoval jaz. Ni navada, da bi kdo vrsto imenoval po sebi, se pa dogaja. To ime je odlo med sinonime, a okoli 30 jih je e ostalo. Od teh, ki sem jih poimenoval jaz, ni bila menda nobena 'razveljavljena'. Teh je s podvrstami okoli 90, pa nekaj rodov in druina, vendar opisovanja novih vrst nikakor nimam za glavno vsebino svojega dela. ... O JAMAH IN SPELEOBIOLOGIJI Kakne jame imate najraje? e nae jame vizualno in ivljenjsko primerjate s tujimi
(mehike, kitajske), katere so se vam zdele bolj zanimive? Najbolj zanimive so mi bile vedno tiste, v katerih sem nael kakne zanimive ivali. Pravzaprav mi je zunaj veliko lepe kot notri. Jame kot jame pa se mi zdijo povsod po svetu enake. Pravzaprav je vsaka drugana, a 'deelna povpreja', bi rekel, so si podobna. Favna pa je bistveno razlina, pri nas na dinarskem krasu seveda najbolj zanimiva. Drugje je zame zanimiva zato, ker je drugana od nae in ne zato ker bi bila sama po sebi bolj imenitna. Kdaj ste se zaeli ukvarjati s speleobiologijo? Za speleobiologijo sem se zael zanimati e kot dijak. Spominjam se muzeja, ki sem ga obiskoval v Ljubljani e med vojno. V tistem asu smo bili zaprti v mesto. Tam so bili neki alostni preparati in posebej so se mi zdele zanimive neke bledine jamske ivali. Takoj po vojni sem ivel zunaj Slovenije, na Hrvakem in v Beogradu. V Beogradu sem obiskoval nijo gimnazijo. Na poitnice sem priel v Ljubljano in dedka angairal, da sva la pogledat v jame. Tako, da je bilo to zanimanje e pred tudijem na univerzi. Ko sem priel nazaj v Ljubljano, v 5. gimnazijo (danes bi to bil menda prvi letnik), sem se takoj vpisal v jamarsko drutvo. Ali so bili na faksu e takrat profesorji, ki so se eksplicitno s tem ukvarjali, ali ste speleobioloko smer sami razvijali? Za speleobiologijo se je zanimal e prof. Matjai in konec koncev tudi profe-
sor Hadi. Raunajte, da so profesorja Hadija povabili, da je osnoval zoologijo na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani e takoj v zaetku 20. stoletja. e on se je zelo zanimal za speleobiologijo. Za Hadijem je predavanja iz zoologije nevretenarjev prevzel profesor Matjai. Tudi on se je ukvarjal s speleobiologijo in je tudi organiziral odprave na tedaj daljni hercegovski kras, kamor so me vzeli s sabo e kot tudenta. Ne, nisem jaz zael s tem. Svetovno gledano ste znotraj speleobiol okega raziskovalnega sveta zelo poznana oseba. Ali ste imeli tudi sami obutek da vas drugi raziskovalci obudujejo? Enkrat sem pa res dobil tak obutek; ko sem dobil odgovor na neko pismo v korespodenni mrei rakoslovcev. Nek doktorand iz Zdruenih drav mi je zapisal: It was quite a thrill to get a message from you. You are a sort of a legend when it comes to cave animals. Saj bi najbr tudi kdo drug taknole sporoilo izpisal in spravil mar ne? Me je res presenetilo. ... O REKTORSTVU IN DANANJI TUDENTARIJI Bili ste zadnji slovenski socialistini rektor UL. Kako ste vi kot rektor spremljali menjavo sistema? Bolj bistveno kot zadnji je, da sem bil tudi prvi 'nesocialistini' rektor in da sem bil dejansko rektor na prehodu, v tranziciji, v najojem pomenu besede. Teko je bilo. Ena mojih najneprijetnejih nalog je bila obramba univerze pred neobjektivnimi napadi nekaterih politikantov in pred poskusi podrejanja oblastem. Na primer, pred idejo, da bi v bodoe ministri postavljali rektorje. . Nekaj let pred tem sem bil dekan Biotehnike fakultete. Zdaj pa mi je konzorcij dekanov tehnikih fakultet predlagal, da bi kandidiral za rektorja. To pa je le taka ponudba, ki bi jo teko zavrnil. Na zaetku me je bilo malce strah, ampak nisem pomislil, da bi takno ponudbo
odklonil, toliko 'notranje moi' pa nisem imel. Ste bili tudi kot tudent kaken funkcionar? Celo v Beogradu, kjer sem delal del gimnazije, so me izvolili za predsednika razreda; kot Slovenca. Verjetno tudi v viji gimnaziji in kasneje v tudentskih letih. Pravzaprav so me vedno za nekaj angairali. Vendar se za te funkcije nisem nikoli potegoval, moji interesi so bili vedno strokovni, ne pa organizacijski. Funkcije so bile najbr posledica tega, da se nikoli nisem brigal le 'za svoje posle', nikoli mi ni bilo vseeno, kaj se dogaja okoli mene. Kakno mnenje imate o svojih naslednikih in dananji tudentariji? Malce nehvaleno je ocenjevati tiste, ki za teboj opravljajo doloena dela. Pravzaprav se spominjam le nedavnega rektorja, prof. Mencingerja. Moram rei, da sem pri nekaterih zadevah pogreal njegove akcije, kar pa je rekel ali napisal, bi bil vse pripravljen sopodpisati. Ko je lo za stvari, ki so zadevale samo univerzo ali pa iro drubo. isto do zadnje besede bi bil pripravljen to podpisati. Glede tudentov pa mislim, da ve ko vas je, ve je ignorance, razumljivo. Raunajte, da nas je bilo v naih letih okoli 10, 20 mogoe, letnik kmalu za mano so bili celo trije. Logino je, da so bili zares zainteresirani bolj prevladujoi. Ko pa je tudij postal tako mnoina zadeva, se je tudi to spremenilo. Niste ni drugani, kot bi lovek priakoval. S im vas tudentje najbolj razjezijo? S kaknimi udnimi odgovori. Ne morem preboleti tega, da vsaj polovica tudentov 2. letnika biologije ne ve, kaj je 'glavna' znailnost pola. Lepo vas prosim. To kar so verjetno v vrtcu e vedeli, kar naenkrat, kot pol biologi, ne vedo. Razjezi me tudi, da ivali na shematskih risbah 'prepoznavajo' po tistih znakih, ki niso narisani. e opozorilom navkljub. Pa e
kakno blazinasto napravo razglasijo za bodalasti obustni aparat. Razjezi me tudi kasneje podpisovanje indeksov, e me tudent ez eno leto pride prosit, da mu podpiem inskripcijo. Pa me jezi, e zamujajo na predavanja. Torej marsikaj, kaj zelo pretresljivega pa ne. Najbolj smena stvar, ki jo je tudent napisal na izpitu? Se rad smejem, a smenice na izpitih so navadno bolj za jokat. Zato si jih teko zapomnim. A 'radiarni obro' bi lahko bil nekaj takega. ... O PROSTEM ASU, VOLJI IN EVOLUCIJI DOBRI
zanimalo. Pravzaprav imam konjikov ravno toliko, kot strokovnih zanimanj. Vasih pa si vzamem malo asa in lenarim. Kaj vas spravi v dobro voljo? e kaj lepega in zanimivega najdem, e se izkae za uspeno v skupini, v kateri nas je kar nekaj. Dostikrat sem imel e prilonost biti dobre volje. Tudi, e sem v prijetni drubi. Kaj je skrivnost vae vitalnosti? Mogoe to, da je za mano 4 milijone let evolucije. Na kaj ste najbolj ponosni? Ponosen sem na uspehe nae katedre in raziskovalne skupine, ki se uvra kar med bolje, pa ne le doma. Ponosen sem tudi na tisto pismo, ki sem ga prejel iz Amerike. Najbolj pa seveda na to, da sem bil izvoljen za rektorja Univerze v Ljubljani. e bi lahko spremenili le eno stvar na svetu, kaj bi to bilo? Odvisno od tega, kako kompleksno spremembo bi mi dovolili. Rad bi bolj pravino razpodelil dobrine in pravice. Med sodravljani in po svetu. Je pa to kar precej kompleksna zadeva in zelo brezupna elja.
S im se ukvarjate v prostem asu? Ne vem emu bi rekel prosti as. Mogoe tistemu, ki je zunaj 8-urnega delavnika? e je to prosti as, se v glavnem ukvarjam z istimi stvarmi kot v neprostem asu, z raziskovalnim delom. Ker me to pa veseli. Veseli me pa zato, ker sem firben lovek; in tudi primerno ambiciozen, tako zase kot e za ustanovo. Drugae pa fotografiram, smuam, kakne stvari sem zbiral oz. zbiram, redim roice. Vsega po malem. Tudi kaj lepega preberem, posluam ali gledam slikarstvo me je vedno
Ana, Damjan & Vesna
sipina Dune de Pyla ob Atlantiku; na sliki tudi prof. dr. Sket
Test: SI PRAVI BIOLOG ALI NISI?

Odloitev kaj poeti v ivljenju je teka in ker je naa sluba velik del naega ivljenja, je tudi izbira ole (tudija) teka. Sedaj ti ponujamo odlino reitev, e te pestijo vpraanja ali si izbral/-a pravi tudij in ali si pravi/-a biolog/-injaRei test in izvedel/-a bo odgovore . Odgovarjaj poteno in sproti setevaj toke, ki so pripisane odgovorom, na koncu bo izvedel/-a kako pravilna je bila tvoja odloitev, kar se tie izbire tudija Kaj je OS COCCYGIS? a) b) c) d) prsnica trtica nartnica oesno zrklo (2) (3) (1) (0)
Kam uvramo PALPATORES? a) Arachnida b) Cestoda c) Insecta d) Crustacea (3) (0) (2) (1)
Spomladanski sprehod, najprej opazi a) zaljubljene pare b) barvno neusklajenost oblail sprehajalca c) prve spomladanske zvonke d) srnine iztrebke Tvoj najljubi port a) fitnes b) tenis c) tek d) lovljenje uelk (1) (0) (2) (3) (1) (0) (2) (3)
Najpogosteje slian stavek v avli biolokega sredia je a) Sezujte evlje (1) b) Ne pogovarjajte se po telefonu(2) c) Zaprite vraaattaa! (3) d) Dobrodoli na biologiji (0) Kakna obuvala prevladujejo v tvoji omari? a) elegantni evlji b) gojzerji c) superge d) gumjasti kornji Koga od natetih najbolj obuduje? a) Dostojevskega b) Darwina c) Mozarta d) zakonca Curie (1) (3) (0) (2) (0) (2) (1) (3)
Tvoj partner mora a) imeti ut za estetiko b) oboevati Nietzscheja c) obudovati naravo d) prepoznavati ivali po iztrebkih (1) (0) (2) (3)
Kadar gre na kavo, gre v a) Global b) Opera bar c) Vivota d) Emonsko Kje se izvajajo vaje? a) v vajalnici b) v laboratoriju c) v valilnici d) v predavalnici (3) (2) (0) (1) (0) (1) (3) (2)
30 do 25 tok: estitamo, si PRAVI biolog, tvoja izbira je ve kot pravilna. Uiva, ko skae po travnikih in gozdovih, ez potoke in po luah, nabira roice in lovi ivalce, ko tii cel dan v svoji sobi in opazuje razvijajoo bubo metulja in ko pogovor nanese na latinska imena, zasije v vsej svoji lui. (prosimo pusti svoje ime in priimek v urednitvu, saj nam utegne priti prav pri iskanju zaposlitve, saj ve krut je ta svet, samo veze tejejo ) 24 do 19 tok: Na pravi poti si, nikar sedaj ne obupaj, saj se ti e uke e svetijo vsaki, ko te preleti vrabec in ko zagleda smreko, jo loi od jelke! Lahko se ponaa s tem da, ko ti nekdo omeni Pico pico ne pomisli na slastno jed in ko gleda na televiziji delfine ve, da to niso predstavniki rib. Z veliko dobre volje ti bo zagotovo uspelo, le tako naprej!! 18 tok ali manj: lovek boji, kaj dela na tem faksu?! Kdor je preprian, da so ptii, ki ivkajo pod njegovim oknom, udna sosedova glasba in da roa na njegovi polici ne diha, res nima ne vem kako lepe prihodnosti v poklicu biologa. Ampak, glavo pokonci, saj ve kaj pravijo; tudi slepa kura zrno najde in neumen kmet ima vedno najdebeleji krompir . Ana & Vesna
KRONIKA
pinana zarota zoper predsednico DB Ljubljana, 5.oktober 2005 Refleks pogrevanja hrane je imel neprijetne posledice za sedaj e bivo predsednico DB. Pravilo, da vekrat pogreje gola, bolji da je, ne velja za pinao, saj ta dobesedno udari nazaj. Cel teden bolehanja je zadostni nauk, da se pinao pravilno je le na Popajev nain - direktno iz konzerve. Kdo so zarotniki kriminalisti e preuujejo. (skrivnosti trikratne uporabe pinae je dognal le Vivo, objava v resni znanstveni reviji pa bi gotovo prinesla Nobelovo nagrado za kemijo press) Medvedi pustoili sredi Ljubljane Ljubljana, 27. oktober 2005 Iz noi na 27. oktober je iz obore pri Oddelku za agronomijo izginila reda ovac. Sledi vodijo proti Oddelku za biologijo. Policija sumi Katedro z ekologijo ivali, da je ovce uporabila kot ive vabe za zbiranje genetskega materiala medvedov. Na OB so zaplenili m3 medvedjega gvana in na informativni pogovor odpeljali znanega raziskovalca Bineta, ki je vpletenost zanikal. Ostali lani katedre se menda skrivajo v gozdovih Koevske, kjer jih iti lokalno prebivalstvo. Nepreverjene pa ostajajo govorice, da je ovce sicer pojedlo novo vodstvo DB in ostali koritniki, ker jim v Katrci niso po deseti uri hoteli ve postrei (banda zajedalska press).
II. razpis za sodelovanje v mednarodnem raziskovalnem projektu Biodiverziteta pajkov in lisic v strogem srediu Ljubljane Holistina tudija bo vkljuevala i) inventarizacijo vrst obeh ivalskih skupin v urbanem srediu ii) kvantitativno oceno populacij po metodi capture mark recapture iii) spremljanje dnevnih migracij posameznih vrst lisic in pajkov iv) tudij interakcije obeh ivalskih skupin v) ekonomsko sociodemografsko analizo povzroene gospodarske kode. Na razpis se lahko prijavijo vsi polnoletni dravljani RS, ki imajo vozniki izpit in lastno motorno vozilo za delo na terenu. Naronik: Mestna obina Ljubljana
BIOLOGIJA V PRAKSI
DRUTVO MORIGENOS
Delfini v Sloveniji . Morigenos - drutvo za raziskovanje in zaito morskih sesalcev je nevladna neprofitna organizacija, ki se posvea raziskovanju in zaiti kitov in delfinov, drugih morskih sesalcev ter morja nasploh. Morigenos v stari keltini pomeni rojen v morju Poglavitna naloga drutva je prouevanje velikih pliskavk v naem morju, spremljanje stanja populacije ter izvajanje aktivnosti za njihovo ohranitev. Po tirih letih znanstveno-raziskovalnega dela danes vemo o delfinih pri nas veliko ve kot prej, ko se o njih ni vedelo skoraj ni. Ugotovili smo, da slovensko morje predstavlja del stalnega bivalia populaciji delfinov, v naem katalogu pa imamo e preko 50 identificiranih delfinov. Posvojitev delfina in Poletni raziskovalni tabori Zelo pomembna sta tudi projekt Posvojitev delfina ter organizacija Poletnih raziskovalnih taborov z delfini. Posvojitev delfina pomeni, da lahko kdorkoli na simbolien nain posvoji delfina ob tem pa prejme poseben certifikat, majico, sliko ter bistvene informacije o izbranem delfinu. Vsako poletje pa organiziramo tudi poletne raziskovalne tabore. Poletni tabori se odvijajo v naih prostorih v Luciji. Posamezni tabor traja 8 dni, udelei pa se ga lahko kdorkoli, stareji od 16 let in s posebnim utom za morje ter naravo. Na taboru se taborniki spoznajo z naim raziskovalnim delom in seznanijo z znanstvenimi metodami. Preko tematskih predavanj in izletov spoznavajo na del obale in tematiko povezano z morjem. Do sedaj smo na naih taborih gostili ljudi iz cele Evrope. Terenski vik endi V januarju smo v sodelovanju z DB za tudente biologije organizirali terenski vikend v naem centru, kjer so se udeleenci seznanili z naim delom in se odpravili na morje iskat delfine. Doiveli so prijetno izkunjo, saj so e na prvem izhodu na morje (kljub megli!) opazili delfina in ga tudi fotografirali. eprav je bilo neznosno mrzlo, so punce odnesle kar nekaj lepih in novih izkuenj. Morigenos , ACCOBAMS in mednarodno delovanje Drutvo Morigenos pa je tudi edina slovenska organizacija s statusom partnerske organizacije mednarodnemu sporazumu ACCOBAMS (Sporazum o ohranitvi kitov in delfinov v rnem morju, Sredozemlju ter sosednjem atlantskem obmoju). Med drugim si v drutvu prizadevamo za ukinitev kitolova ter ujetnitva morskih sesalcev. Zavedamo se pomembnosti teh udovitih bitij in njihovega ivljenjskega okolja. S skupnimi momi, delovanjem in sodelovanjem si prizadevamo, da bi delfine pribliali vsakomur in vemo, da smo na dobri poti. Zdruuje nas ljubezen do delfinov, morja in narave in le tako lahko naredimo kakno spremembo.
B IOLOGIJA V PRAKSI
Ve informacij o drutvu najdete na www.morigenos.org, www.morigenos.org vabimo pa vas tudi na spletni forum (www.morigenos.org/forum www.morigenos.org/forum). Polona Kotnjek, drutvo Morigenos, tudentka biologije in gospodinjstva na PeF. Tilen Genov, drutvo Morigenos, tudent biologije na BF.
DRUTVO ZA PROUEVANJE IN OHRANJANJE METULJEV SLOVENIJE

Tisti, ki nas zanimajo metulji, nas formalno povezuje Drutvo za prouevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Celje. Drutvo je sicer registrirano e od leta 1999, a al e vedno ni prav zaivelo. V drutvu je okoli 15 aktivnih lanov, ki nas trenutno najbolj zdruuje terensko delo za Atlas razirjenosti dnevnih metuljev Slovenije. Na organiziranih delavnicah za Atlas spomladi naredimo pregled preteklega dela in narte terenskega dela za v prihodnje. Letonja sezona je predvidoma zadnja zato vse, ki vas zanimajo terensko delo in metulji, vabimo k sodelovanju. Terensko delo poteka tako individualno kot skupinsko. Dvakrat letno se skupaj odpravimo na obmoja, kjer je bilo do sedaj zelo malo podatkov o pojavljanju dnevnih metuljev, na t.i. bele lise. Poleg delavnic obasno organiziramo tudi predavanja z aktualnimi vsebinami iz biologije, ekologije in varstva metuljev. Neptis rivularis Kje lahko jaz, tudent biologije, izvem kaj o metuljih? Lahko se prikljui skupinici mlajih lanov, predvsem tudentov, ki se bomo enkrat meseno dobivali in s skupnimi momi izvedeli kaj novega o metuljih, organizirali dia veere in jo skupaj mahnili na kak teren (vse informacije lahko dobi, e se prikljui mail-listi Zorica: http://groups.yahoo.com/group/mlada http://groups.yahoo.com/group/mlada-zorica/). V aprilu 2006 bomo organizirali delavnico prepoznavanja in biologije pogostih vrst dnevnih metuljev, ki jih lahko sreate e v okolici doma ali ob poti na faks. V aprilu 2006 bomo organizirali delavnico pregleda popisovanja v sezoni 2005 in nartovanje terenskega dela za letonjo sezono. Lahko se vkljui v skupino za metulje na julijskem taboru v organizaciji DB, RTB Cerknica 2006. Kjerkoli od zgoraj navedenih aktivnosti bomo zelo veseli tvoje drube! Za kakrnakoli vpraanja pa lahko pie na tale mail: valerija.zaksek@bf.uni .zaksek@bf.uni-lj.si ali 041-391-838 (Valerija). Valerija Zakek
B IOLOGIJA V PRAKSI
BIOLOGIJA V SREDNJI OLI

Glede na to, da vas (nas) bo kar nekaj sluilo kruh s pouevanje v srednji oli, sem menila, da vam bodo kakne informacije iz prve roke koristile. Zato sem prosila za pogovor profesorico Nado Poun Kante, ki pouuje biologijo v srednji oli Josipa Juria v Ivanni gorici in ima e 28 let delovnih izkuenj na tem podroju. Kaj je za vas najteji del vaega poklica? Naravoslovni predmeti zahtevajo od dijakov mnogo asa in stalno, sprotno, poglobljeno ter razmiljajoe uenje, da bi zadovoljivo osvojili potrebno znanje ter ga znali tudi uporabiti. Nekatere dijake je zelo teko oz. nemogoe pripraviti k takemu uenju, k aktivnemu sodelovanju pri pouku in samostojnemu razmiljanju, zato so pri ocenjevanju neuspeni. Mislim, da lahko uitelj le v manji meri motivira dijake. Prava motivacija je tista, ki pride iz dijakove notranjosti. Krivde za svoj neuspeh dijaki seveda ne iejo pri sebi, pa pa je okolje tisto, ki jim prepreuje uspeh. Nujno bi bilo dijakom privzgojiti vedenje o lastni odgovornosti za svoja dejanja, svoj uspeh in neuspeh. To se mi zdi najteji del mojega poklica. Imate obutek, da uence biologija kot predmet zanima? Seveda jih zanima, veino. e posebej, e je tema zanimivo, preprosto in postopno predstavljena. e bolj bi jih ta predmet pritegnil, e bi imeli na razpolago ve asa, da se nam ne bi pri urah biologije neprestano nekam mudilo... ve asa in seveda najsodobneje materialne pogoje. To bi bilo idealno. e bi lahko vplivali na olski program, kaj bi na podroju biologije spremenili? Na biolokem podroju se je nabralo toliko znanj, da je tudi uni nart prenatrpan.
Nemogoe je izdelati letni uni nart, ki bi bil tudi v praksi spodobno izvedljiv. Ves as moramo drveti po unem nartu, da bi vsaj priblino, pa eprav nedopustno povrno obdelali vso snov. Na koncu namre aka dijake matura. Biologiji sta namenjeni le dve uri tedensko, pa bi bile tiri komaj dovolj. Vedno nam manjka asa za obravnavanje predpisane une snovi, kaj ele za razgovore o aktualnih in za lovetvo pereih temah, ki jih predlagajo sami dijaki. Ne bi krajala olskega programa, pa pa bi za biologijo predvidela ve ur pouka. Bioloka znanost je v silnem razcvetu in njena dognanja so ivljenjskega pomena za celoten ivi svet, so ez vse aktualna. Ni koda asa za to, da bi dijaki celostno razumeli ivljenje.
B IOLOGIJA V PRAKSI
Kako je s praktinim poukom v srednji oli? Koliko ga pr edvideva uni nart - je to dovolj ali premalo, kaj obsega? J e vkljuen tudi teren ski pouk? V srednji oli je predviden praktini in terenski pouk. Tega seveda ni nikoli preve. V povpreju je v tirih letih splone gimnazije predvidenih 13 ur laboratorijskih del, 4 ure za demonstracijske vaje, 51 ur vaj in 4 ure terenskega dela. Zaradi delitev uencev pri vajah na dve skupini, so na oli problemi z urnikom. Nikoli ne more imeti posamina skupina laboratorijskega dela dve zaporedni uri skupaj. Poleg tega je problem tudi prosta bioloka uilnica, ki je za izvedbo vaj nujna. Tudi laborant je eden za biologijo in kemijo, ter skoraj vedno zaseden. Zelo se trudimo, da bi bile vaje takrat, ko obravnavamo ustrezno snov. Dijakom dajemo navodila za vajo oz. jih pripravimo na vajo ob obravnavi snovi, samo vajo pa naredimo, ko pridemo na vrsto pri laborantki in v uilnici, vajo pa tudi stlaimo v eno samo uno uro. koda, saj tako vaje ne doseejo svojega namena! Vsaj v enem pogledu pa imamo s terenskim poukom res sreo: naa ola stoji tako reko na travniku ob gozdu, s potokom in mlako v bliini...
nje, vendar razmiljajoe uenje. Obstajajo tudi vsem dostopne zbirke dosedanjih maturitetnih vpraanj, kar je seveda neprecenljive vrednosti, saj lahko dijaki vadijo in sami preizkuajo svoje znanje, pa tudi seznanijo se s tipi nalog pri maturi. Kaj vas pri uencih najbolj razjezi? Mnogi dijaki si ne vzamejo asa za poglobljeno in razmiljajoe uenje. Kljub vsem mogoim uiteljevim prizadevanjem in dopovedovanjem pri pouku ne sodelujejo in zato ne vejo, kaj jim le-ta poskua povedati. Potem pa se zaradi svojega neuspeha pritoujejo nad razlago, obliko vpraanj, nainom ocenjevanja... Takno vedenje je res nesmiselno in nezrelo! Nujno bi bilo treba mlade vzgajati k prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja, svoje uspehe in neuspehe! Pouk biologije in zahteve pri biolokih temah imajo svojo specifiko in nikakor ni dopustno, da bi uiteljem biologije na osnovi zgoraj opisanih pritob neresnih dijakov kdorkoli, ki ni iz stroke predpisoval zahtevnost in obliko preverjanja ter ocenjevanja. Jezi me v zdajnjem asu vse bolj prisotna, do skrajnosti nesprejemljiva tenja: im manj se nauiti za im boljo oceno, z ni dela dosei dober uspeh... da se morda ne bi kdo sluajno esa preve nauil! To me jezi! Katero podroje biologije je za uence najteje, najmanj zanimivo? Kakor za koga, za veino je to zgradba in delovanje celice ter genetika. Verjetno jim je ta snov tuja in nepredstavljiva. Mnogo truda je potrebno, da jo umestijo v svoje okolje ali vsakdanje ivljenje. Vesna
Kakna se vam zdi biologija na maturi ? Prezahtevna ali prelahka? Zadnja leta so maturitetna vpraanja primerna in zanimiva za reevanje. Ve mi je, ker zahtevajo splono in pregledno zna-
BIOLOGIJA V PRAKSI
ZAKAJ NA BIOLOKI RAZISKOVALNI TABOR?

Ste se kdaj vpraali, kaj boste lahko na 'stara leta', ob dolgih zimskih noeh pripovedovali vnukom na temo tudijskih let biologije? Seveda pod pogojem, da crkne televizor, vsi mobiteli, 'Gameboy-i' in njih bodoi analogi, pa vsi raunalniki v hii in bodo zategadelj pami pa primorani prenaati vaa modrovanja? Prva izbira na zgoraj omenjeno temo so seveda zimzelene zgodbe o taaaako tekih izpitih, kot jih danes ni ve, oziroma o zoprnih profesorjih in zafrustriranih asistentih, kot bodo seveda obstajali veno. No druga, za sluatelje veliko bolj dopadljiva monost, pa je povedati kakno malce bolj ivljenjsko torijo ali dve iz biolokega terena. Ker pa biolokega terenskega dela tekom tudija vsaj v nekaterih blokih ni ravno v izobilju (a tudi ko je, je le-to praviloma vezano na neizprosen pedagoki proces), vam tako ostanejo zgodbe iz kaknega raziskovalnega tabora. Seveda, e ste se katerega udeleili... In zakaj naj bi zgodbe, povezane z Raziskovalnimi tabori tudentov biologije (RTB) ali drugimi podobnimi prireditvami v reiji DB-ja (ali njemu sline organizacije), e na stara leta vzbujale prijetne spomine na tudijska leta biologije? Recimo, da e zaradi dejstva, da kot 'vrli' biolog vsaj malce bolje spozna doloeno ivalsko ali rastlinsko skupino, ter kaken bioloki pristop in metodo. Poleg tega, da v asu tudija al ni predvidenega asa za podrobneje spoznavanje doloene skupine organizmov, je relativna koliina pridobljenega znanja na taborih, zlasti ob prvih nekaj udelebah, izjemno velika in e zaradi prostovoljne prisotnosti na taboru in temu primernega delovnega vzduja povsem neprimerljiva s pridobljenim znanjem tekom tudija. V zadnjih petnajstih letih tako RTB-ji s svojim kontinuiranim delovanjem primerno dopolnjujejo tudij biologije in zagotavljajo vsakemu bodoemu biologu e kako potrebno irino pogleda na osnovne bioloke teme. Ob tem pa se je mnogim udeleencem, med katere pritevam tudi sebe, ravno tekom taborov izkristalizirala smotrnost in namen nekaterih predmetov tekom tudija. Poleg spoznavanja z 'vsem ivim', med katerimi bi morda skromno omenil tudi spoznanje udeleencev, da smo tudi pedagoki delavci lahko ljudje in (pa naj ne useka takoj strela vame) znamo biti isto loveki, je vsakemu udeleencu nedvomno zagotovljen dvig na cehovski lestvici. Pri tem gre lahko zgolj za dejstvo, da ga kaken od asistentov ali docentov deset dni sreuje praktino vsak dan in si tako hote ali nehote zapomni njegov obraz, hkrati pa tudi udeleenci spoznajo razlina podroja delovanja delavcev na oddelku. Z udelebo na taboru pa posameznik pridobi tudi na veljavi in ugledu predvsem med kolegi njegove starosti. Tekom tabora mu je namre zagotovljen stik z zadostnim tevilom 'kuntnih' latinskih imen, s katerimi lahko nato 'briljira' pred 'nevednimi' kolegi, ki so ostali doma ali li v tem asu na 'ne-bioloki' dopust. Poleg tega udeleba na taboru posameznika nedvomno kali in utrjuje. Sobivanje z istimi ljudmi v enako neprijetnih pogojih ve kot teden sasoma nedvomno dvigne posameznikov toleranni prag na razline motee dejavnike, kot so dehidracija, neprestano izgubljanje po terenu, dolgotrajna izpostavljenost soncu, strah pred temo, smranje in vrsto pred edinim tuem (e ta seveda obstaja in deluje).
B IOLOGIJA V PRAKSI
Med pomembne prednosti taborov pritevam tudi dejstvo, da se v primerjavi z vajami in predavanji ele na njih resnino potrdi malce zlajnan pedagoki rek, ki pravi, da 'neumnih vpraanj ni'. Ker je neobvezna udeleba e sama po sebi malce bolj zanimiva in zato posledino vzpodbuja poglobljeno zanimanje. Poleg tega pa nabor mentorjev, ki so (z redkimi izjemami) iz tudentskih vrst, bistveno zmanja morebitne zadrke pred postavljanjem 'udnih vpraanj'. Znano je, da spoznavanje novih ljudi bogati in notranje izpolnjuje loveka, a e damo moraliziranje malce na stran, lahko dejansko spoznavanje (zlati tudentov vijih letnikov) na taborih mono povea verjetnost vaega preivetja v vijih letnikih tudija. e omenjeni 'izkueni' kolegi, ki lahko s svojimi nasveti tipa: 'kje in kako do zapiskov', 'na kaj se v naslednjem letniku splaa hodit in kaj je ist brez veze' in z zgodbami z izpitov in kolokvijev, marsikomu resnino olajajo tudij. Da rubrike 'trai', 'kdo je kdo v nai majhni enklavi na Veni poti' in 'bolj ali manj (ne)znane zgodbe o (po)znanih biologih', ki zagotovo pritegnejo pozornost poslualstva in v vseh pogledih razirijo obzorja posameznika, niti ne omenjam... Bioloke tabore v kakrnikoli obliki bi vsekakor priporoal vsem, ki na njih e niste bili in bi bili radi 'ta pravi biologi'. Vem, da je udeleba na razlinih taborih, kot sem e omenil fakultativna, torej prostovoljna in je tako stvar odloitve posameznika, a naj prispevek oplemenitim e z nekaj odgovori najpogostejim argumentom proti udelebi na taborih. Torej, na tabor ne bi el ker ... 1. A zdej bom pa e polet ene in iste ljudi gledu... alostno je, da eprav celo leto gledamo iste ljudi, navadno prepozno ugotovimo, da jih pravzaprav sploh ne poznamo. Tako menim, da se v besedah vsakega spodobnega vodje tabora, ki se glasijo nekako takole: Vedite, da boste ele v znoju svojega obraza ter blatu in prahu terena, pod neusmiljeno torturo neizprosnega mentorja spoznali 'ta prave prjatle' , velikokrat skriva resnica. 2. Pa kaj m tam poet, to je tko al tko sam za sistematike... Ravno obratno, sam bi ravno veini 'Molekularcev' in 'Fiziologov' vsaj enkratno udelebo na taboru predpisal na recept, saj bodo, za razliko od tudentov Sistematskega bloka, tekom tudija deleni bistveno manj biolokega terenskega dela in s tem nekaterih osnovnih biolokih prvin. Poleg tega se za diplomiranega univerzitetnega biologa nekako spodobi, da loi hroa od stenice in dob od kostanja ter, da kljub mojstrskemu vihtenju pipete ali elektrode vsaj priblino (pre)pozna organizem na katerem izvaja svoj poskus tudi v naravnem okolju. Ob tem bi se morali prav vsi biologi zavedati nae glavne prednosti pred konkurennimi tudiji (mikrobiologija, biotehnologija in biokemija), in to je, da smo ravno zaradi svoje irine (pa ne tiste
B IOLOGIJA V PRAKSI
okoli pasu ali bokov) in poznavanja kompleksnosti biolokih procesov v okolju edini dejansko usposobljeni za delanje razlinih zakljukov na temo ivega, kar pa si velikokrat lastijo predstavniki vseh ostalih strok. 3. ukov (ro, ptiev,...) se bojim oz. so nagravni Lepota je pa v oeh opazovalca. Nikakor tudi ne mislim, da so pajki in netopirji viek estetike in lepote za vsakega posameznika. e pa vam kakna skupina organizmov res zbuja izrazito neprijetne obutke je morda najbolji nain, da jih premagate ta, da skupino malce bolje spoznate in se o njej poduite. 4. Mene to itak ne zanima... V tem primeru je namesto odgovora vsekakor na mestu vpraanje: Kaj biolokega pa sploh ga zanima? Kdo ve, morda pa pride do spoznanja, da se je navkljub zaetnemu navduenju odloil za napaen tudij, oziroma spoznava, da ga druge stvari zanimajo mnogo bolj kot biologija. V tem primeru je morda e as, da se prepie na kaken drug tudij in v ivljenju pone stvari, ki bodo resnino veselile... No, naj namesto z gronjo, da nekateri morda ne sodite na tudij b iologije, kot bi nekateri morda lahko napak razumeli zadnji odgovor, prispevek raje zakljuim s povabilom na enega izmed naslednjih raziskovalni taborov, kjer boste vse zgoraj natete nadstvari lahko doiveli osebno. Preprian sem, da vam ne bo vam al, pa tudi vnuki vam bodo hvaleni! Rok Kostanjek, redni udeleenec biolokih raziskovalnih taborov
Na taboru lahko vsak uiva po svoje
AKTUALNO
10-LETNICA DRUTVA TUDENTOV BIOLOGIJE

Ideja za ustanovitev drutva je padla leta 1995, pravna oseba pa postane leta 1996. Kdor zna raunati hitro ugotovi, da nae drutvo letos praznuje 10. obletnico obstoja. Ob tej prilonosti sva za sodelovanje prosili bive in zdajnjega predsednika. PRIMO PRESETNIK , ki je e po dveh mesecih zamenjal prvega predsednika drutva, Mitjo Maruina, nam je zaupal nekaj besed o zaetkih in njegovi viziji drutva.
Ob tej obletnici se naj najprej posvetim skupini, ki je ustanovila drutvo. Oitno smo ustanovitelji pravilno zaznali, da tudenti in tudentke biologije rabimo nekaj ve kot samo skupno sedenje na predavanjih ali v lokalih. Zautili smo primarno potrebo po zdruevanju. Ker pa plemenske zveze ali komune niso bile aktualne, o cehu pa e nismo premiljevali, smo se odloili, da ustanovimo drutvo. e zmorejo to gasilci, bomo tudi mi. Par sestankov, tudiranje takrat e hrustljavega zakona o drutvih, dolgotrajno bockanje z birokrati pa smo imeli drutvo. Brez slovenceljske navidezne skromnosti lahko reem, da smo bili dobra ekipa. Tako ni udno, da od ustanovnih lanov Primzi, Klemen in Mojca nadaljujejo tudij v tujini oz. so tam e zaposleni, Boo in Simona sta asistenta na Oddelku za biologijo, Mitja je raziskovalec na Intitutu za patoloko fiziologijo, Tine na Gozdarskem intitutu Slovenije, Karel je menda zaposlen pri DR. GORKI d.o.o. in jaz pa na Centru za kartografijo favne in flore. Le Dijana (risarka prvih plakatov), se je malo izmuznila biolokem vplivu. Po dolgotrajnem surfanju po netu sem jo zasledil kot organizatorko konjskih dirk v Novi Zelandiji, kar pa ni udno, saj je od nekdaj rada potovala. 75/2000). Tako smo se malo obrusili in nabrali politinih izkuenj. Vedno smo si prizadevali, da bi bilo DB drutvo vseh tudentov biologije in ne samo par koritnikov, kot se je to dogajalo v podobnih oddelnih drutvih. Naa filozofija je bila, da naj lanarina pokrije samo osnovne stroke delovanja drutva npr. svinnike, papir, stroke vodenja bannih raunov in podobne birokratske stroke. Zato je bila lanarina vedno nizka, zato je e vedno ena bolj zabavnih tem na obnih zborih. Za vse dodatne aktivnosti pa smo pridobivali posebna sredstva na razlinih razpisih in z razlinimi donacijami. Pri tem smo enkrat celo postali davna olajava za nek tudentski servis. e po neem smo se razlikovali od ostalih drutev oz. splonega odnosa na OU. Voditelji dejavnosti niso dobivali honorarjev. To dejstvo, ki v naprej preprei korupcijo, je v zadnjih nekaj letih sproalo precejno jezo sedaj na sreo e bive vodi-
Ob ustanovitvi je telo drutvo nekaj ez 20 lanov, po besedah KATERINE JAZBEC pa jih je imelo lani kar 148.
Od delu za Drutvo smo se marsikaj nauili, npr. da so revolucije le izjema in da je pravi naravni proces evolucija (kar pa bi lahko itak vedeli, e bi spoznanja iz splone biologije prenesli na loveko drubo). Pred tem oitnim spoznanjem smo marsikdaj vrtali v elezobetonski zid s svedrom za les. Tako metaforino kot isto praktino (glej pritrdia za stekla za fotografije oz. vpis v blagajniko knjigo
AKTUALNO
teljice OBF. Vendar je tu spet zadaj osnovna filozofija drutva. Namre tisti lan, ki hoe nekaj narediti zase in to hkrati organizira e za ostale tudente, ima dovolj veliko nagrado e v tem i) da je stvar izpeljal, ii) da je lahko to predstavil iri skupnosti in s tem naredil nekaj dobrega, iii) da so mu bili pri tem povrnjeni vsi materialni stroki. Le pri podedovanem RTB vodja tabora po tradiciji res dobi nagrado v viini 14 dnevnic. Skoraj takoj po ustanovitvi smo DB-izirali omarice in jih spet spravil v obtok, eprav smo pri tem skoraj bankrotirali. Vendar vzpostavljen sistem (pravilnik) e vedno deluje. Od nekdaj smo imeli odlino domao stran, saj je bilo vanjo vloenih ogromno prostovoljnega dela obeh Jernejev. Kako delo DBjevcev koristi vsem tudentom, tudi barabam skopukim, ki ne plaujejo lanarine, se je pokazalo, ko je IT sekcija za par dni zaklen ila dostop do tudijskih namigov na domai strani dru tva . Mnoica protestov in nekaj ivnih zlomov, vendar je akcija bistveno prispevala k veji oddaji gradiva za to stran. Precejen del aktivnosti je bil in je e vedno namenjen terenski biologiji, saj je tega v tudijskem programu premalo. Poleg tega pa so bili med vodilnimi lani drutva tevilno zastopani tudenti sistematskoekoloke smeri. Vzpostavili smo sistem raznih enodnevnih ekskurzij do dalmatinskih taborov. Slednji so se razvili iz neobveznega izleta Janezovih soolcev leta 2001. Kasneje sva iz marke-
tinkih pristopov za pridobitve donacij z Janezom te prvomajske ekskurzije poimenovala Ekosistemi Dalmacije, ki so e danes aktualne pod imenom Ekosistem Jadrana. Raziskovali tabor tudentov biologije (RTB) je drutvo organizacijsko prevzelo leta 2002 (Vidmu pri Ptuj), ko je ZOT KS hudobno prekinil sodelovanje. Pravzaprav se je ideja o tem, da DB vodi tabor pojavila e med samim ustanavljanjem drutva. To je povzroilo tudi precej hude besedne izmenjave med takratnim vodjem tabora Marjanom in zagovornikom osamosvojitve Primzijem. Izkazalo se je, da sta oba imela prav. Prvi, da smo bili ele ez nekaj let tako izkueni in finanno stabilni, da smo tabor brez posebnih problemov gladko izpeljali, drugi pa s trditvijo, da to dolgorono moramo narediti. Sekcije so bile ustanovljene, ko se je oblikovala skupina ljudi, ki se je ukvarjala s podobno tematiko. Potapljaka in fotografska sicer ne obstajata ve, vendar dejavnosti ostajajo. Sekcija za prouevanje in varstvo netopirjev pa je prerasla v samostojno drutvo. Vendar ima DB e lastnitvo nad 4 jamarskimi eladami, nekaj ultrazvonimi detektorji in e kakno opremo, ki jo sedaj veinoma uporabljajo 'netopirci'. Vsekakor pa je oprema razpololjiva za vse DB-jevce in se redno prikae na taborih oz. ekskurzijah.
Leta 1998 se nekaj vrlih tudentov odpravi na izlet, ki ga danes poznamo kot Ekosistemi Jadrana. JANEZ PREEREN je o tem izletu povedal: Ideja se je izvila iz centrifugirajoe sivine biokemijskih vaj, svojo besedo pa je imel tudi plinski gorilnik.
Ob vsem tem smo lahko ponosni e na obseen seznam samostojno izdanih publikacij s taborov kot tudi na leta 2001 ponovno oivljeni Antirepresor.
Dvomim, da je mnogo tudentskih drutev v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s takim iroko paleto dejavnosti in bolj ali manj stalnimi aktivnostmi. To dejstvo dela DB kot drutvo kredibilno in mono v politinih odnosih z ostalimi tudentskimi drutvi. Naj torej zakljuimo s politiko. Politika sama ni slaba, vsi jo izvajamo in zato je neumno vihati nos, e jaz se pa ne grem politike. Vsak je politik, e takrat, ko se nasmehne in pozdravi kuharico in zato dobi vejo porcijo. Za ve ljudi si odgovoren oz. vejo organi-
AKTUALNO
zacijo vodi, kot so to npr. lani predsedstva DB, ve interesov mora usklajevati, hkrati pa zagotavljati zadostna sredstva za dejavnosti drutva. Pri tem morajo vodilni lani drutva nujno dobro sodelovati s predstavnikom tudentov biologije v tudentskem svetu in na finannem podroju e bolj pomembnim lanom tudentske organizacije biotehnike fakultete. In tam se tista prava 'umazana politika' res zane. e nisi obveen o stvareh kot npr. kaj je tajnica rekla fotokopirki, da je sliala... in e ne ve 'kdo je s kom' in 'kdo ni' in 'od kdaj ni ve', pa kdo ima maslo na glavi, potem si peen. Barabij DB-jevci nismo nikoli delali tako, da nas s tega vidika niso mogli nikoli zafrkavat. Ravno obratno, saj je zgodaj ustanovljena VOS sekcija, dokaj dobro izvrevala naloge, ampak o tem raje ne bi ve, ker se o tem ne pie. Vsekakor smo z dobro obveenostjo lahko prepreili oitne natege za zajemanje
Torta na uru ob 10-letnici
OU-ovega denarja, kot npr. hodi slavni projekt kopanja talnih horizontov, ki ga je hotel izsiliti en oddelek BF. In tako je ve denarja ostalo za resne projekte, teh pa DB-ju res ni nikoli primanjkovalo. Torej vkljuite se v drutvo, sledite osnovni drutveni filozofiji ter nadaljujte sedanjo politiko in DB bo zlahka doakal e naslednje okrogle obletnice.
Janeza Preerna sva povpraali: Je imelo drutvo morda kdaj namero spodkopavati avtoriteto oddelka? Povedal nama je: Ne. Drutvo je vedno delovalo po principih samoupravljanja in v celoti spo tovalo enakopravnost ter brat stvo in enotnost organizacij v Biolokem srediu. Katerino Jazbec pa sva vpraali, kaken vtis ima danes od oddelka? Moj vtis ni najbolj auren, zato nimam kaj dosti za razpr edati. Telefonistka je e vedno zelo prijazna.
Kot je e Primo omenil, je pomemben del DB-ja tudi njegova spletna stran, s e kako dobrodolimi tudijskimi namigi, bioloki forum, ki zdruuje e ve kot 380 uporabnikov. Omenjeno ni nastalo kar samo od sebe, ampak gredo zasluge JERNEJU ZAJCU in Jerneju Pola jnarju . Prvi je strnil svoje delo v kratek sestavek o infobrigi.
Vse skupaj se je zaelo kako drugae kot - se pred zaetkom. Deurni motor ustanovitve drutva Primo Presetnik takrat ni imel sebi lastnega raunala, priujoi pisun pa je stresel nekajletne prihranke prav v ta namen. Prva redna obvestila o birokratskih kalvarijah (namerno v mnoini) v poteku ustanavljanja so tako nastajala v dislocirani enoti za informatiko na obrobju strogega centra Ljubljane. Sledili so barviti protestni plakati proti prehrambeni politiki izstradanja in finannega izemanja tudentov v kantini Vivo, ko je le-ta zaela aplicirati znano ekonomsko naelo minimax v tako sveto podroje lovekovega bivanja, kot je tudentska prehrana. Reduce, recycle, reuse... Seveda neuradna razlaga popustljivosti uprave Biolokega sredia do Viva zaradi visoke cene prostorov v 3. gradbeni fazi
AKTUALNO
tudentovega elodca ni napolnila ne tedaj ne sedaj ...Nekaj preteene vode kasneje je veliki turki aga prikimal tudentski pronji za skromne prostore in spremembi namembnosti iz kostnice matriarhalnega tropa antropologinj v studentenzimmer.Profesor Blejec je botroval povezavi omreja vseh omreij z bivim domovanjem lovenjakov in tako omogoil lokalno infoevolucijo.
Kako je bilo z borbo za drutveno sobico smo povpraali Jan eza Preerna: To ni bila borba, bila je udarnika akcija.
Malo plesa po tipkovnicah na odslueni in odpisani nafehtani opremi, in prvi strenik je nosil testno verzijo plus kopijo uradne drutvene spletne strani, ki se je takrat nahajala se na raunalnikem centru univerze. To je bilo ivahno leto, ko je internet prihajal z neobiajno skromno zamudo za tujino v vsako slovensko vas. Spletnemu streniku je sledil
postni, se en elektronski mlinek je nael domovanje za testne namene (beri: igrakanje avtorja). Vsaka nova igraka je hitro nala rabo, vse pa so sle v smer komunikacije s lani, ki je postala zares uinkovita z mailing listami. Najbolji promotor info rmatike med predsedniki, pa tudi potrpeljiv v-ritbrcatelj Janez Preern je hotel dosei se komunikacijo med lani in preganjal tehnino sre -njo za forume, vendar se le-ta ni vdala se kakni dve leti (riba smrdi pri glavi press). IT, sicer najbolj neopazna sekcija/dejavnost Drutva, je svoj as poskrbela tudi za 'skoraj incident', ko je za 48 ur uk inila dostop do Od boga danega, izpitnih vpraanj na spletni strani. Veliko zgraanja in dvignjenega prahu, tako s strani tistih, ki vpraanj nikoli niso prispevali, kot tistih, ki so jih redno. Razlago so sliali (in razumeli) seveda samo slednji, tisto leto tako majhna osuena peica, da je bil ukrep nujen, neprijeten, a uinkovit.
Prvemu J se je medtem e davno pridruil drugi J, ki skrbi tudi za polkna, ki seniorju smrdijo, stvari so dozorele: informatiki ne ponujamo ve drutvu tehnologije, ki nas zabava, pa pa drutvo zahteva tehnologijo, ki jo potrebuje.
OBVESTILO: Redno poiljanje namigov je obvezno, da se nam spet ne zgodi rni dan, ko nam jih ukinejo.
Od tedaj gre Drutvo po naravni poti iz navduene faze eksperimentov v bolj utirjene vode vsakdanje uporabe. Kar pa ne pomeni, da ne pripravljamo novosti in izboljujemo infrastrukture.
Od ura utrujeni DB-jevci
Le kaj jim je narisalo tak nasmeek?
AKTUALNO
Sedanjemu predsedniku, DAMJANU VINKU , sva zastavili nekaj vpraanj v zvezi z njegovo 'kanditaturo' in prihodnostjo drutva.
Kakni so narti za prih odnost in kaj bi bilo potr ebno spremeniti? Narti za prihodnost so v bistvu takni kot so e bili v preteklosti. Uspeno oddelati leto z dobrimi projekti, se ob tem zabavati in veliko nauiti. Prilonostno tudi komu pomagati (seveda se kdaj tudi zapiti). Kaj bi bilo potrebno storiti? Tukaj vidim potencialno storilnost predvsem v tudentih in ne v drutvu samem. Preprian sem, da se veina ljudi ne zaveda, kaj jim drutva ponujajo in kaj lahko z njimi dobrega storijo zase in za svoje naslednike. Tisti, ki pa morda se, pa nas jemljejo za samoumevne, za tiste, ki bodo itak kaj naredili za njih in njim priskoili na pomo, ko jo bodo potrebovali takne imam v bistvu e najmanj rad. Na em je temeljila tvoja predvolilna kampanja in ali priakuje, da bo dobil prihodnje leto e en mandat? Predvolilna kampanija? Nisem vedel, da sem jo imel. Do tega, da sem bil predlagan za predsednika je prilo tako, da sta me bivi predsednici zvabili v kot in mi povedali, kaj bosta z menoj storili. Upirati se pa dvema izkuenima enskama nikakor nisem mogel. O naslednjem mandatu pa sploh ne razmiljam. Po pravici povedano bi se mi zdel uspeh, e se bo kdo zaradi dela, ki sem mu ga predstavil, sam javil, da bi bil pripravljen biti predsednik oz. predsednica. Zelo rad bi to videl. Kakna je tvoja poseb nost predsednikovanja v pr imerjavi s prejnjimi predse dniki? Nekje mi odmeva: "predsednik za malega loveka" Ne, hec... Ne vem, vsakega izmed mojih predhodnikov je nekaj zaznamovalo. Kakni so bili bolji v pravnih vodah, drugi so imeli dobro trdo roko, tretji so bili dobri menederji. Jaz v sebi vidim, da me zaznamuje prijateljstvo z mnogimi. Rad se pogovarjam z vsakim in jim prisluhnem, ko le lahko. Tako se posveam malim tokam in celotne mnoice delno tudi zanemarim. Ali je to dobro ali slabo se bo videlo na naslednjem obnem zboru.
ek?
Kot se spodobi, smo 10. obletnico drutva tudi proslavili. Najbolj zgodnji s(m)o se na kraju 'zloina', pred brunarico za Savo, zbrali e zgodaj popoldne. Po zaetnih zapletih z iskanjem naprave, ki bi predvajala glasbo in kasnejim iskanjem gesla, ki bi omogoil delovanje te naprave, je lo vse kot po maslu. Vreme nam je bilo naklonjeno in je omogoilo odlinima pekoma na aru Davidu&Jerry-ju da sta nahranila vse prisotne DB-jevce. Pijae je bilo za celo armado, ne pa za ubogi trop drutvenikov. Ko smo dobili obutek, da bolje ne more biti, smo dobili velik kos odline torte (tudi izdelek prej omenjenih pekov punce, hitro v vrsto, fanta sta za 'oent'!). Razen nesrenih zvonikov, ki niso prenesli glasnosti, ki jo je omogoal super ojaevalec (najlepa hvala gospodu, ki nam ga je prijazno posodil!), se ni pripetila nobena nesrea, tako da smo res lahko zadovoljni z zabavo al pa je lahko vsem, ki ste to praznovanje zamudili! Ana & Vesna
HIA EKSPERIMENTOV
Ko ste se sprehajali po Trubarjevi ulici v Ljubljani (lahko da s e toplim horse burgerjem v rokah) ste mogoe opazili hio, ki ima za svojo lokacijo in starost nenavadno velika okna. Proti veeru jo je skoraj nemogoe spregledati, saj prigane lui v mraku ne privabljajo le uelk, ampak tudi radovednee loveke vrste. ez dan ob sonnem vremenu pred njo na klopcah vasih sedijo ali pa (ker ni prostora za vse) stojijo skupine osnovnoolcev ali dijakov, ki akajo, da bo priel njihov as za vstop. Nekateri celo prislonijo roke na ipo, da bolje vidijo, kaj se dogaja na drugi strani. Ne vem, kaj takrat premiljujejo. Mogoe se udijo ivo rumenim majicam, ki jih nosimo demonstratorji ali pa opazujejo eksperimente, ki so razporejeni po prostoru. Tisti, ki so dovolj radovedni, da vstopijo, preizkuajo posteljo z eblji, na kateri lahko lei tudi e nisi fakir, vozijo daljinsko voden avtomobilek z naslovom Ve kot ga spije, bolj se zabije, ustvarjajo raznobarvne plamene, opazujejo irjenje in oenje svoje zenice... Vse to so eksperimenti, postavljeni zato, da jih obiskovalci im bolj sproeno in na lastni koi preizkuajo, se jim udijo in uivajo ob ustvarjanju novih povezav v svojih moganih. V Hio prihajajo najrazlineji ljudje med tednom preteno olske skupine, predolski otroci, tudentje; ob sobotah in nedeljah druine z otroki, odrasli, manje skupine (tabornikov, skavtov, lanov razlinih drutev); petki so namenjeni praznovanju rojstnih dni, ob ponedeljk ih pa je Hia zaprta za obiskovalce, vendar ne poiva. Takrat je namre as za veja popravila eksperimentov, ustvarjanje novih in druge dejavnosti. Le-teh je iz leta v leto ve. Eden odmevnejih projektov nosi naslov Visoka znanost na mestnih avtobusih in je nastal v okviru svetovnega leta fizike. Kaken projekt je to? Ne povem! Lahko pa namignem, da se odgovor skriva na vsakem avtobusu mestnega potnikega prometa v vejih slovenskih mestih pri vhodu in pri zadnjem izhodu, pa e kje. In kaj v Hii ponemo v rumene majice obleeni tudenti? Marsikaj! Sprejemamo obiskovalce, jim pomagamo pri eksperimentiranju, odgovarjamo na vpraanja, skrbimo za eksperimente, delamo mini dogodivine in dogodivine (to so sklopi poskusov, na doloeno temo, npr. o barvah, plinih, jajkih, zvoku, svetlobi), se vsak mesec dobimo na sestanku, kjer se pogovarjamo o naem delu, se druimo na delavnicah Delo mi je ve ne samo zaradi izkuenj, ki jih pridobivamo, ampak
Demonstratorji v Hii eksperimentov
tudi zaradi vzduja v Hii. Vsakega od demonstratorjev zanima nekaj drugega (tudiramo vse mogoe od fizike, geografije, biologije, farmacije, ekonomije, strojnitva, arhitekture, geologije do turizma, fizioterapije idr.), vsi pa radi delamo z ljudmi in uivamo v svoji lastni radovednosti ter radovednosti obiskovalcev. Vsak ima monost predstaviti svoje ideje in je lahko kreativen, zato je tako delo neke vrste protiute vasih suhoparnemu tudiju, prinese pa tudi kaken dodaten tolar, ki vedno pride prav. Dejavnosti v okviru Hie eksperimentov je res veliko, marsikaj pa pie tudi na spletni strani www.h www.h-e.si (e je kdo ob branju tega prispevka sluajno postal radoveden). Vpraanja so dobrodola na info@h info@h-e.si. Ditka
APZ TONE TOMI

Akademski pevski zbor Tone Tomi je meani pevski zbor, v katerem pojemo tudentje ljubljanske univerze. Zbor ima zavidljivo tradicijo, v letonji sezoni namre praznujemo 80 let delovanja (osrednji jubilejni koncert bo 28. maja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma-vabljeni!). Z leti je zbor pridobival na kvaliteti in postal eden najboljih tovrstnih sestavov v Evropi, kar potrjujejo tevilna prva mesta in posebne nagrade z najprestinejih evropskih zborovskih tekmovanj, vkljuno tekmovanj za Grand Prix Evrope. Zbor koncertira po vsej Sloveniji in po tujini, tako danes skoraj ni celine, katere e APZ ne bi obiskal; e prav pomislim, je to le Avstralija, a tudi ta se ne zdi ve tako oddaljena . Kako sem priel v ta zbor? K srei sem e prej vedel zanj, saj je e ve sorodnikov pelo v njem, tako sem moral le zbrati pogum in iti na avdicijo, ki je bila e pred zaetkom faksa. Bil sem sprejet in kmalu mi je APZ zlezel pod koo. To je zagotovo ena najbolj odprtih in pisanih druin; v njej smo tudenti iz vse Slovenje, vseh tudijskih smeri, kar si jih lahko zamisli. Predvsem pa smo kolegi, ki imamo veliko skupnega in preivimo mnogo asa skupaj tudi izven vaj.
Krst brucov
Najbolja stvar pa so seveda turneje. V APZ-ju sem tretjo sezono in sem bil e na turnejah po paniji, Danski, Italiji, Nemiji in po ZDA. Junija odpotujemo v drave bive Jugoslavije, oktobra v Baskijo, drugo leto pa v Brazilijo. Za Antirepresor sem zbral nekaj vtisov iz ZDA, kamor smo lani maja odli za 14 dni. V New Yorku nas je priakal ooogromen avtobus z legendarnim oferjem Henryjem, ki nas verjetno ne bo nikoli pozabil, ker smo mu najmanj vsaki dve uri teili, da ustavi za WC. Povedal je, da e ameriki upokojenci zdrijo 3 do 4 ure . Prve tri dni smo preiveli v New Yorku, hotel pa smo imeli v samem centru Manhattna, med Broadwayem in Peto avenijo, tri u lice juneje od Centralnega parka. Ogledali smo si vse, kar se v treh dneh da (vkljuno biva dvojka), v obilici muzejev pa je bil zame najbolj zanimiv naravoslovni, ki je najveji tovrstni na svetu! Sicer pa smo tudi ogromno zapravili, saj baje ni New Yorka brez shoppinga. Pot nas je vodila naprej v Cleveland, kjer ivi najve Slovencev. Tam so nas priakali s samimi dobrotami (zanimivo, da v Ameriki goveja juhica enako dii kot v Sloveniji), mi pa smo jim pripravili koncert slovenskih ljudskih pesmi in spravili marsikatero poslualko v jok. Naslednji dan smo obiskali Amie (najve jih je ravno v Ohiu), zadnji veer pa so nam gostitelji pripravili feto v vinski kleti (no ja, ameriko vino pa ni ravno uitno). Sledila je nona vonja do Washingtona. Neprespani in od deja premoeni smo le od dale opazovali Bushevo rezidenco, si ogledali Kennedyjev grob, spomenik padlim v Vietnamu, itd. Naslednji dan je bil prost za oglede muzejev, ki so nepriakovano vsi brez vstopnine (tudi nacionalni botanini vrtovi, kjer je bila ravno prehodna razstava orhidej). Na zadnje pa smo gostovali e v Richmondu na povabilo University of Richmond. Ogledali smo
si njihov kampus, ki je dobesedno tak kot v filmih (npr. Blondinka s Harvarda ). Spet smo spali pri druinah, tokrat pri Amerianih, in kot se zanje spodobi, seveda niso vedeli, kje je Slovenija. Mojo gostiteljico je celo skrbelo, da se bo morala pogovarjati z rokami in da ne bo vedela, kako se naj obnaa v primeru, da izhajamo iz popolnoma drugane kulture. Te tegobe nam je zaupala ele, ko smo se malo bolje spoznali. Omenim naj e, da je bila gospa visoko izobraena (arhitektka). Po Richmondu sta sledila e dva dneva v NY, da smo zapravili e zadnje dolarje. Zadnji veer smo imeli feto za slovo od Amerike, naslednje jutro pa nas je po obilnem hotelskem zajtrku (beri: en ogaben sladek krof) e akal let za Dunaj. Za nami je bila e ena nepozabna izkunja in upam, da jih bo z APZ-jem e veliko. L..
MOJ HOBI - BALET

Saj ne vem, kaj naj sploh napiem. Z baletom se ukvarjam e 10 let, trenutno pa obiskujem 3.letnik Srednje glasbene in baletne ole (SGB) v Ljubljani. Treningi so vsakodnevni, njihov obseg pa se stopnjuje z napredovanjem v viji letnik. Predmetnik je sestavljen iz ur klasinega baleta, instrumenta (ponavadi klavirja), glasbene teorije, stilnih plesov, karakternih plesov, repertoarja in klasine podrke (pass de deux - za laike ples v dvoje ), sodobnih plesnih tehnik in zgodovine plesa. Tako kot vsako srednjeolsko izobraevanje, se tudi izobraevanje na SGB zakljui z maturo. Ampak gremo lepo po vrsti. Z baletom naj bi zaela dekleta stara okoli 10 let, pri fantih se starostna meja dvigne tudi do starosti 15/16 let, obstajajo tudi izjeme, ki so zaele pri 19-ih in bile takoj sprejete v 2. letnik (privilegiji fantov, ker ne nazadnje so na baletni oli prava redkost). Prvih nekaj let (ok, e smo natanni dva razreda pripravnice in prvi razred), so baletke obremenjene samo s klasinim baletom. V drugem razredu dobijo na urnik glasbeno teorijo, dokaj zanimiv predmet (vsaj bil je dokler se ni zakljuil za nao generacijo, saj je z nami profesorica ugotovila, da je predmet nartovala preve na izi in da to ne gre nikamor ).V tretjem razredu dobi zraven e instrument, veinoma klavir, ker se ga lahko ui na baletni in ti ni treba zato hoditi e posebej v glasbeno olo. V etrtem razredu ti urnik zatrpajo s stilnimi plesi, kjer se naui raznih valkov, menuetov In s tem kona nijo oz. osnovno baletno olo. Na koncu leta te akajo sprejemni izpiti za sprejem na SGB, ki sami po sebi niso ni posebnega, izgledajo kot vsakoletni konni izpit oz. kot vsaka navadna olska ura, le da sedi v razredu e par profesorjev, ki izgledajo precej teno in ti, vsaj nekateri, vsake toliko asa namenijo ubijalski pogled. Ko si enkrat na SGB, pa se stvari zanejo komplicirati . Vsi ti govorijo, to je srednja ola, tako kot gimnazija Vi, Beigrad,. ne smete manjkati, to ni hobi, balet mora biti na prvem mestu. Vsako leto v aprilu pripravimo letno produkcijo (zakljuni nastop) v SNG Opera in balet Ljubljana (letos bo to 23. in 24. aprila- moram narditi malo reklame ). Produkcije so namenjene, da pokaemo, kaj smo v tekoem letu naredili in koliko smo napredovali od prej-
njega nastopa. Produkcija se zane z razrednimi koreografijami, ki jih vsakemu razredu/letniku sestavijo profesorji, drugi del je namenjen koreografijam ostalih predmetov (sodobni ples, karakterni in stilni plesi), zadnji del pa je namenjen koreografiji gostujoih koreografov ali pa skrajanim verzijam razlinih baletov. No, to je na kratko to (veinoma sami podatki). e koga zanima kakna podrobnost, naj pie na urednitvo AR, pa mu bom odgovorila v naslednji tevilki Sreka
POTOVANJE V NEZNANO PAKISTAN

Na dolgi noni vonji z letalom nekajkrat zaspim, ampak sede in sploh e na potovanju je teko zaspati. Kmalu bomo pristali v Karaiju, najvejem pakistanskem mestu. Spraujem se, kako bo. Bo morda podobno Indiji? Tam sicer e nisem bila, ampak kar sem brala raznih potopisov in zgodb, si priblino predstavljam, kako naj bi izgledalo. Pravzaprav si v Indijo nisem preve elela, razen mogoe v himalajski del. Kam gremo mi? V obraz mi bune vlana tropska vroina. Opotekam se proti letaliu in mislim samo na to, da moram, moram narediti ta in e naslednji korak in kako prijetno bo, ko bom konno lahko spet zaspala in mi do jutra ne bo treba ve vstati. Veina ljudi je zelo temnih in nekoliko nije rasti, enske so zakrite, nekatere v sarijih in s hindujskim znamenjem na elu. Nov, nenavaden svet, ki ga ne poznam. ez ipo pomahamo e lanskim sopotnikom s Svilene ceste, ki so odli pred nami in se zdaj vraajo domov, potem pa naenkrat dobimo v roke karte za let proti glavnemu mestu Pakistana- Islamabadu! Islamabad lei dale na severu; od Karaija je oddaljen ve kot dve uri vonje z letalom. Pravzaprav bi si glede na svojo velikost (pa tudi pomembnost) Karai bolj zasluil laskavi naslov glavnega mesta, vendar pa je tu zaradi nekoliko bolj centralne lege Islamabad v prednosti. Sicer pa (kot smo kasneje ugotovili), v t.i. glavnem mestu ni drugega kot veliastne na novo zgrajene predsednike in ministrske palae, pravi lajf pa je v sosednjem Rawalpindiju. Rahlo zakomplicirano, skratka. Ampak glede na to, da je Pakistan relativno mlada drava, ki je (predvsem v elji po loitvi muslimanskega in hindujskega prebivalstva) nastala z odcepom od Indije ele po 2. svetovni vojni, je to lahko razumljivo. In kot je sama beseda Pakistan pravzaprav bolj kot ne umetno skovana, tako tudi beseda Pakistanec ne pove prav veliko o tamkajnjih ljudeh; je le geografska oznaka tevilnih plemen in narodov, ki ivijo na obmoju te drave. Veina govori svoje jezike, ki se med seboj precej razlikujejo, zato so se oblasti odloile, da uvedejo enoten jezik, ki naj bi bil skupen vsem prebivalcem Pakistana in bi tako lahko sluil tudi kot uradni in knjini jezik. Tako
je sedaj pakistanski uradni jezik urdu, ki sicer ni materni jezik takoreko nobenega tamkajnjega ljudstva, eprav je e precej star (teorije o njegovih pravih zaetkih se sicer nekoliko razlikujejo, vsaj delno pa naj bi se izoblikoval v Indiji kot meanica hindija, perzijine in e nekaterih lokalnih jezikov e pred okoli sedemsto leti), vendar je bil v rabi predvsem kot literarni jezik. Zdaj je poleg angleine obvezen v vseh olah v Pakistanu in otroci se ga uijo kot drugi jezik. Ob estih zjutraj se vsi matasti popokamo na bus in odrinemo na sever. Peljemo se mimo iroke in blatne reke Ind, mimo starodavnih budistinih templjev in samostanov, vklesanih v strme zelene grie do prve ajnice! Vzduje postane takoj bolj domae. Jemo apatije in klepetamo, medtem ko skuamo muham zaman dopovedati, da je sosedov aj z mlekom veliko bolji. Opazujemo tovornjake - definitivno svojevrstni primerki. koda, da nai oferji nimajo toliko domiljije. Okraeni so kot novoletne jelke in pobarvani z najrazlinejimi vzorci v vseh mavrinih barvah; meni so se sicer zdeli lepi, nekateri pa pravijo, da so kiasti. Odloitev je prepuena vam. Verjetno bo kar oboje res. (Tole zadnje sem rekla iz isto diplomatskih razlogov.) Vozimo se po dolini reke Swat, pokrajina postaja vse bolj hribovita, dokler pod veer ne prispemo v mestece Mingora. Na veernem sprehodu ugotovimo (e zlasti enska polovica), da nam je tukajnja moda zelo pri srcu (predvsem je udobna in lepih barv), zato stopimo do krojaa. Ker pa nas je kar precej (vsekakor preve, da bi nam vsem v eni noi in dopoldnevu seil oblaila), se moramo razdeliti in pri tem se nekateri izgubijo. Kakor koli, naposled so posli na raznih koncih mesta uspeno sklenjeni in vsi smo zadovoljni. Pakistanska mesteca so prijetno kaotina, na ulicah so med ljudi pomeane rike, take ta prave in tudi e noveje motorne, vozovi z vprego in stojnice. Kaknih posebnih pravil ni in nihe te ne oglobi, e hodi po sredi ceste. Slaba stran pa je ta, da imajo enske nekoliko omejeno svobodo gibanja koles na primer ne vozijo, prav tako gredo na ulice veinoma bolj po opravkih; filozofske debate v ajnicah so domena mokih. Ne glede na to lahko utim in vem, da del mene spada tudi sem; mogoe pa je to usoda vseh, ki potujejo, da ostajajo za vse vene ase razpeti med tem, kar imajo, in med tem, kar iejo (ali so nekje nali)? Pot nadaljujemo proti severovzhodu, gor in dol ez prelaze, mimo ovjih pastirjev, dieih cedrovih dreves in divjih sotesk, ki se znajo tako nenadoma raziriti v iroke rene doline in prinesti iv ljenje v razbrazdano, suho pokrajino; po eni takih sotesk se nekega poznega popoldneva odpravimo ob reki navzgor, in naposled se pred nami zarie skrivnostna dolina Bumburet, domovina plemena Kalaev. To nenavadno ljudstvo ivi le e v treh dolinah v gorah severnega Pakistana in je vse do danes uspelo ohraniti svojo identiteto navkljub dejstvu (ali pa prav zato), da so verjetno najbolj svojevrstno pleme te deele; v nasprotju z veinskim muslimanskim prebivalstvom so animisti, in eprav to dravi, kjer vlada predvsem eriatsko pravo, sprva ni bilo najbolj ve in so spodbujali priseljevanje drugih (islamskih) plemen, so zdaj doline Kalaev zaitene do te mere, da lahko uveljavljajo svoje pravo. Tujci sicer teoretino lahko pridejo, vendar jim nihe noe prodati zemlje, oddati deklet za poroko itd. - skratka, ne sprejmejo jih medse. Tudi obiaji pri njih so precej drugani - fantje in dekleta se svobodno odloijo, s kom in kdaj se bodo poroili (poroke niso vnaprej dogovorjene), spolni odnosi pred poroko so v nasprotju s eriatskim pravom dovoljeni, prav tako loitve. Ker perutnina pri njih velja za neisto, je nikdar ne jedo - pa pa jedo svinjino in e druge vrste mesa. Pridelujejo tudi svoje vino, ki prav pride na tevilnih praznovanjih in katerega recept skrbno varujejo in prenaajo iz roda v rod. Morda presenetljivo pa je dejstvo,da so, eprav si to pravico lasti kar nekaj tamkajnjih plemen, Kalai zaenkrat tudi edini (po DNK
analizah dokazani) potomci vojakov Aleksandra Velikega, ki je pred davnimi 350 leti s svojo vojsko prodrl vse do reke Ind in tako pustil neizbrisen peat tem dolinam; Kalai so zato tudi precej svetlopolti in evropskih potez. Tisto, kar loveka najbolj presune, ko vstopi v te odmaknjene doline, pa je predvsem ponosna in nena toplina tamkajnjih ljudi, ki nas e od dale opazujejo s svojih vrtov, potem pa stopijo do nizkih kamnitih zidcev, ki obdajajo hie, se nasmehnejo naim utrujenim, pranim obrazom in podajo roko v pozdrav: Epata baba! V bistrem potoku, ki tee skozi dolino, si umijemo prah (in pesek) s teles, in ko nas otroci med smehom in prerivanjem pospremijo vse do penziona, kjer bomo spali (ja, vlada zadnje ase precej prizadevno gradi motele vse naokrog po dravi), izvemo, da smo povabljeni na zabavo, ki bo e tega veera v sosednji vasi; hitro pojemo, se preobleemo in ob klepetu, ki ga nikdar ne (z)manjka, se v trdi temi stisnemo v dipe. arometi ostro zareejo v rnino okoli nas in tu in tam se kakna visoka, temna senca spogleda z nami ter nato nadaljuje pot. Povabljenih je tudi veliko vaanov. Spraujem se, kaken obutek je takole peaiti po ve kilometrov v popolni temi. (Zdaj vem, ker sem zadnji (spet) zamudila zadnji avtobus in sem se odloila, da bom tokrat astno prenesla poraz: ni kaj simpatino, e si sam.) Naposled se ustavimo ob razsvetljeni hii. Nabralo se je e kar precej ljudi in iz hie se slii glasba. Ko vstopimo, nas zagrne mnoica pleoih teles in zaduljiv vonj napolnjuje prostor. Glasbe se al ne spomnim ve, vem pa, da ni bila podobna nobeni do tedaj sliani, in naenkrat se mi je zazdelo, da jo izza gnee spremlja nekakno javkanje. So what. Potem pa le stopim bolj na sredo, kjer je gnea najveja, in ko se prerinem e malo naprej, v obrisih nejasne svetlobe zagledam lepo obleeno in okraeno truplo, okrog katerega joka in tarna nekaj ensk. Kalai povedo, da je gospod ivel v sosednji hii in umrl prejnji dan; danes je sedmina, jutri pa ga bodo pokopali. Zunaj nam ponudijo kruh in sir, potem pa se poasi odpravimo domov. Naslednje dni se vozimo blizu Afganistana, potem pa ez prelaz, na katerem se vsako leto pomerijo ekipe v tekmi pola, mimo pravljinih gorskih grebenov, itnih polj in mamljivo modrih rek do Gilgita, mesteca tik ob kitajski meji. Nekateri si dajo duka z nakupovanjem svile in nakita, spet drugi pa se tega kmalu naveliamo in med pohajkovanjem po mestu najdemo znamenito kitajsko restavracijo, ki so nam jo priporoili sopotniki s prejnje ture. In ugotovimo, da so imeli prav! Zavijemo v osrje Karakoruma, hodimo in peljemo se med temnimi granitnimi skalovji, deroimi gorskimi rekami in ledeniki, nakar sledi preizkus ivcev na zelo zanimivi cesti (spodaj prepad, zgoraj kruljivo skalnato poboje, sami nepregledni ovinki in prostora za natanko en avto). Inshallah bomo zveer v vasi. Le-ta je bila do lani dostopna le pe, nekaj dni hoda ez prepadna poboja karakorumskih hribov, potem pa so pripeljali dinamit (domnevam) in napravili cesto. Vendar tukajnji oferji v nasprotju z naimi) naeloma ne spijo za volanom, tako da se je projekt kljub vsemu izplaal. Na obisk pa tudi. V vasico prispemo pozno popoldne, ravno ko se konuje tekma v kriketu in sonce pokuka izza oblakov, preden zaide za zasneenimi vrhovi. Stareina vasi nam je prijazno odstopil hio, v kateri bomo spali, vendar je zunaj tako lepo, da moramo ven. Domaini pripeljejo celo jake, ki naj bi jih nato poskusili jahati, vendar pa jaki nad to idejo niso bili videti preve navdueni. Nazadnje enemu prekipi in z jahaem na hrbtu bliskovito stee po poboju navzgor, nakar poskua im hitreje obraati, dokler se tako nazadnje ne uspe znebiti nadlenega tovora.
V naslednjih dneh obiemo dolino Hunza, ki se razprostira pod mogonimi sedemtisoaki in je bila e ne tako dolgo nazaj samostojna kraljevina. Hunze so izmailci; njihov vodja je sloviti Aga Khan, ki je n-ti potomec samega preroka Mohameda oz. njegovega sina Alija. Izmailci so namre iiti, kar v verskem smislu pomeni predvsem to, da za edine prave verske voditelje oz. Boje namestnike na Zemlji smatrajo le Mohamedove krvne potomce (v nasprotju s suniti, ki vodje (kalife) izbirajo izkljuno po lastni presoji ne glede na krvno linijo). Sicer ivi Aga Khan v Parizu, od koder financira vernike. V zadnjem asu so z njegovo pomojo zgradili med drugim tudi tevilne porodninice, kar je mono zmanjalo smrtnost novorojenkov. Veliko pozornost namenjajo tudi izobraevanju, ki je eden od osnovnih sedmih "stebrov" izmailstva. Kot sama vera je izmailstvo precej liberalneje od ostalih vej islama. enske na primer niso zakrite, tudi sama tradicija ima nekoliko manjo vlogo, eprav nikakor ni zanemarljiva. Kljub vsemu pa je precej laje postati npr.sunitski musliman kakor pa izmailec; sama odloitev in priznanje Mohameda kot bojega preroka namre ni dovolj. Da potencialni vernik dokae resnost svoje odloitve, mora pretei kar nekaj let in e je po tem e vedno trdno preprian, da eli postati izmailec, se to potem tudi uradno prizna. Iz Hunze se mimo Skarduja povzpnemo na visoko planoto, dom snenega leoparda. Sreali nismo nobenega, pa pa so nas izza trav nenehno opazovali prisrni, debeluni svizci. koda, ker se ne pustijo poboati. Navadno so stali povsem mirno, tudi ko smo se jim pribliali na meter ali dva, potem pa so jo nenadoma sunkovito ucvrli pro.Nekega dne se peljemo po suhi, peeni ravnici. Sonce ge in nam napol zakriva pogled, potem pa se izza redkih oblakov izoblikujejo bleee beli obrisi Nanga Parbat! Himalaja ni ve dale! Pozno popoldne nekega naslednjega dne se poslovimo od naih oferjev, prepakiramo stvari in e smo na poti najprej skozi ozek kanjon ledenike reke, potem pa pe ali na konjih do otorov, v Pravljini log pod goro. Spotoma nesem v naroju kokoko, ki jo najverjetneje ne aka ve prav veliko dni na tem svetu, zato upam, da so ji bile vsaj te zadnje ure ve. Nisem je ve videla. Naslednji dan nameravamo do baznega tabora, vendar nam vreme ni najbolj naklonjeno in tako se pred ledenikom obrnemo in odidemo domov. Popoldne se igramo pakistansko razliico igre lovek, ne jezi se. Precej bolj zabavna je od nae, a kaj, ko takoj pozabim pravila. Pa drugi. Zjutraj nas priaka udovito umito jutro, oblaki odstrejo svojo zaveso in prikaejo se mogoni vrhovi Nange Parbat. Mi pa odhajamo! Po dolin i reke Ind se naposled spustimo proti Islamabadu. Vandramo po bazarjih, ajnicah in otarijah, obiemo najvejo moejo na svetu in nekega dne ob koncu avgusta pristanemo v Zagrebu. Potovanje se kona tam, kjer se zane. Doma. Kaj pa je najlepi del...? Brina
B IOLOGI RA ZMILJAMO
FAKS ME NE MARA
Zaelo se je lepo, e veraj. Sneg je padal, in to tasuh, torek je bil lepo splaniran, do zadnje minute (no, ne zares, ampak je vse lepo klapalo), vse prtimano, da jutri JA ne bo lo kaj narobe. In seveda je danes lo narobe VSE, kar lahko sploh narobe GRE. Prva stvar: zazvoni budilka, jo ugasnem, se zasanjam o Idriji in zaspim ... Zbudim se dve uri kasneje - ob 9h. Postelja je bila zadnja stvar, kjer bi morala biti; dejansko bi morala biti e kdaj na faksu! Ok, brez panike, naslednja zadeva je ob 11h in e vedno imam 2 uri asa. Takrat mi e ni bilo jasno, da je 2 uri absolutno premalo. Tudi, ko sem prvi pogledala v okno in se zastrmela v ca. 25cm snega, mi e ni kapnilo... Druga stvar: peljem psa ven. Oitno edina oz. prva, ki se odloi iti ez nek travnik, kar je pomenilo, da ni bilo potke. Pot nazaj bi mi vzela preve asa, zato pa "gazim" tistih par 100m in pridem zmerno utrujena pred bajto, kjer me aka "zanimiv" prizor - tretja stvar. Ja, nai ljubi otroki v ljubkem vrtcu morajo vsak dan dobiti ljubke svee emljice, ker so tako POF***** srkani! In KAM parkirajo te ljubke emljice (oz. ljubek kombi z ljubkimi emljicami) - PRED MOJ AVTO! DIREKT pred moj avto, tako da nisem mogla niti KIDAT. Sicer nisem ziher, da je kombi res prevaal svee emljice, ampak recimo, da je. Ok, brez panike, grem gor, urihtam psa, se zanem oblait za na faks in pokliem taksi (ura je 10 in 15min) - etrta zadevna. NAIVNO mislim, da je 45min dovolj asa za priti na faks s taksijem. A-a, napaka! Grem na konec ulice (aja, a sem pozabila povedat, da pri nas ulice ne pluijo, ker... ne vem zakaj), da se taksi sluajno ne bi kam "zakopal" (pri smoli, ki se dri moje malenkosti, je vse mogoe...). akam, akam, akam,...ura 15 do enajstih, taksija nikjer. Odpeaim nazaj, e precej slabe volje in dokaj razp... Pokliem taksi slubo in "oh ja, bo ez par minut tam". Ma, kaknih par minut, jebem vam taksije, POL URE ga e akam!? Kaj bo priel s SANKAMI?! K srei nisem bila jaz tista, ki je govorila s teto taksi slube, ker bi bili deleni precejne koliine kletvic. Odpovem taksi, ker e do mene rabi pol ure, koliko bo ele rabil do faksa. Se preobleem in (optimistino) ugotovim, da se je ljubek kombi z ljubkimi emljicami za nae ljubke srkane otroke v ljubkem vrtcu (a gre e komu na bruhanje?) odpeljal in grem CELO lahko kidat. A se zgodba tu kona? NE! Grem ven in v klet po lopato. Lopate nikjer (peta stvar). Grem v tri kleti pogledat, lopate nikjer. KDO JE SKRIL VSE LOPATE?! In kako hudia naj skidam, e ni nikjer niti ene lopate! A mislite, da je kdo kidal pred blokom? NE! Lopate so le na poitnice. K srei (heh, srea, pajade) se spomnim, da mamo svojo lopato v garai in odgazim do garae (par 100m stran). Oh joj, tudi tam ni nihe skidal, ampak k srei so se vrata odprla ravno toliko, da sem lahko ven zvlekla lopato. e to se je manjkalo... da do lopate ne bi mogla, ker se vrata ne bi mogla odpret, ker ni bilo skidano in skidano ni bilo, ker ni bilo LOPATE. Pridem nazaj, prepriana, da bo SPET kdo parkiral pred moj avto. Zauda temu ni bilo tako in zaela sem kidat... in kidat in kidat in kidat. Zanala sem pustila okoladko sosedu, naj e on malo kida. TO JE PA ZATO, KER NI BILO LOPAT! In konno skidam, pogledam na uro in oh, lej no lej, ura je pol enih. ITAK je bilo e vsega konec in zael se je boj za parkirne prostore, kar je pomenilo, da svojega avta ne premaknem, pa e je nevemkaj. Seveda, jaz skidam, ena mona bo pa pripeljala, pa mi parkplac zasedla... MONE! In to taiste mone, ki svoje ljubke otroike vozijo v ljubek vrtec. Iskreno upam, da se je vsaj enemu srkano svea emljica zataknila. Drugi naj parkirajo tam, kjer pie dovoljeno za dostavo - KJER JE VEDNO PLAC (je bil tudi tokrat, ampak oh groza, je treba prehodit ene 15m, to je pa preve!)! Aja, zakaj nisem vzela maminega avta? Preprosto, je namre crknil alternator in zadevna ni vozna. Zato ga nisem mogla ponucat. Pa tak avto... Izredno slabe volje se odpravim v knjinico vrnit knjige in vzet nove. Glede na dopoldansko sreo sem iz varnostnih razlogov hodila po cesti. Zakaj? Ker mi je e dvakrat s strehe cerkve in blinje glasbene ole skoraj padel sneg na glavo; skoraj zato, ker me je falil za ca. 20 cm in je namesto moje betice, totalno sesul sprednje steklo parkiranega avtomobila (N
B IOLOGI RAZMI LJAMO
KRIVA). Ja, kul, vsaj nekaj knjig z moje wish liste je tam, tak da sem e bolje volje. Doma e pogledam kaj lahko danes e storim in ugotovim, da sem e pred asom naroila eno zadevno, ki e zdaj ni prispela. Pri kateri trgovini sem to naroila, ni vano, pa e tobi zaradi blatenja se lahko tak izognem. Skratka, pokliem cifro za informacije, kjer mi prijazno povedo, da bo zadeva MORDA dobavljiva FEBRUARJA. UPS, so me pozabili obvestiti... PROKLETE MONE! Ko sem naroila preko Amazona, so bile knjige v manj kot dveh tednih v mojih rokah, tu pa naroim v nai POF... SLOVENIJI, pa mi lahko zadevo dostavijo FEBRUARJA?! Kaj mi bodo poslali zadevo z MARSA?! Jasno storniram naroilo, kar naj jih majo... februar, pa e kaj! In to je zaenkrat vse. Zdaj akam, kaj vse bo e lo narobe. Aha, e nekaj gre narobe...boli me grlo. Verjetno od stresa, NE, to je zaradi SVEIH EMLJIC! In mene ta faks ne mara, e zjutraj mi je namignil, da naj danes NE hodim tja! Ampak jaz ga, jasno, nisem posluala (bi se lahko e navadil, jaz itak nikogar ne posluam). Bambi
UDOVITO TERENSKO IVLJENJE

Bil je lep poletni dan, ko sedim s soolci iz gimnazije, sedanjimi kolegi druboslovci, tehniki in humanisti, na tisti dan verjetno e kaki tretji kavi. Uff, ja ta kraljevski okus Ah, pustimo zdaj kavo in uitke, ki se ji pritiejo. Sedimo in se pogovarjamo, kaj je kdo poel v zadnjih mesecih. Pa zane Jure, da se je imel super, ker je lahko cel mesec raufal raunalnike. Slednja je bila Daa, ki ji je pravna firma dovolila, da pri njih brezplano dela. Nato sledi Tamara, ki je tela denarce, pa pela, ki je bila trgovka, pa Andrej, ki je prodajal zavarovalnike police, in e Urban, ki je nekaj potoval. No, potem pa pridemo do mene, ko me e vsi malce udno gledajo (namre vedeli so, da prihaja dolga zgodba redkokdaj sem kratek). Rekel sem jim le: lahko vam je al, da niste bili z menoj! In so nasedli eleli so si sliati dolgo zgodbo in izvedeti tudi, zakaj imam ves rde obraz in povsem opeeno desno roko. Sprva sem jim prizanesel. Ja, ni, vozil sem se po Sloveniji, se potikal po naravi, preueval to, tel ono, ulovil tisto, vekrat padel, bil blaten, moker in poten, skratka se zelo zabaval. Ni jim bilo jasno, zato sem moral zgodbo poglobiti. Bil sem na Pohorju, v Prekmurju, na obali, na Gorikem, na barju, v Triglavskem narodnem parku, v Notranjskem regijskem parku, celo v rni Gori... In veino tega asa sem se potikal po terenu v dokaj moni vroini, skupaj s svojimi ogromnimi ribikimi kornji, ki imajo sedaj e ve lukenj kot marsikateri CENZURA , in veino asa preteval najdene dvoivke. Njihov odgovor je bil, sicer tak kot skoraj vedno,: Ja, pa si se sprehajal po naravci in kaj videl. Big deal. Kje je tukaj zabava? A, poakajte, zabavno ele pride. Sedaj pride tisti del, ki ga vsekakor ne bom pozabil in del zaradi katerega je bil ta as sploh tako odlino zapravljen. Vse se je prielo na Gorikem, kjer se mi je avto ugreznil v
blato in ga nisem mogel spraviti ven iz n jega. Zaman sem se trudil dve polni uri, na deju, ves blaten. Nakar sta prispela dva mladca, mojih let, s ponudbo, da mi pomagata. Bila sta e malce okajena (to sta mi sama priznala) od vina, ki sta ga srkala v osmici na hribu, ko sta opazovala, kako se nek udak smuka okoli avta (ja, to sem bil jaz). Mladenia sta od radovednosti v bistvu prila pogledat, kaj se sploh dogaja v dolini. Radovednost pa je meni zelo pomagala. Skupaj smo premaknili avto in se odpravili nazaj/naprej v osmico. Tam spijemo liter vinka, nakar sta moja porivaa priela razlagat vsem domainom (takrat so imeli ravno vaki praznik in je bila tako reko cela vas v tistem prostoru), da se je nek Ljubljanan smukal po njihovi zemlji in tel abe. Krmar me je hitro vpraal, katere abe sem iskal. Odgovoril sem mu, da sem iskal zanimivo vrsto, ki v Sloveniji ivi samo na njihovem obmoju. Sledilo je podvpraanje, e ivijo e kje na svetu. In takrat sem skoraj storil smrtno napako! Odgovoril sem mu, da ta vrsta ivi tudi e v Italiji in da jo je tam ve kot pri nas. V prostoru je zavladala tiina vsi so strmeli vame, polovica njih me je sicer videla dvojno, ampak pustimo detajle. Vedel sem, da moram hitro nekaj izustiti, e ne je po meni. In kaj pade moji mladi pameti na misel? Zanem jim razlagati, kako pa so nae veliko lepe in sploh genetsko bolj iste in akal, kaken bo njihov nadaljnji odziv. A ta je bil presenetljiv! Vsi so se zaeli dreti, da imajo oni genetsko bolj isto abico, in pljuvati po tleh ob preklinjanju Lahov. Priela se je prava feta. Krmarica mi je ponudila suhe cunje, brezplane hrane in pijae v izobilju. Hitro sem uvidel, da sem se dobro reil in da bo prihajajoa no e kako nora. Kako se je konala pa ob kakni drugi prilonosti. Kaj je bilo e tako zabavnega? Na Ljubljanskem barju sem zaradi nerodnih kornjev zgrmel naravnost v luknjo polno kopriv zato imam ob kavi povsem rde obraz. Zakaj opeena desna roka? Na Gorikem sem bil sopotnik v terenskem vozilu in ob tisti vroini sem imel roko zunaj avtomobila, da sem se malo hladil, posledica znana. V Prekmurju sem skorajda ostal brez glave - dobesedno: lovec je imel vame umerjeno pravcato puko. Bila je no in preprian je bil, da se okoli posestva smukajo ciganski tatovi. Nepopisni so bili takrat obutki, ki so me prelivali par sekund, ko nisem vedel, kaj tono bo gospod storil. Na obali sem si zvil prst, no ni tako hudega. Na Pohorju si povsem uniil brbonice, e teden dni nisem okual. V rni Gori sem hodil v samih boksaricah po bolj ko ne udnih vodah, kornje sem imel takrat e polno glavo. Kjerkoli sem bil, sem bil seveda tudi kaj premoen, blaten, tudi raztrgan, nemalokrat opeen, ogan, opraskan. Vendar sem pa vedno imel ob sebi odlino drubo, ki je vsemu prinaala le e ogromno piko na i. Torej, kaj sem odnesel od poletja. Polno raztrganin, vreznin, opeklin, mokrih cunj, zabave, druenja, izkuenj, znanja in na koncu e dokaj prazno denarnico. Ampak to sem jaz. Sem tudent biologije in ta me navduuje. Znorel bi, e bi biologijo spoznaval le preko knjig. Zato tudi ne razumem ogromnega tevila naih tudentov, torej tudi vas bralcev, ki se tega
naina spoznavanja, uenja, ne posluuje. Taknega poletja definitivno ni za zbrisat. In lahko je res al vsem, ki ne izkusijo niti tedna iz mojega poletja. Ob tem sem naroal e etrto kavo (tisto no namre nisem spal, ker sem odel posluat regljanje v blinjo vas) in e vedno neuspel prepriati kolegov, zakaj sem se imel tako super. Kaj sem hotel, kaj pa sem priakoval od nenaravoslovcev. Ampak sem se spomnil, kako jih na hitro pridobiti na svojo stran. Dekleta sem naslednji dan popeljal s seboj na teren in jim pokazal kakno abico ali dve. Bile so povsem mehke, ko sem jim predstavil za njih pred terenom nagnusne ivali. Fante pa sem uspel prepriati e takrat ob pivu, ki je sledil kavi, ko sem jim omenil, da sem navezoval tudi veliko stikov z domaini, e posebej z vakimi dekleti. In oboji so bili na moji strani! Zato, dragi kolegi, ne preve razmiljat o vsej zadevi. Odpravite se na teren!!! Pa e zaradi vakih deklet, abjih princev ali pa iste izobraevalne zabave! Bodite terenci, vsaj za kaken trenutek, in uvideli boste, kdo ste! Damjan Vinko
ALI TIGER ALI VOLK?

Pozna razliko med tigrom in volkom? Moral/-a bi jo, saj si navsezadnje na Veni poti 111, veni poti izpitovanja, podajanja faktov in znanosti o teh ivalih, a videl jih tu ne bo, niti v venosti, niti e bo sledil poti tudentom. Vsi se brijejo norca iz argumentov. Vem kaj je razlika, jaz obutim to razliko. Socializacija. Tiger je samotar. Volk ivi v tropu, ivi zanj, diha po naelu vsi za enega, eden za vse! Da bo razumel/-a: volk je sistematik, tiger je pedagog. Prvi avtomatik, drugi hodi bosih nog naokrog. Ni hujega, ko biti sam, isto sam e posebej pa je hudo, ko ima ob sebi polno gruo ljudi in si e vedno sam. Osamljen. Obutek ima, da so se ti vsi izneverili. Da te nihe ve ne pozna. Da se nihe ne spomni nate kar tako, da bi te pozdravil, te povabil na kavo ali kaj podobnega. Po glavi se ti mota, da te vsi poznajo le, ko te potrebujejo oz. ko si jim potreben. Samcat. Ima mail, pa na njem vidi le vsakdanjo opravljivost, vice in slike, vpraanja in pronje, nihe pa ne napie: Kako si? Pivo na mizo Ah, je prefohno. Vzemi raje vino! Nekje med cunjami se skriva e ena buteljkica, ki jo v avgustu e nisi spraznil. Ena srenica je e ostala. tirje tefani rnega, domaega, iz Kopra. Ko popije, e pomisli in ura se e odvrti. Pride nov as. Uil si se sedaj cele dneve in priel je september. Sam. Odpisal si vse izpite, tako da sedaj le e aka na rezultate. Na rezultate, ki ti bodo povedali v kateri letnik si priofotal. Bo ostal v istem ali ti bo dano, da odide po veni poti dalje naprej. Vsi tvoji soolci in vse tvoje soolke se skrivajo po domovih Gorenjske, Primorske, tajerske in Ljubljane, ti pa aka in aka v svojem meglenem domu, ki smrdi e po gospodarici. Njena pizda mi vedno smrdi po gnili borovnici. Enkrat vonjal blije, sedaj noem ve niti misliti o tistem nije. In rujnega ni ve denarja ni od nikoder. Nikoli nisi kaj velikega sluil, le da si lahko plaeval meseno. tipendije ni, tudi priden nisi nikoli bil, reven pa tudi ne dovolj. Na pragu izumetnienja. Pred pozabo. Na pragu revine. Na poti, ki bo vena, e se ne bo spremenila. Mogoe le takrat, ko prila bo Tista, ki sedaj jo gledam e kar nekaj asa. Vendar to ne spremeni tega da sem sam.
Konec septembra je. Ravno veraj si oddal pritobo, ker te biologi v tudijski s tudentom vred niso ve eleli med napredujoimi sosedi. Opraviila nisem imel kaj prida, saj mi ni taknega ni bilo. Imel sem nekaj hobijev, nekaj sprotnih slub in eno hudo bolezen. Nesreno ljubezen. A zanjo zdravnikega potrdila nisem dobil. Najraje vsi bi me poslali v brezen. Srea, tam ne bi bil sam, drubo bi mi delal moj odmev. Gre po pomo h Grobin, pa misli, da te napadel s pogledom je hudoklin. Se skoraj obrne, vpraa: smem. Pa dobi: Ne, ne sme, imamo sestanek, je zaupen. In kaj si misli: Ta poloaj je obupen! Nekdo na oblasti, pa nima asa ukrasti le trenutek za papir, na katerem bo pisalo vloga. Razloga nima, etologa morda celo zanima. Pa nima nikogar nima. Sedaj aka in aka. akal/-a bo e nekaj dni, da bo doakal/-a sporoilo, kje bo lahko sedaj sam/-a. Samota. Padal/-a si e, izgubil/-a tisto kar si prejel/-a, sedanje novo se ti ni podalo, morda se ti bo isto novo novo. e ne, na referatu svetujejo ti, obnovo. Smolo pa nadomesti s prenovo. Pozabi biti fiziolog, bodi raje pedagog. Tam ne bo nikoli eden, tam bo eden ob enem - skupina. Vsi boste delali ohmmm, ohmmm vsi boste povezani. Vsem boste odrezani, za bioloki svet obrezani. Kaj bo zdaj. Ali sem volk ali sem tiger? e sem volk, se poutim kot tiger. e sem tiger, ivim kot volk. V vsakem primeru boli me en kolk. In za boleino pride e moj molk. Volk Ko pa se zbudim, h itro ugotovim, da oglaam se miiijaaaauuuuuuu.
O TINE, KAJ SO TI STORILI! V Sloveniji ne predavamo predmeta ekologija morja?

Takole se je zaelo. David polje lo z naslednjo vsebino: Mene predvsem zanima kaj in kako to OU organizira in kaj ima BF veze s tem in da e povezavo link(1). Tam lahko preberete: Raziskovalni projekt opazovanja morskih sesalcev (kiti in delfini) v Sloveniji tudentska organizacija Univerze v Ljubljani (OU v Ljubljani) v sodelovanju s tudentsko organizacijo Univerze na Primorskem (OUP), Biotehnino fakulteto v Ljubljani in Prirodoslovnim muzejem e esto leto izvaja projekt s podroja ekologije morja, imenovan Ekoloka zavest. Projekt vkljuuje tudente veine fakultet Univerze v Ljubljani s ciljem izobraevanja in aktivnega sodelovanja pri domaih in mednarodnih projektih ekologije morja, s poudarkom na zaiti morskih sesalcev. OU v Ljubljani si tako prizadeva za uvajanje ekolokih vsebin v tudijske programe visokoolskih zavodov Univerze v Ljubljani... Kwa? Kot da sem to nekje e slial. zbira prijave, in sicer na nain, da tudenti poljejo svoje osnovne podatke in kratek ivljenjepis na elektronski naslov vanja.svetina@siol.net s pripisom Jadranski projek t (GSM 041 vanja.svetina@siol.net, 259 116). Releji zacinglajo in se preklopijo, prani predali se odprejo in pred omi sem mi prikaeta dve sliki iz asa mojega predsedovanja DB (tam okoli 2000). Prvi prizor je naslednji: Na OU
sem el pogledat kako je kaj z naimi pronjami in pri najljubi tajnici ter njenemu ministru stoji tale Vanja, ki strastno zagovarja, da tudenti biologije nujno rabijo ful kea za gledat delfine. OU-vovca sta mal trdovratna in tajnica se vidno vzradosti, ko me zagleda. Pa vzklikne: Glej ga, Primoa, ta bo vedel, a je res in zakaj ni potem vloil e te prijave projekta, e nas je zasul e s 15 drugimi? Nad menoj bi se takrat v risankah pojavil en velik vpraaj? Kakni delfini? A ti si tudentka biologije? A pavzira e par let, ko te ne poznam? Kateri tudenti biologije so e tako zavzeti za delfine, morda vsaj njih poznam? In potlej vse tiho je bilo. Vseeno sem jo povabil, da se kaj oglasi na DB, vendar se ni. Drugi prizor. Spet OU, prva okenska polica na vrhu stopnic v prvo nadstropje. Berem neko zloenko v kateri pie nekaj podobnega kot V Sloveniji ni predmeta Ekologija morja (Janez P. celo pravi, da je pisalo, da nimamo Ekologije), podpisana, kajpak Vanja. Kwa! Kako si mora kdo, ki tudira biologijo ali se kot tak oznauje privoiti takno la. Kaj morem e MOFIji nimajo teh predavanj. Pa bi prebrali predmetnik prej preden so se odloili za smer. Vendar stvar nisem zasledoval naprej, ker sem imel dovolj drugega dela. lovek mora sicer spotovati osebo, ki se tekom ve kot 15 letnega tudija vztrajno dela izpite, samo, ko pa ugotovi, da oseba precej preko Kristusovih let, e vedno hara po OU in verjetno dobiva od te organizacije denarje leta za iste stvari (primerjaj 1 in 2 ) te pa malo pogreje. Kako uspeen in odmeven je ta 6 letni projekt med naimi tudenti, pove dejstvo, da vodilnimi DB-jevci zanj nismo sliali. Tudi na BF se za donacije S ali OBF po mojem vedenju nikoli ni prijavil n iti en tudent, ki bi imeli interes sodelovati v tem projektu. Prav nenavadno ali pa tudi ne. Zgoraj omenjeni projekt naj bi vodilo drutvo Adriatic Project Society - Jadranski projekt, ko pa poie malo na netu, pa omemb dela drutva skoraj ne najde. e najve lahko izve iz predstavitve v asopisu FINS(3), ki je glasilo Sporazuma o ohranitvi kitov in delfinov v rnem morju, Sredozemlju ter sosednjem atlantskem obmoju. Pa vendar, je prav, da se lovek bori za svoje interese. Vendar neka olika pa le more biti. i) Ni prav, da se tudentski denar porablja za projekte, ki jih ne vodijo tudenti. ii) Narobe je da se zmanjuje ugled biologije s irjenjem informacij, da se ne uimo o ekologiji morja. iii) In ne se hecat, da OU v Ljubljani si tako prizadeva za uvajanje ekolokih vsebin v tudijske programe visokoolskih zavodov Univerze v Ljubljani(1). Kje ste pa bili pri debatah o prenovi tudija? Primo Presetnik, univ.dipl.biol. Viri: 1. www.sou -lj.si/novica/?leto=2006&id=47 2. www.sou www.sou-lj.si/sporocila/sporocilo.php?id=41 3. www.accobams.org/download/newsletter/FINS_1_2.pdf
KAKO SPREMENI POASTI V OMARI V PLIASTE IVALCE?

Bliajo se izpiti in to je ravno pravi as, da dobim eno blokado smisla in ponovno zaenem svoje miselne motorje. Rada raziskujem ivljenje in po priblino osmih letih opazovanja in poskusov sem prila do zakljuka: definicija problema je najpomembneja. To je zaetek. Prvi korak. Ekstra pomembno. Pred kratkim sem govorila z bivo soolko iz gimnazije in v pogovoru sem odkrila, kaj se dogaja z mano: ne da se mi uiti, izgubljam zanimanje za tudij in sploh veselje do novih stvari. Toda to ni definicija problema! Ne e. Prvi moni odziv: saj kateremu normalnemu tudentu se pa sploh da uiti? Druga varianta: ah, to se zgodi, ko odraste. Tretji: ivljenje je pa tako. Vsi dobro vzgojeni oprostite izrazu: jebiga pa tako ivljenje! e so taki vsi odrasli, pa ne bom nikoli odrasla in pa nisem normalna tudentka. Pozna pravilo: priakujte in zgodilo se bo? No, vasih priakovati ni dovolj mona beseda in takrat uporabim besedo ZAHTEVATI. Zahtevam, zase zahtevam, da se zbujam spoita, da vstanem z veseljem, da opazim barve tega sveta, da vidim lepoto v vsem, kar je ivega, da ivim svoj namen, da sem tisto, kar hoem biti, da doivim globoke padce in vrtoglave vzpone odlono pa odklanjam to mlano, leno, prekleto ravnoduno razliico sebe, ki se obnaa, kot da je ivljenje veno in sanje neuresniljive. Trenutno imam obutek, kot da mi dua in telo gnijeta iz sekunde v sekundo. Uh, se e bolje poutim. Jeza nase je prvi znak, da sem se premaknila, da nisem ve ravnoduna. Vendar je jeza nevarna, e jo goji, pa ne poie reitve: veliko jeze namre vodi v sovratvo in najslabe, kar lahko stori, je sovraiti sebe. Vasih je dovolj e to, da se nima rad. Kje je ostala moja definicija problema? Tukaj je: izgubila sem svoje videnje ivega sveta kot rastoe lepote, energije izraene v materiji, gibanja, katerega del bi rada bila. Prosim za pozornost: uporabila sem besedo izgubila in izgubim lahko samo tisto, kar imam. Torej sem neko prav dobro vedela, zakaj se splaa tudirati biologijo. Prav mogoe je, da sem le pozabila. Naslednji korak je ugotoviti, zakaj sem pozabila, ali e pomembneje: zakaj se ne spomnim? Ker imam e nekaj malega prakse, vem, da so moje ovire nezavedna mnenja. Prav tako je normalno, da me na tej stopnji razmisleka zgrabi depresija. Nezavedne ovire se pogosto pokaejo kot obutek izgubljenosti, potrtosti, senca velikanske naloge, ki ji ne bom kos. Pa kaj e! Nisem se rodila, da bom beala pred poastmi, ki akajo v omari. Nisem prila do te toke v svojem ivljenju, da bi zdaj podlegla vzorcu razmiljanja, ki je laji in splono sprejet. V tem primeru nad sabo ne priznavam nobene avtoritete. Da razjasnim e tole: vem, da hoem veliko. Morda sem si zastavila cilj, ki ga bom uresnievala celo ivljenje. A nekaj mi pravi, da ne bo trajalo tako dolgo. Do naslednje tevilke Antirepresorja bi bili rezultati lahko e opazni ali vidni vsaj meni. Podpiram vse, ki se elite otresti slabe navade, spremeniti svoj nain razmiljanja o emer koli e na bolje ali najti svojo pot do uresniitve sanj/sree/idealnega poklica/... e si elite, ste ivi. e je vaa elja ta prava, obstaja reitev. Ne mi obupat!
Polona Gorki
NEVRETNARJI ALI PAMETNI Homo Sapiens Sapiens?

Vsaki, ko se mi na grbo naloi novo leto, ne koledarsko, ampak tisto, ki oznauje mojo starost, se poglobi moj prezir do ljudi, ki nimajo hrbtenice. Le-te opaam na vsakem koraku; zane se z najbolj preprostim vpraanjem: Kam gremo na kavo? in vedno istim odgovorom : Ne vem., sledi Ali ti je ve ta pulover? in odgovor: e je ve tebi, je tudi meni., ko pa pride do ivljenjskih tem razline oblike ne vem zamenja le tiina. Zakaj?! Zakaj toliko ljudi (posebno mladih) odgovori, da jih politika ne zanima in da o njej ne razmiljajo? Ali se le-ti sploh zavedajo, da s tem sporoajo, da jih ne zanima njihova prihodnost!! Mislim, da vsakega zanima koliko davkov bo moral plaevati dravi, e sploh dobi zaposlitev, kako hitro bo lahko priel do lastnega stanovanja, ali bo njegov otrok moral (lahko) obiskoval verouk v oli, ali bo lahko, v primeru pripadnosti, pri nas manjinski veroizpovedi, opravljal molitev v za to primernem prostoru, ali bo kaj hitro moral tvoj brat, bratranec ali celo ti v Irak, ali bodo nai mlaji kolegi morali p laevati olnine in tako tudij res ne bo ve omogoen vsem, ampak le peici premonih,? Ne mi ret, da vas to ne zanima!! Te stvari so eksistennega pomena za na razvoj, lagodno, loveka vredno ivljenje!! In to je politika Zakaj so (smo) ljudje tako indiferentni do nasilja? Fizinega, psihinega, nad ljudmi, ivalmi, kar vse povprek!? Zakaj nihe na cesti niti ne trzne, e mama udari otroka, mo nadere eno, otroci zafrkavajo tako ali drugae izstopajoega vrstnika, mladeni brcne psa? Temu smo pria vsak dan, zakaj dopuamo, da se to dogaja? Zakaj se ob tem obraamo stran? Zakaj nihe ne zavpije DOVOLJ, to se ne sme!! Nihe nima pravice maltretirati drugih ivih bitij! S kakno pravico reete (reemo), da se ne elimo vmeavati v tuja ivljenja? To je le beden izgovor za strahopetnost! Zakaj si nihe ne upa izraziti svojega mnenja? Se res tako bojimo, da je le-to napano? Napanih mnenj ni! So le nasprotujoa si! Zato nikar ne bodimo tipini predstavniki nae otopele drube, ampak bodimo svetle izjeme. Povejmo jasno in glasno! Na kavo grem v Vivota, pulover mi ni ve, grem na volitve in vem koga bom volil/-a in to zato, ker se strinjam z njenim/njegovim programom in ne zato, ker je tako rekla mama, ata, punca, fant! Stopimo do gospe, ki fizino obraunava z otrokom in ji povejmo, da agresija povzroa agresijo in da vemo, da obstaja ve kot 80% monosti, da je bila tudi sama fizino kaznovana v otrotvu. Povejmo fantu, da pes ni nek predmet in da z brcami nikakor ne bo dosegel poslunosti, le strah. Ti ljudje seveda ne bodo sprejeli 'naega soljenja pameti' z odprtimi rokami, a kamen na kamen palaa in druba ima neverjetni vpliv na posameznika. Druba sva ti in jaz, druba lahko spremeni vse, ti in jaz lahko spremeniva vse! Stopimo iz sence pokornitva, brezpogojne poslunosti, otopelosti, postavimo se zase, za svoje pravice, ideje, preprianja in skupaj potegnimo drubo iz (pre)dolge zasanjanosti! Zaetna dilema: Nevretenarji ali pametni Homo Sapiens Sapiens ? Komu je laje, tistemu, ki nima 'hrbtenice' in se obraa kamor piha veter ali tistemu, ki stoji za svojimi stalii, eprav mu trenutna situacija ni najbolj naklonjena? Odgovor je na dlani! A kdo je bolj zadovoljen s svojim ravnanjem in kdo bo na stara leta vedel, da je svoj najveji kapital ivljenje dobro unovil? Eka
B ILO PA PROLO
PREDAVANJE O BOLONJSKI REFORMI

Slovenski visokoolski sistem se e od same ustanovitve ni dosti spreminjal, kljub temu da se tevilo tudentov mono poveuje in da se pojavlja zahteva po veji odgovornosti univerz do drube. Pojavlja se beg moganov, mona konkurenca in evropski trg dela. Glede na to, da je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo postala enakovredna lanica, se reforme na podroju olstva, ki jih predvideva EU, tiejo tudi nas. Torej je edina smiselna in logina posodobitev sistema, vkljuitev v evropski Bolonjski proces, v katerega smo tako ali tako prisiljeni. Leta 1999 je bila s strani politike podpisana Bolonjska deklaracija, dokument, ki obsega 6 poglavitnih tok, napisanih na dveh straneh: - ovrednotenje tudijskega dela s kreditnimi tokami, - nova struktura treh tudijskih stopenj (npr. 3+2+3), - pospeevanje mobilnosti, - prepoznavna in primerljiva diploma, - sodelovanje Evrope pri zagotavljanju kakovosti in - ustvarjanje enotnega visokoolskega prostora. Vodilo bolonjske reforme je zagotavljanje kakovosti, ki se izvaja na treh ravneh: - notranja evalvacija/samoevalvacija, ki jo izvaja sam visokoolski zavod s prisotnostjo drugih profesorjev na predavanjih in tudentskimi anketami, - zunanja evalvacija, ki naj bi se izvajala s strani javne Agencije za visoko olstvo z vkljuenimi predstavniki visokoolskih zavodov, tudentov, delodajalcev in vlade RS, - akreditacija programov, ki jo izvaja Svet RS za visoko olstvo na najmanj vsakih 7 let. Prvotna Bolonjska deklaracija, se e vedno dopolnjuje. Poudarek je na kakovosti tudijskih programov, ki naj bi jo fakulteta dosegala z omenjenimi evalvacijami in akreditacijo ter s postavljanjem tudenta v centralno vlogo (output). Uvedli so tudi izbirnost tudija, pri emer bi lahko tudent kombiniral dve ali ve razlinih tudijskih strok za potrebe trga oz. potrebe po osebnostnem razvoju. Najmanj dve tretjin i predmetov je, znotraj doloenega tudijskega programa, za tudenta obveznih. KRITIKA BOLONJSKEGA PROCESA (REFORME) V teoriji se spremembe, ki jih predvideva Bolonjska deklaracija sliijo krasne in enostavne, ni pa nujno, da je tako tudi v praksi. Najveji problem je vsekakor v tem, da nihe ne ve, kaj tono Bolonjska deklaracija priakuje od nas in kako se lotiti same spremembe tudija. Bolonjska deklaracija predvideva spremembo pouevanja, torej potek vejega dela pouka v obliki diskusij in seminarskih nalog. Pri tem se priakuje velika angairanost tudentov, katerim gre v tem primeru ena velika kritika, saj so danes oni tisti pasivni poslualci, ki kljub temu, da je veliko profesorjev pripravljenih na diskusijo, tega ne izkoristijo. Seminarske naloge pa v praksi tako ali tako pomenijo razbremenitev profesorja oz. nadomestilo za doloene teme, ki jih ni uspel spredavati. Gre seveda za to, da estim tudentom, s popolnoma razlinimi karakterji in interesi doloijo naslov seminarske naloge, tudenti pa si najvekrat teme znotraj doloenega naslova razdelijo, kar pomeni, da bo en tudent obvladal doloeno podroje znotraj naslova seminarske naloge, ki jim ga je doloil profesor. In kaj bo s tem tudent pridobil? Verjetno e manj, kot bi pridobil, e bi le pasivno poslual predavanje
B ILO PA PROLO
na isto temo. Slii se tudi, da bi se tudentje na ta nain nauili pisati seminarske naloge, vendar je, vsaj v Sloveniji, to v unem nartu srednje ole. In e elimo, da se bo pouk izvajal v obliki seminarskih nalog, bo moral profesor v to vloiti e ve truda in energije kot bi ga v sama predavanja, da bo na koncu dosegel, da bodo vsi tudenti razumeli snov vseh seminarskih nalog. Bolonjska reforma predvideva tudi veliko praktinega dela. Pri tem se seveda vsi strinjamo, da samo praktino delo, brez teoretinega predznanja ne pomeni ni, kar tudenti biologije zelo dobro poznamo! e hoe tudent normalno opravljati praktino delo, bi potreboval ogromno teoretinega znanja, kar lahko zagotovijo le predavanja in opravljen izpit. Ena velika kritika pa gre tudi izbirnosti predmetov iz razlinih strok. Za vsak predmet, ki se bo izvajal, bo napisan seznam doloenih predznanj, ki jih bo tudent potreboval za posluanje. To pomeni, da bo izbirnost med razlinimi strokami zelo omejena, saj se predznanja tudentov iz razlinih fakultet ne morejo primerjati med sabo. V praksi to pomeni, da bomo tudentje biologije le teko posluali predavanja iz druboslovnih predmetov, saj na tem podroju nimamo nobenega predznanja. Da me ne bo kdo narobe razumel; prepriana sem, da je Bolonjska reforma, zaradi na zaetku omenjenih razlogov, nujno potrebna za slovensko visoko olstvo. Vendar bo za to potrebno ogromno asa, angairanosti in denarja. Predvsem pa je problem v tem, da bo profesorski kader ostal enak, in ker je navada elezna srajca teko verjamem, da bodo vse te teoretine zadeve izvajane tudi v praksi. Tisti profesorji, ki pa imajo raje predavanja v obliki diskusij, pa tako ali tako e sedaj tudente pozivajo k temu, da si preberejo snov naslednjih predavanj. Po besedah Sanje Brus, promotorke Bolonje (Prenova V in BP) in nekaterih prisotnih na tem predavanju (Kritika BP) napisala Ana imenc
BIOUR
V zadnjih dneh februarja so nas (konno) na oglasnih deskah razveselili plakati, ki so nam sporoali, in nas hkrati vabili, na 1. letonji BIOur, ki so ga organizirali 4.letniki. Ta dogodek smo doakali 1.marca v majhnem lokalu, blizu RTVja, Baileys-u, s prietkom ob 21ih. al nimam podatkov o tem kakno je bilo stanje na uru takoj ob prietku, sem pa zato zelo vestno in zbrano opravljala svojo vlogo od 22.30 ure dalje Zaetna scena je obetala e en propadli ur, zaradi pomanjkanja udeleencev, a so se k srei stvari po 23ti zaele obraati na bolje. Lokali se je zael polniti in DJ je zael naigat muzko. Tokrat res ne bi zdrali oitki, da je bila glasba zani ali pa da ni bila anersko primerna, bilo je vsega po malo in vsega v ravno pravi meri. Za ogrevanje smo zaeli z nekaj slovenskimi komadi kot je Magnificova Silvia in si dali duka z Ruslano in Wild dance ter preverili svoj spomin iz otrokih let s Taji in Hajde da ludujemo, ob 12ih so nas ET spomnili da Tek je 12 sati, sledilo je nekaj super hitov 80ih, ala vena ABBA in Locomotion, ob katerem so se vsi plesalci spremenili v lokomotivo in potem e nekaj modernih ritmov MTVja kot je Black Eyed peas My humps. Sliali smo celo Metalico, Pink Floyde in Led Zeppeline!!
B ILO PA PROLO
Upam si trditi, da v imenu vseh tudentov biologije izrekam hud opomin vsem, ki sedaj obiskujejo drugi in tretji letnik, skoraj nobenega predstavnika ni bilo!!! ja halo ljudje, kaj pa ponete?? Ker pa za dejem vedno posije sonce in ker upanje vedno umre zadnje, so me navduili bruci!! Zasedli so dobrni del plesia, na elu z blondincem, ki je oitno prej pojedel nekaj dopingu podobnega, saj ga je dobesedno razganjalo od energije ( da ne bo pomote, zelo pohvalno in vsem fantom za zgled ), simpatien za oko je bil tudi parek, ki se je zibal v ritmih glasbe na nain, ki bi bil veen tudi naim babicam. Na plesiu so kraljevali tudi aktivni lani DBja, ki so oitno nekakni nadljudje, saj utegnejo tudirati, opravljati svoje drutvene dolnosti plus urati! Izkazalo pa se je, da biologi niso samo nadarjeni plesalci (in pivci) temve tudi dobri pevci in tako predstavljajo hudo konkurenco slovenski glasbeni sceni. Lahko bi rekli, da je ur uspel, da smo se imeli vsi prisotni fino, vsi ostali pa so (ste) si sami krivi To naj bo glasen poziv vsem, da ste le enkrat tudentje in le kaj je lepega kot to, da boste kot stara mama ali ata v domai halji in copatih v neudobnem starem kavu obujali spomine na neprespane ter prekrokane noi, polne glasbe, plesa in e esa. Eka
BOTANINI TEREN
Torej, ... misli naj vam za nekaj minut (ali sekund, e bo tako neznosno) zaposli prebiranje lanka o terenu, ki ga e kar nekaj asa ni bilo na vidiku. Botaninem, namre. Kljub zaetni praznini na seznamu udeleencev, se nas je na koncu vendarle nabrala skupina petnajstih ljudi. Tokrat smo se odpravili na tajerski konec na Bo, kamor nas je povabil asistent Boo Frajman. Netajerski del skupine je moral tistega nedeljskega jutra, kar zgodaj iz tople postelje. Ob 7.00 smo bili domenjeni v ljubljanskem Tivoliju, od koder smo se nato odpeljali do Poljan, spotoma pa smo pobrali e enega udeleenca. Zbirno mesto so bile Zgornje Poljane, kjer smo zasedli edini dve parkirni mesti pred cerkvijo. Po izstopu iz avta, smo se hitro zaeli oblaiti, saj je e poteno vleklo. Morebitne rokavice in kape so nam prile e kako prav. Kmalu se nam je pridruil e drugi, tajerski, del skupine in Boo, ki je s seboj pripeljal e botaninega kolega z Dunaja. Nekaj pozdravnih in uvodnih besed o tajerskem Triglavu, nato pa pot pod noge. Komaj smo prili v korak z Boovimi koraki, smo se e ustavili. Na travniku ob cesti, zraven stanovanjskih hi, so namre deli vijolini in beli cvetki vijolic. Po posvetovanju s tujim gostom, nam je Boo pojasnil da smo nali rivinovo (Viola riviniana ), srhkodlakavo (V. hirta) in dieo (V. odorata) vijolico. Na istem obmoju smo opazili e polarko (Isopyrum thalictroides), ki spada v isto druino (ne pa isti rod!) kot podlesna vetrnica in petelinke (rod Corydalis). Malo naprej nas je Boo opozoril na manj opazni pomladanski a (Carex caryophyllea), poljsko bekico (Luzula campestris) in navadni pljunik (Pulmonaria officinalis). Znailen vonj po krompirju nam je razkril
B ILO PA PROLO
navadno smrdljivko (Aposeris foetida), iz druine podraevk pa smo nali navadnega kopitnika (Asarum europaeum). Ko smo se pribliali gozdu, smo uzrli e tevje (Hacquetia nobilis ) in pasji zob (Erythronium denis-canis). V gozdu smo stopili na uhojeno stezo in se poasi zaeli vzpenjati. Brstina (Card amine bulbifera) in deveterolistna (C. enneaphyllos) konopnica, rni teloh (Helleborus niger ) trpeni golec (Mercurialis perennis ), mandljevolistni mleek (Euphorbia amygdaloides ) in mnogocvetni salamonov peat (Polygonatum multiflorum) so bile naslednje spomladanske cvetlice. Med hojo in vsakihnekaj korakov ustavljanjem smo nali e prstasti a (C. digitata), povonjali smo navadni volin (Daphne mezereum). Praprotnice so zastopali rjavi sraj (Asplenium trichomanes), bodea podlesnica (Polystichum aculeatum) in jelenov jezik (Phyllitis scolopendrium). Ko smo prili do prvega malo bolj strmega vzpona je Boo takoj ugotovil, kdo si je privoil zimsko spanje. Nekje na polovici smo se ustavili in poakali ostale. Na blin ji skali se je skrival mah iz razreda jetrenjakov (Marchantia tae). Uzrli smo e drobnocvetnega petoprstnika (Potentilla micrantha ), tripernato pajko (Valeriana tripteris ) in beli a (C. alba) , nato pa smo z ogledovanjem rastlin poasi zakljuili, saj je bilo z viino cvetoega rastja vedno manj. Na poti do vrha se je razdalja med Bootom z nekaj sledeimi posamezniki in ostalo skupino vztrajno poveevala. Posledica zadnji del skupine je malo zael in namesto h koi pot nadaljeval kar naprej proti razglednemu stolpu. No, uspelo nam jih je priklicati nazaj, e preden so prili do vrha. Ko smo bili konno vsi zbrani, smo se od koe odpravili e do enega izmed dveh rasti vsem znane ogroene velikononice (Pulsatilla grandis ) iz druine zlatievk (in ne kosmatinevk;). Ovekoveili smo im blije in im lepe cvetoe primerke, nato pa pomalicali in malo poili. Tu je bil uradni del terena konan, Boo pa nas je povabil e na razgledni stolp, kamor nas je veina tudi odla. Pot je bila malo bolj strma (sploh pa e gre po blinjici, se nato e malo izgubi, si mimogrede ogleda e vojako zavarovano obmoje in se znajde pri stolpu, za katerega ugototovi, da sploh ni razgledni...). Na samem vrhu stolpa je spet zelo mono pihalo (e si vrgel zamaek od steklenice, ti ga je veter zalual nazaj), okoliko hribovje je bilo malo zakrito z meglicami, ampak razgled je bil vseeno lep. Po sestopu s stolpa je sledil poslovilni govor Boota, ki nas je na tem mestu zapustil. e nekaj skupinskih fotografij, nato smo se vrnili do koe. Tam se je poslovil e en del skupine, ostali pa smo e malo posedeli na sonku in si privoili kofeinsko/sladkorno omamo. Predebatirali smo e nekaj aktualnih zadev glede tabora v Dalmaciji in se nato tudi sami odpravili. Na poti do avta smo videli e nekaj novih vrst in v vztrajni elji ene izmed udeleenk, da si z daljnogledom ogleda tudi kakno ptico, na koncu odkrili e belo torkljo (Ciconia cic onia). Kljub vetru nas je veino poti obsvetljevalo sonce, tako da ni bilo prehladno in naslednji dan sem na faksu opazila kar nekaj rdeih lik. Teren je bil lep in sproujo, mogoe tudi zato, ker e ni cvetelo toliko ro in je bil bolj sprehod za osveitev znanja ter priprava na botanino zahtevneje terene (ki, upam da bodo sledili?). Na koncu pa e zahvala Bootu za organizacijo in vodenje po terenu, Martinu za prijazno pomo/odgovore na kaj pa je to vpraanja, Damjanu za prevoz in seveda vsem ostalim udeleencem za prijetno drubo. Upam, da se e kdaj sreamo! Sanja
B ILO PA PROLO
RTB 2005 epopeja na Lovrencu na Pohorju

Ta lanek sestavlja meanica -multi mix- vtisov z RTB dveh zmeanih, zblojenih, utrganih in nasploh zelo udakih biologin j, ki sta se prvi podali na tako pustolovino v neznano oz. se je pustolovina prvi sooila s takima udakinjama (mwahahaha). V lanku ne priakujte epskih dogajanj in katarze-e si elite oienja, se nam pridruite na naslednjem taboru! Ne bo vam al! Najprej sva si na globusu Slovenije pogledali, kje je Lovrenc in tam je pisalo here be dragons. Zmajev ni bilo, so bili pa prijazni domaini. Ko sva se odpravili na pot, je Bambi pojedla vse kar je bilo uitno in kar so imeli na rpalkah ob poti (izjema so blagajniarji), Artep pa je poimenovala vse roce na poti in do sort doloevala fuk-sije. Temperatura op. vroina - 38C in je e naraala, do topljenja termometrov. Bambijin aftek je hitro poiral kilometre in ko sve naenkrat videle tablo >Maribor<, sva rekli le e: ja?! Morate razumeti, da sve doma iz Kurjih tak, proti centru inteligence pa se e nisva podali. Skratka, Maribor naju je pripustil k Pohorju, le ob vraanju naju ni in ni hotel izpustiti (hm, le zakaj...). In tako sva prvi prili v deelo, kjer ne reejo 'hatoude', 'kuga' ali 'kwa' ampak se pogosto slii besedo 'uj'. Osnovna ola - prvi vtisi. Prili sva med prvimi. Kot spalnico sva imeli na voljo matematino in glasbeno uilnico in soglasno sva se odloili za glasbeno. To sva kasneje proglasili za >ne- in anti- smrano hladilnico<. Ha ha, imeli sva klavir, vi pa ne. Prvo no smo determinirali smrae in jih preselili v nadomestni habitat. Lahko so izbirali med telovadnico in hotelom Milijon zvezdic (op.: koarkako igrie zunaj pred olo). Vreme - vroe, Bach grdo gleda, se pa zaradi njega lahko zbudite brez kave, okolica mirna in prijetna. Koristen nasvet vsem prihodnjim terencem: odprite okna in smrai ne bodo smrali. Boste pa nekateri ob 5000 sit. Nadalje spanje: prvi dan precej neugodno, drugi dan te boli kri, tretji dan pa si izmuen in si misli, oh kako mehka postelja. Avtorici sva dokazali, da lahko na eni blazini spita dve lovekinji, od tega je ena zelo trenasto razpoloena (za nepouene - se nonstop neki muva). Neke noi pa se nama je pridruil e nekdo, nekdo tretji. Najprej je Bambija zbudil z nenim masiranjem/gekanjem po trebuhu, ki se je po znani poti nadaljeval do boanja obraza. Da bi delile uitke, ga je Bambi z roko preusmerila na Artep, kjer jo je predramil z erotinim grizljanjem po vratu. Ker Artep ni egoistina, ga je neno prekucnila nazaj na Bambija. Neno je zlezel v njeno toplo spalno vreo, tu pa se je razivel in jo zael boati po laseh. Ko je opravil svoje, ga je Bambi poslala delit sreo e drugam (k tadrugi sosedi) in nikoli ve ga ni bilo nazaj. Ne prenaglite se - bil je urek. Ob drugi prilonosti so jo Biologinji sp. podobno zagodle kobilice, toda tokrat se je noni obisk konal s krianjem, pa ne iz strasti. Uesa so nam, po preventivni relokaciji smraev, grenili le nedeterminirali delavci, ki so zelo determinirano konstruirali ali destruirali, tega nisva ugotovili. elja po znanju ni bila tako mona.
B ILO PA PROLO
V oli so imeli akvarij, igar prebivalci so se izjemno veselili nadebudnih biologov, ki so jim konno omogoili normalno ventilacijo, ki pa se je zaela bolj kot... Katrina... Nafutrali smo tudi palinjake. Kaj bi verce brez nas? Bambi je zaparazitirala olski raunalnik, malo je manjkalo, da njen gostitelj ni izpustil ipa/due. Upamo, da je povezava kabelska. Kadar ni delal tako kot bi moral, je bilo utiti vsesplono depresijo in abstinenno krizo. Ni hujega kot spati na isti telovadniki blazini z nekom, ki v spanju mrmlja: raacuunaalniik agh fooruum Pomislite kako je stvar grozna - taki s(m)o bili vsaj trije (ne bomo o imenih, se pa ve, kdo to so). Zaradi trdega dela, portvovanja, znojenja, vse za znanost... smo 'ta pridni' hodili spat s kurami (za razliko od njih, nas veina ni nosila jajc), drugi ta pridni pa so pridno urirali pozno f no. Sicer nisva bili osebno udeleeni, vendar se govori, da se je igralo igro borovnika od ust do ust. Zelo zabavno predvsem za viruse. Ob toliko ustih je alkohol zagotovo po poti e izhlapel, in vsi protiargumenti z njim. Veva, da ste ostali poeli mnogo zanimivih stvari v prostem asu, toda midve sva veino asa prekartali. Nad tem sva navduili e gosta iz Bolgarije, ki je zaradi tega obljubil, da pride tudi letos. OK, mogoe ne zaradi tega, ampak fajn se pa vseeno slii, sploh ker to bere uiteljica kartanja alias Artep. Bambi I will do bad things to you Ker je bil tu en sam, smo se poparkali v tako imenovane tush buddye, ki so v bistvu mutualizem. lo naj bi tako, da se eden kopa, eden strai, nato se zamenjata. Sistem sicer nikoli ni zaivel v polni moi, povozile so ga druge kompeticijske strategije po principu: prvi pride, prvi moker (drugi si ta as umivajo zobe). O intimnosti nae kopalnice raje ne bi govorili. O sami tu problematiki pa ste imeli ast prebirati e v prejnji tevilk i. Igre odbojke so le na ivljenje in bridko smert. Naju so e najbolj spomnile na kaknega od filmov Mad Max. V igri so ostajali vedno isti teki/ilavi kalibri. Predvidevamo, da imajo v isok fitness in da jih bo selekcija e naprej favorizirala. Hrana nas je nostalgino spomnila na osnovnoolske dni.... Pa si mislite kar si hoete. (opomba: Artep je vegetarijanka (ohm mani padme hum), Bambi je vse in veliko, samo da je uitno ali vsaj nestrupeno in da je ni prehitel kak micelij). V trgovini so nas bili po nekaj urah najbr e siti, ker smo vsi hodili kupovat veinoma le drobnarije in smo uniili diurnalni cikel trgovk. Eh ja, saj lovrenki ekosistem ni bil dolgo pod stresom in se je lahko kmalu regeneriral in povrnil na svoj obiajni nivo aktivnosti. Nekateri so se parkali, nekateri pa e ne. Bambi beri med vrsticami. Artep pa razmilja o karieri logarce. Zadnji veer so nam mentorji pripravili zelo okusno mentorsko veerjo. Pa nismo jedli njih, temve tortilje. estitke mentorjem, imate potencial. Artep je dokazala, da lahko zaporedoma spije tri tekile in ostane (relativno) trezen. Bambi je dokazala, da ni treba, da karkoli spije, pa si vseeno zelo uden. Delo - Prvi dan nam je bilo vreme zmerno naklonjeno, kasneje pa je scalo kot bolna krava. Toda to nas veinoma ni odvrnilo od terenskega dela, sploh botaniki so bili isto naspidirani in so cel dan nabirali roce ter jih doloali e pozno v no (botaniki rulajo, ostali drulajo, pravi Artep).
B ILO PA PROLO
Campanula barbata je ful lutna!!!!!! Posebna pohvala pa gre dvoivkarjem, ki so na zelo izviren nain prikazali ivljenje njihovih objektov (kapo dol, abci in pupkarice). Filmki so spektakularni, vredni samega Spielberga. Pajkarji, se nama zdi, so poleg pajkov, nabrali tudi gobe, ki so jih (za razliko od pajkov) skuhali v juho, ki je bila zelo okusna (pohvale kuharici). Kajepastirci smo prvi dan zelo kuntno pustili gojzarje v avtu in bili naslednje jutro deleni izjemno prijetnih vonjav. Smeno, malce nevarno in zelo bioloko je bilo tudi reevanje vojaka kornja ali zakaj bi bile stvari preproste, e jih lahko zakompliciramo. Zadeva se je zaela isto enostavno; Bambi je dobila navodilo: obuj si tavisoke kornje, pejdi po robu in ii liinke kajih pastirjev. Stvar je delovala, dokler ni nekdo, ki ni gledal kje hodi, zagazil v zelo pogoltno blato. Konalo se je skoraj brez kornja Bile so e druge skupine, a na alost sva toliko kvartale, da resnino ne veva kaj nenavadnega povedati o njih. Naju pa umsko prekaajo. Zakljuek - Kaj naj napieva v zakljuek? Da smo konali? Da smo li domov? Da se je bratovina razpustila? Da se vidimo na naslednjem taboru!!!!! Artep in Bambi
Resnica je as, ki ne mine Resnica je ogenj, ki ne zbledi Resnica je reka, ki se ne izlije v morje Dokler ne srea Lai La je napano nastavljena ura La je pokvarjen vigalnik La je umetna struga Dokler ne spozna Resnice Skupaj Sta sonce, ki se pomika po nebu Sta poar, ki obogati travnato planjavo Sta neskonni ocean
Polona Gorki
STRIP
Pa sem se po letih tudiranja tudi sam opogumil in nekaj prispeval v Antirepresor. No, rubrika naj bi povedala, kaj je kaj dobrega v Biolokem srediu, kaj slabega in kaj povsem gnilega. Malce kritike in pohvale nikomur ne kodi. Sicer pa moram priznaSTRIP ti, da vsi prispevki tu spodaj niso moja pogruntavina kar nekaj tem je zraslo na dvoriu Biskvita d.o.o., ker se tudenti zbiramo in si marsikaj pametnega povemo (no, pametnega bolj malo).
PLUS
MINUS
In da tu prinem z boleim: Oderutvo! Dragi lastniki fotokopirnice, dajte se e zresniti in narediti fo tokopiranje za tudente po tudentskih cenah, e ste e nastanjeni v tudentskem izobraevalnem centru! Resda ste v tem nadstropju v drubi s samimi oderuhi, vendar vi ste vsekakor povsem na vrhu.
Da zanem prav lepo: Iskrene estitke Drutvu tudentov biologije, kateremu je uspelo preiveti prvih 10 let in postati prav odlino drutvo s pestro vsebino! Res estitam, ker vem, da mu ni bilo lahko. Ve pa mi je tudi to, da vsakoletno prihaja nova in nova sveina, tako z ljudmi kot tudi z dejavnostmi. Tako sem letos videl prvi koledar, izobraevalni teaj, zloenko, foto galerije ipd. Kako se v bistvu vasih malce premalokrat spomnimo na nekatere nae uitelje, kateri nas res navdihujejo. Z imeni sicer ne bom zael, ker niti ne bi rad koga preve izpostavljal (ker potem se kar naenkrat zanejo vsi opiriti). Torej, ne razmiljat samo o slabih (ti al tudi obstajajo okoli nas), dajmo se kdaj spomnit e na ostale. eprav e veji cari so tehnini. Ste sicer opazili, da je kar nekaj novih (no, dva)? Sicer pa ne poznam dovolj dobro teh razmer, ampak je to normalno, da sedaj hoejo biti vsi redni oz. izredni profesorji?? Zadeva sicer ni tako nova, ampak moram povedati, da me je zelo pozitivno presenetilo, ko so avtomat za kavo posodobili z monostjo vraanja denarja! Super in konno. Upam, da se bo to kaj kmalu zgodilo tudi e s sosednjim avtomatom, ki je v uporabi Viva. Da bo kdaj vrnil kaj denarja in ga ne le preve jemal. / Saj ne vem, ali je to dobro ali slabo Ali ste zadnje ase odli kaj pogledat na bioloke forume (http://forum.biologija.org )? http://forum.biologija.org Ljudje tam gori, saj niste resni, nakladate in nakladate in nakladate. Pojdite si pogledat deponijo, ko 10 norcev teje in teje in preteje e preko 10.000 postov
Se e spomnite lanka v predpretekli reviji Antirepresorja, ko se je govorilo o vesoljskih ugrabitvah? etudi ne, vam moram povedati, da imam obutek kot da vesoljci znova ugrabljajo ljudi z oddelka. Nisem mogel verjeti. V petih zaporednih dneh (torej delovnem tednu), sem 7x obiskal knjinico in 2x tudentski referat seveda vse v uradnih urah. In spreletela me je prava groza, saj sem se prestrail za nao knjiniarko in referentko. Preprian sem bil, da so ju ugrabili vesoljci, saj sem v vseh terminih naletel na prazne pisarne. Vesoljci, vrnite nam ju nazaj!
Da e itak ne omenjam bedastega urnika delovanja Bioloke knjinice, ki je odprta med 7 in 15h, s tem da se vekrat odpre bolj proti osmi in da redno sreujem knjiniarko ob 15h e na postaji LPPja. Kako koda, da Oddelek za biologijo ne promovira lastnih tudentov. Ste kdaj pregledali koliko tudentskih konferenc je po Evropi in kako z naega faksa nikoli nikogar ne poljejo? Saj e rahla vzpodbuda bi bila dovolj. Za vzgled bi si lahko vzeli Oddelek za lesarstvo (ki sicer premore tudi kar nekaj biologov), ki je na tem podroju kar zgleden.
Kako fino je, da vsaj nekateri zaposleni na Oddelku ivijo z mislimi o veanju slovenske natalitete. estitamo! Kako s preprostim obutkom eminence univerz in drave omenjajo olnine in govorijo o njih kot o neem kar bo reilo tudente pred pokolom samostoritvene bedarije. Ko pa se napelje, da Iskrene estitke organizatorkama bioura v Bailey'su. Bilo je uporabljajo olnine kot orodje svoje lenobe, pa vsi pordeijo v prav super in je lahko e kako, tistim, ki niso prili, al. Po obraze. Ste kdaj pomislili, zakaj si Univerza v Ljubljani tako mojem mnenju je ur presegel vse lanskoletne! Torej, sedaj so eli tipendije? Prisluhnite njihovim debatam o pomanjkanju moja priakovanja zopet visoka. denarja e bi ta biskvit d.o.o. zael razmiljati malce bolj tudentsko tudi ne bi bilo takoliko napano. Prosim vas, za tisti mali ubogi Nagrada za najboljega dodiplomskega diplomanta je zopet sendviek je potrebno odteti okoli 400 SIT. Apeliram na oddeprila v roke diplomantu biologije s povprejem kar 984! es- lek, da bi priel razmiljati o kaknem avtomatu za sendvie. Na titam! agronomiji jih imajo in so ceneji od naih.
Pozdrav do prihodnji, morda e v tem letu. Samo za Vas sem subjektiven jaz!

An Tire Pres or

Diunggah oleh

Informasi Dokumen

Judul Asli

Hak Cipta

Format Tersedia

Bagikan dokumen Ini

Bagikan atau Tanam Dokumen

Opsi Berbagi

Apakah menurut Anda dokumen ini bermanfaat?

Apakah konten ini tidak pantas?

Hak Cipta:

Format Tersedia

An Tire Pres or

Diunggah oleh

Hak Cipta:

Format Tersedia

Izdajate lj

Odgovorni urednici: Ana imenc & Vesna Grgur

IVIMO AKTIVNO, POPESTRIMO TUDIJSKA LETA

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

DRUGI DOM NA VENI POTI

INTERVJU S PROF. DR. BORISOM SKETOM

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

DRUGI DOM NA VENI POTI

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

DRUGI DOM NA VENI POTI

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

DRUGI DOM NA VENI POTI

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

DRUGI DOM NA VENI POTI

Ana, Damjan & Vesna

sipina Dune de Pyla ob Atlantiku; na sliki tudi prof. dr. Sket

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

DRUGI DOM NA VENI POTI

Test: SI PRAVI BIOLOG ALI NISI?

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

DRUGI DOM NA VENI POTI

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

DRUGI DOM NA VENI POTI

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

DRUTVO ZA PROUEVANJE IN OHRANJANJE METULJEV SLOVENIJE

BIOLOGIJA V SREDNJI OLI

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

ZAKAJ NA BIOLOKI RAZISKOVALNI TABOR?

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

Na taboru lahko vsak uiva po svoje

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

10-LETNICA DRUTVA TUDENTOV BIOLOGIJE

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

Torta na uru ob 10-letnici

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

Od ura utrujeni DB-jevci

Le kaj jim je narisalo tak nasmeek?

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

IVIMO AKTIVNO, POPESTRIMO TUDIJSKA LETA

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

IVIMO AKTIVNO, POPESTRIMO TUDIJSKA LETA

APZ TONE TOMI

IVIMO AKTIVNO, POPESTRIMO TUDIJSKA LETA

MOJ HOBI - BALET

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

IVIMO AKTIVNO, POPESTRIMO TUDIJSKA LETA

POTOVANJE V NEZNANO PAKISTAN

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

IVIMO AKTIVNO, POPESTRIMO TUDIJSKA LETA

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

IVIMO AKTIVNO, POPESTRIMO TUDIJSKA LETA

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

IVIMO AKTIVNO, POPESTRIMO TUDIJSKA LETA

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

ANTIREPRESOR asopis Drutva tudentov biolog ije

B IOLOGI RAZMI LJAMO

UDOVITO TERENSKO IVLJENJE