Univerzitet "Sv.

Kliment Ohridski"-Bitola Policiska Akademija-Skopje

Seminarska rabota po predmetot Metodika na istra`uvawe na terorizmot Tema: Indikatori za terorizam vo R.M

Izrabotil: profesor
Demoski Fatmir Zlate Dimovski Broj na indeks 115/04 Marjan Nikolovski

Predmeten i asistent
Doc.d-r Ass.m-r

Skopje-Dekemvri- 2007

Sodr`ina

1.Voved......................................................................... ..................2 2.Op{to za terorizmot..............................................................3 3.Indikatori za terorizam vo R.M.........................................8 4.Indikatori od voena svera....................................................8 5.Indikatori od ekonomska svera...........................................9 6.Indikatori od socijalna svera.............................................9 7.Indikatori od ekolo{ka svera..........................................10 8.Indikatori od obrazovna svera..........................................10 9.Indikatori od bezbednosna svera......................................11 10. Stepen na obezbedenost na dr`avnata granica............11 11.Prisustvo na poglolemo koli~estvo na nelegalno oru`je kaj naselenieto.............................................................13 12.Evidentirawe na razdvi`uvawe na vooru`eni grupacii vo pograni~niot reon.............................................13
2

13. Policiski presmetki vo pograni~niot reon...............14 14. Zgolemeniot broj na izvr{uvawe na krivi~ni dela od oblasta na nedozvolenata trgovija so oru`je, droga, organiziraniot kriminal, voena oprema............................14 15. Bezbednosnata sostojba vo na{eto opkru`uvawe........15 16.Afirmacija na MAS mediumite na teroristi~kite organizacii i nivnite "zalagawa za za{titan a ~ovekovite prava".....................................................................16 17.Predizvikuvawe na nemiri, protesti, demonstracii.16 18.Zaklu~ok.................................................................. ...............17 19.Koristena literatura.........................................................18

Voved

Dokolku

ja

pogledneme

istorijata

na

na{eto

op{estvo

so

sigurnost }e zabele`ime deka otsekoga{ pa i denes toa se karakterizira so primaena na nasilstvo. Eden od na~inite preku koj se izrazuva primenata na nasilstvo e i terorizmot koj kon krajot na 20 vek i po~etokot na 21 i toa kako go ima svrteno vnimanieto na celokupnata svetska javnost. Me|utoa pri~inite poradi {to tokmu celata javnost e zainteresirana tokmu za ovoj poim e posledicite koi se predizvikuvaat so

prevzemaweto i izvr{uvaweto na ova delo. Negovata za~estenost e tolku golema {to skoro da nema den koga nema od strana na medimuite da bideme izvesteni za odredena teroristi~ka akcija i za posledicite koi nastanale kako rezultat tokmu na toj teroristi~ki akt. Terorizmot se pove}e stanuva pove}edimenzionalen politi~ki fenomen koj vo svoite pojavni oblici do`ivuva op{estvena i politi~ka kulminacija. Tokmu poradi ova svetot se pove|e se zalaga i se osvrnuva na re{avawe na problemite koi se odnesuvat na za{titata od terorizmot, iako vo odnos na ova pra{awe ne postoi, odnosno postojat razli~ni stavovi na subjektite na me|unarodnata zaednica. Me|utoa sepak ona {to e najva`no e deka site zemji vo svetot se soglasuvaat deka terorizmot postanuva op{to zlo, i deka prevzemaweto na razli~ni nasilni~ki sredsva od strana na razli~ni subjekti e se so cel ostvaruvawe na razli~ni politi~ki celi. Posebno mesto vo svetskata javnost terorizmot zavzema posle napadite na Svetskiot trgovski centar na 11. Septemvri 2001 godina, i tokmu ovoj teroristi~ki akt e edna od pri~inite me|unarodnata zaednica da ja zasili borbata protiv terorizmot i da gi zgolemi bezbednosnite merki za za{tita od idni vakvi ili sli`ni teroristi~ki akti.

Poim za terorizmot
Kako {to i prethodno spomenav terorizmot e eden od problemite koj i toa kako go ima privle~eno vnimanieto na sovremeniot svet. Toj e tolku alarmanten problem {to spored nekoi so pravo mo`e da se strahuva deka }e i udri temen pe~at na celata na{a epoha. Od druga strana, po svojata multidimenzionalnost na motivi i oblici, ovoj fenomen uspe{no gi izbegnuva mnogute nacionalni i me|unarodni obidi za

negova poimna opredelba, pravna regulative i vospostavuvawe na instrumentarium za efikasno suzbivawe. Vo odnos na definiraweto na terorizmot postojot mnogu brojni obidi za definirawe na ovoj poim ili slobodno mo`eme da ka`eme deka kolku {to postojat avtori koi se zanimavaat so poimot na terorizmot tolkav broj postojat i definicii koi se dadeni od nivna strana no sepak dosega niedna definicija ne e op{to prifatena poradi nekoj nedostatok vo nejzinoto objasnuvawe. Tokmu porai ovoj problem so koj {to se soo~uvaat site onie koi {to se obidele da dadat definicija za terorizmot vo idnina e potreben multidisciplinaren pristap kon ova pra{awe. Kako {to prethodno spomenav vo literaturata mo`e da se najdat mnogubrojni i razli~ni definicii koi ~esto ne davaat odgovor na su{tinata na problemot vo vrska so nastanuvaweto na terorizmot. Tie definicii naj~esto poa|aat od od razli~nite vrednosni opredeluvawa na avtorite {to najverovatno toa e kako posledica na razli~niot stav vo odnos na teroizmot. Analiziraj}i gi nekoi od postoe~kite definicii se gleda deka pogolemiot broj od niv povr{no go posmatraat terorizmot kako op{estvena pojava, prilagoduvaj}i ja definicijata na sopstvenite interesi ili na interesite na grupata na koja i pripa|aat ili ja zastapuvaat. Te{kotijata pri odeduvaweto na su{tinata na ovaa pojva proizleguva i od nejzinata dinami~nost. Fenomenot na terorizmot evaluiral, nastanat vrz po~vata na politi~kite borbi vo ramkite na mladoto bur`uasko op{estvo, kade i za prv pat se spomenuva terminot terorizam, prodol`uva preku oblicite na individualen teror, podr`uvani od anarhisti~kite dvi`ewa kon krajot na minatiot vek , preku ngovite masovni manifestacii od vremeto na totalitarnite ideologii pred, za vreme, i po Vtorata svetska vojna evoluira do sovremenite oblici na gol terorizam kako sopstven finalizam, osobeno karakteristi~ni za razvienite zemji. Seto ova a osobeno raznovidnosta na delata {to mo`at da se podvedat pod poimot na terorizmot, doveduva do te{kotii vo pravnoto 5

definirawe

na

problemot.

Internacionaliziraweto

na

ovaa

pojava

povlekuva i nu`nost od edinstvena akcija na me|unarodnata zaednica za nejzino suzbivawe. Me|utoa i vrz toj plan ne postoi edinstvena opredelba na poimot na terorizmot nitu pak razraboteni instrumenti za prevencija i represija protiv nego. Za da mo`eme podobro da ja svatime su{tinata na problemot odnosno podobro da svatime od koga i zo{to nastanuva terorizmot neophodno e prethodno da go odredime negovoto poimno zna~ewe. Imeno zborot teror (od francuskiot zbor terreure- seewe na strav ) vo politi~ka smisla podrazbira akt na nasilstvo {to se prevzema za politi~ki celi zaradi zapla{uvawe i bezpo{tedno kr{ewe na otporot na onoj prema kogo se vr{i. Terorot (latinski terror) zna~i u`as, strav i trepet, primena na zastra{uvawe, politi~ko nasilstvo.1 Vo sekojdnevniot `ivot ~esto doa|a do me{awe na poimite na teror i terorizam a takvata pojava najverojatno se slu~uva poradi nivnite zaedni~ki svojstva koi gi poseduvaat. Tuka pred se se misli na toa {to i dvata termina kako svoja komponenta go imaat predizvikuvaweto na stravot {to voedno e i nivnoto najva`no oru`je. Terorot prestavuva cvrsto organzirana vlast koja stravot go pretvora vo nerazdvoen del od sekojdnevniot `ivot na gra|anite. Terorizmot kako pojava ili akt ima mnogu poskromni mo`nosti za razlika od institucionaliziraniot teror. Terorizmot ima pomal obem naso~en e sprema poedinecot ili po{irog krug na lu|e i predviduva so upotreba na minimalni sredsva da se postignat krupni politi~ki efekti. Od tuka dobro mo`e da se vidi deka sepak terorot i terorizmot primenata na nasilstvo. Del od definiciite za terorizmot koi se sre}avaat vo literaturata se voop{teni a del se odnesuvaat na elementite {to go so~inuvaat i go
1

vo teorijata i praktikata imaat razli`ni

zna~ewa, pred se zaradi razlikite vo obemot i sistemati`nosta vo

Doc.d-r Zlate Dimovski, Terorizam, Skopje 2007 godina, str.9

obrazlo`uvaat. Me|utoa ona {to e najva`no site ti definicii elementot na upotreba na sila, nasilstvo, zapla{uvaweto i nastojuvawata da preku prakticirawe na terorizmot da obezbedat, izdejstvuvaat ili dobijat odredeni povolnosti, se zaedni~ki i op{toprifateni. Spored Prof. na Policiska Akademija Doc.d-r Zlate Dimovski kako teroristi~ki akt se smeta sekoja organizirana i poedine~na nezakonska upotreba na sila izrazena so primena na oru`je ( biolo{ko, hemisko, radiolo{ko, nuklearno) ili zakana so upotreba na sila protiv lu|e ili imot, zaradi prinuduvawe ili zapla{uvawe kako sredsvo za postignuvawe na politi~ka, etni~ka, religiozna ili ideolo{ka cel.2 Spored ovaa definicija nezavisno od toa dali se raboti za organizirana ili poedine~na aktivnost, va`en element e nezakonskata primena na sila preku primena na oru`je, Vo ovoj slu~aj akcentot e staven na biolo{koto, hemiskoto, radiolo{koto i nuklearnoto oru`je, kako posofisticirani vidovi na oru`je. Pokraj prof.Dimovski eden od na{ite avtori koj se obidel da go definira terorizmot e i Prof.d-r Qup~o Arnaudovski is pored nego Terorizmot vo sovremeniot svet e politi~ka praksa iv o svoeto op{to i politi~ko zna~ewe prestavuva primena na neposredno i organizirano nasilstvo na poedinci i grupi, odnosno dr`avi koi se podgotveni i po fizi`ki pat, vklu~uvaj}i gi tuka i atentatite i ubistvata, kako i maltretirawata, da ja nametnat svojata vojla vo dr`avata id a primenuvaat psihi`ki teror kaj masite predizvikuvaj}i kolektivni kompleksi na strav, apatija i nesigurnost.3 I profesorot Vlado Kambovski dava svoja derfinicija za terorizmot. Spored nego kon
2 3

terorizmot prestavuva nasilni~ki akt ( ubistvo, strav ili nesigurnost kaj pogolem ili

podmetnuvawe eksploziv, predizvikuvawe po`ar i.t.n.) naso~en predizvikuvawe

Doc.d-r Zlate Dimovski, Terorizam, Skopje 2007 godina, str.10 Doc.d-r Zlate Dimovski, Terorizam, Skopje 2007 godina, str.11

neopredelen krug lica, {to natamu mo`e da rezultira so podreduvawe na barawata ili na stavovite na izvr{itelot ili na ostvaruvaweto na drugi negovi celi (politi~ki, nacionalni i.t.n.)4 Pokraj navedenite definicii za terorizmot ova delo e predvideno i vo Krivi~niot Zakonik na R.M poto~no vo ~lenot 313 spored kogo "Toj {to so namera da go zagrozi ustavniot poredok ili bezbednost na Republika Makedonija }e predizvika ili seriozno }e se zakani so predizvikuvawe eksplozija po`ar, poplava ili drugo op{to opasno dejstvie ili akt na nasilstvo, sozdavaj}i ~uvstvo na nesigurnost ili strav kaj gra| anite }e se kazni so zatvor od najmalku 3 godini". Krivi~niot zakonik na R.M denes poznava {est krivi~ni dela koi imaat izrazito teroristi~ki karakter i toa: 1. Terorizam (~l. 313); 2. Me|unaroden terorizam (~l. 419); 3. Zagrozuvawe na lica pod me|unarodna za{tita (~l. 420); 4. Zemawe zalo`nici (~l.421); 5. Grabnuvawe vozduhoplov ili brod (~l. 302); i 6. Zagrozuvawe na bezbednosta na vozdu{niot soobra}aj (~l.303). Vo kazneno-pravnoto definirawe na terorizmot postojat razli~ni priodi vo zavisnost od izborot na bitniot konstitutiven element: politi~kiot motiv ili cel na nekoi dela na nasilni~ki kriminal, stravot kako element odnosno nekoja sli~na psiholo{ka sodr`ina ili simboli~nosta na samiot akt na terorizam. Tuka dominanten e priodot {to poa|a od psiholo{kiot moment na predizvikuvawe na strav i nesigurnost kako op{ta crta na raznovidnite dela {to vleguvaat vo ovoj poim. Vo ovoj slu~aj se raboti za takvi oblici na napad vrz opredeleni dobra so koi kaj pasivnite subjekti se sozdava ~uvstvo na nesigurnost i strav. Tokmu toa ~uvstvo na nesigurnost, strav, neizvesnost, koga ~ovek ne e siguren za
4

Prof.d-r Vlado Kambovski Organiziran criminal, Skopje 2005 godina str.252

sebesi, svoite bliski, svoite dobra, na niedno mesto, koga ne se znae koga i od kade mo`e da o~ekuva napad, e bitna odlika {to na aktite na nasilstvo (ubistva, telesni povredi, uni{tuvawe na imotot i sl.) im dava svojstvo na terorizam. Vo odnos na pri~inite koi doveduvaat do pojava na terorizmot profesorot Dimovski ni dava edna podelba na objektivni i subjektivni pri~ini. Vo objektivnite pri~ini gi naveduva politi~kite, op{estvenite, ekonomskite, religioznite, ideolo{kite, geopoliti~kite i nadvore{nite pri~ini, dodeka pak pod subjektivnite pri~ini go podrazbira dejstvuvaweto na odredeni grupi koi imaat za cel da sprovedat odredeni merki i aktivnosti, {to ne se vo nivna nadle`nost nitu pak imaat zakonsko pravo za toa. Isto taka vo odnos na vidovite na terorizam postojat razli~ni podelbi, no sepak edna od osnovnite podelbi koja e napravena vrz osnova na lokacijata kade {to se izvr{uva i akterite koi {to u~estvuvat vo toj akt e na vnatre{en i me|unaroden terorizam. Sepak bez razlika koi se pri~inite koi go predizvikale terorizmot ili za kakov vid na terorizam se raboti `rtva na terorizmot e op{estvoto vo celina se razbira tuka neizostavaj}i gi individualnite `rtvi zasegnati so aktite na nasilstvo. Me|utoa toa ne zna~i deka terorizmot e delo bez `rtva i deka taa ne mo`e da se identifikuva vo sekoj konkreten slu~aj. Naprotiv poedinecot i negovite dobra se naj~esto slu~ajni `rtvi, izbrani spored pravilata na komar i svedeni na obi~no sredsvo za ostvaruvawe na celta.

Indikatori za terorizam vo R.M

Vo prethodniot del od moeto izlagawe vo ovaa seminarska rabota se osvrnav na poimot i definiraweto na terorizmot i tamu isto taka napomenav deka za terorizmot seu{te ne postoi edna prifatliva definicija a toa e pred se poradi toa {to kako {to lu|eto so ravojot na tehnologijata odat napred taka i izvr{itlite na teroristi~kite akti pri izvr{uvaweto na tie akti koristat najrazli~ni na~ini i sredsva, pa taka da organite koi se nadle`ni za spre~uvawe otkrivawe i razjasnuvawe na ovie dela mnogu te{ko mo`at toad a go predvidat pred izvr{uvaweto na toa delo i da go spre~at negovoto izvr{uvawe. Indikatorite koi uka`uvaat na podgotovka na terorizam mo`at da bidat najrazli~ni i od razli~ni oblasti kako {to e bezbednosnata svera, voenata ili odbramebna svera, ekonomskata, ekolo{kata, socijalnata, obrazovnata i drugi. Me| utoa ona {to za nas e osobeno va`no e dali tie indikatori }e bidat navreme zabele`ani od strana na nadle`nite organi i dali tokmu na tie indikatori ke se posveti posebno vnimanie se so cel spre~uvawe na nivniot razvoj a so toa i spre~uvawe ili namaluvawe na mo`nosta od izvr{uvawe na teroristi~ki akt. Vo ponatamo{noto moe izlagawe vo ovaa seminarska rabota }e se zadr`am na prika`uvaweto na indikatorite koi mo`at da upatuvaat na terorizam vo Republika Makedonija. Prethodno ve}e navedov nekoi od indikatorite odnosno od oblastite od kade {to mo`at da proizleguvaat tie a toa se: 1. Indikatori od voenata(odbrambenata ) svera; Nedovr{enata demarkacija na severnata granica na R.M {to grani~i so Kosovo i Srbija; Ilegalnoto vnesuvawe i poseduvawe na golemi koli~ini na ilegalno oru`je koe se vnesuva vo na{ata zemja od koe nagolemiot del se vnesuva tokmu kako {to spomenav od stranata na na{ite severni sosedi, me|utoa golem del od toa

10

oru`je se vnesuva i od zapadnata strana odnosno dol` granicata so Republika Albanija ; Prisustvo na vooru`eni grupacii; Napadi na voeni institucii; Pograni~ni incidenti koi se slu~uvaat tokmu na granicite koi prethodno gi spomenav; Postoewe na kriterumi za vrabotuvawe vo ARM ili vo Ministerstvoto za Vnatre{ni raboti se so cel vo ovie institucii da ne bidat vraboteni lica za koi ne se znae nivnato minato ili {to e najlo{o da ne bidat pripadnici na nekoi kriminalni strukturi;

2. Indikatori od ekonomska svera;

Somnitelnite transakcii i transveri na pari koi bi mo`ele da bidat vo prilog na finansirawe na terorizmot;

3. Indikatori od socijalnata svera;

Raslojuvawe i gubewe na srednata klasa odnosto postoewe na visoka i niska klasa; Zgolemena nevrabotenost na nselenieto, golem broj na ste~jci i tehnolo{ki vi{ok koi doveduvaat do {trajkovi i demonstracii od strana na nezadovolnoto naselenie; Nezadovolstvoto na gra|anite od rabotata na dr`avnite organi (niski plati, nenevremeno ili voop{to neispla}awe na istite); Siroma{tija i niskiot `ivoten standart; Brzoto zbogatuvawe na odredeni lica koi pripa|aat na politi~kata garnitura koja e na vlast; Nesoodvetna i nepravilna podelba na socijalnata pomo{ od strana na dr`avata kon gra|anite

11

4. Indikatori od ekolo{ka svera;

Zagaduvawe na vodata so najrazli~ni otrovni materii; Ru{ewe na brani, re~ni korita isl; Zagaduvawe na vozduhot so ispu{tawe na najrazli~ni otrovni gasovi; Zagaduvawe na po~vata so vnesuvawe na najrazli`ni otrovni materii; Namerno predizvikuvawe na po`ari i poplavi a so toa uni{tuvawe na {umite i nosewe na zemji{teto; Uni{tuvawe na rastitelniot i `ivotinskit svet; Predizvikuvawe na epidemii, {irewe na zarazni bolesti; Predizvikuvawe na industriski havarii idr.

5. Indikatori od obrazovna svera;

Indikatorite od ovaa svera pred se se povrzauvaat so ostanatite pa za da ne bi se povtoruval bi go spomenal samo predizikuvaweto na {trajkovi i demonstracii od strana na u~enicite, studentite ili vrabotenite lica nadle`ni za obrazovniot process a se so cel celosno ili delumno onevozmo`uvawe na pravilnoto funkcionirawe na obrazovniot proces;

6. Indikatori od bezbednosna svera; Stepen na obezbedenost na dr`avnata granica; Prisustvo na poglolemo koli~estvo na nelegalno oru`je kaj naselenieto; Evidentirawe na razdvi`uvawe na vooru`eni grupacii vo pograni~niot reon;

12

Policiski presmetki vo pograni~niot reon; Zgolemeniot broj na izvr{uvawe na krivi~ni dela od oblasta na nedozvolenata trgovija so oru`je, droga, organiziraniot criminal, voenata oprema id r.

Bezbednosnata sostojba vo na{eto opkru`uvawe; Projavuvawe i zgolemena aktivnost na grupacii (so zaedni~ka ekstremna, ideolo{ka, nacionalisti~a, separatisti~ka, radikalno-verska povrzanost i sl.

Afirmacija na MAS mediumite na teroristi~kite organizacii i nivnite "zalagawa za za{titan a ~ovekovite prava" Predizvikuvawe na nemiri, protesti, demonstracii.

Stepen na obezbedenost na dr`avnata granica

Bezbednosnata sostojba od aspekt na grani~nata bezbednost na sosednite dr`avi (grani~nata bezbednost ne zavisi samo od bezbednosta vo pograni~niot pojas na edna dr`ava tuku i od bezbednosta i slu~uvawata vo sosednata dr`ava. Kako primer tuka bi go navel grani~niot pojas kon Kosovo. Kolku i da se zalagame za obezbeduvawe na toj pojas od na{a strana imaj}i gi predvid slu~uvawata koi se aktuelni na taa teritorija i re{avaweto na pra{aweto za nejzina neizvesnost sepak postoi potencijalnata opasnost za izvr{uvawe na teroristi~ki akti od strana na odredeni kriminalni grupi. Me|utoa tuka svoja uloga igra i samiot teren n koj se raspostranuva toj grani~en pojas bidej}i se raboti za teren koj e prete`no planinski pa so toa i mo`nosta za pogolema i pouspe{na kontrola na toj grani~en pojas se namaluva. Transformacijata na sistemot na obezbeduvawe na dr`avnata granica od ARM vo Grani~na policija. Ovoj proces bara odreden vremenski period pa taka da od strana na odredeni kriminalni 13

grupi mo`e leno da bide iskoristen za ostvaruvawe na svoite kriminalni planovi. Ilegalnata trgovija so raznovidna stoka (tuka pred se se misli na izgradba na ilegalni pateki za taa namena odnosno za prenos na oru`je od sosednite dr`avi poto~no od Kosovo i Albanija preku koristeweto na planinskite pateki koi egsistiraat vo sekoe pograni~no selo). Konekcijata pome|u pripadnicite na grani~nata policija i lokalnite bosovi na trgovijata (ovoj indikator se odnesuva pred se na korumpiranosta na odredeni pripadnici na grani~nata policija koi im ovozmo`uvaat na odredeni pripadnici na kriminalnite grupi ilegalno da vnesat odredena stoka ili oru`je vo na{ata zemja) Konekcijata pome|u politi~kite lica i finanserite na nivnite partii involvirani vo Nedozvolenata trgovija so oru`je i droga. Za razlika od prethodniot slu~aj vo ovoj slu~aj kriminalnite aktivnosti se slu~uvaat na mnogu povisoko nivo i ne samo {to ne se sankcioniraat aktivnostite na tie lu|e tuku i tie vr{at odredena uloga vo donesuvaweto na politi~kite odluki vo interes na bezbednosta na dr`avat. Nepostoewe na sovremena tehnika, oprema za sledewe na pograni~nite dvi`ewa koja {to oprema i toa kako }e bide od golema pomo{ za nadle`nite organi pred se vo odnos na spre~uvawe na iligalnite preminuvawa na lu}e stoka i sl (bezpilotni letala, sredsva za no}no posmatrawe i dr.).

Prisustvo na poglolemo koli~estvo na nelegalno oru`je kaj naselenieto

Najgolemiot del na nelegalnoto oru`je koe e vneseno na na{ata teritorija poteknuva od R.Albanija kade {to vo 1997 godina gra|anite vlegoa vo kasarnite na armijata i be{e odzemeno golem broj na razli~en

14

vid na oru`je pa del od toa oru`je zavr{i i vo na{ata zemja. Isto taka od R.Srbija -novo posovremeno oru`je, koe poteknuva vo golema mera od crn . (Pr. AP-M70), PAP-M56, PPBM80-"zoqa", RPG-7 i RPG-8/ra~en raketen frla~/, snajperska puka M76, ra~ni bombi M-52P i M-75). Del od modernoto oru`je poteknuva i od meunarodniot crn pazar na

oru`je. Se raboti za raketni frla~i i mini od ponov datum na proizvodstvo, puki, avtomati i protivtenkovski orudija so poteklo od Zapadno-evropskite zemji.Vo poslednite teroristi~ki napadi vo RM se pronajdeni pu{ki "hekler i Koh G-3", ra~ni raketni frla~i MBB Armbrus" uka`uva deka izvr{itelite na teroristi~kite aktivnosti se povrzani so svetska i evropska crna berza na oru`je.

Evidentirawe na razdvi`uvawe na vooru`eni grupacii vo pograni~niot reon

Po ispolnuvaweto na prethodnite dva indikatori sleduva nivno iskoristuvawe vo dva pravca: 1. Od strana na poznati bosovi vo NT[ so najraznovidna stoka i organiziran kriminal zaradi ~ist profit od dvete strain na granicata; 2. Od strana na odredena politi~ka garniture za iskoristuvawe na sostojbata i oru`jeto i grupaciite gi koristi za podgotovka i izvr{uvawe na teroristi~ki aktivnosti se so cel izdejstvuvawe na odredeni politi~ki barawa koi ne mo`ele da gi izdejstvuvaat vo ramkite na instituciite tuku se odlu~uvaat za terorizam kako najbrz i najefikasen na~in za ostvaruvawe na zacrtanata cel.

Policiski presmetki vo pograni~niot reon

15

Prisustvo na oru`je, vooru`eni grupi, slobodnoto preminuvawe na dr`avnata granica se preduslovi za prevzemawe na konkretni akcii i dejstvuvawe sprema instituciite zaradi postignuvawe na celta : politi~ka ili profitabilna;

Za~estenite incidenti (presmetki) prestavuvaat silen indikator koj prethodi na podocne`nite aktivnosti koi se naso~eni kon ru{ewe na instituciite na sistemot.

Zgolemeniot broj na izvr{uvawe na krivi~ni dela od oblasta na nedozvolenata trgovija so oru`je, droga, organiziraniot kriminal, voena oprema
Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka na serija teroristi~ki aktivnosti im prethodat aktivnosti na intezivirawe na {vercot so oru`je, eksploziv i voena oprema; Zgolemeniot broj na realizirani krivi~ni dela od ovaa oblast se silen indikator za fazata {to sleduva odnosno za ona {to se podgotvuva, pa ovoj indikator dokolku od strana na nadle`nite slu`bi bide pravilno sogledan toga{ mo`nostite da se spre~i ili da se namalat posledicite od teroristi~kiot akt se pogolemi. Isto taka logi~no e po takvite aktivnosti nelegalnoto oru`je da bide iskoristeno id a bide naso~eno kon urivawe na institucite na edna dr`ava.

Bezbednosnata sostojba vo na{eto opkru`uvawe

Otkako egzistira kako samostojna i nezavisna R.Makedonija se soo~uva so odredeni barawa i pritisoci od sosednite zemji koi se silna prepreka vo zacvrstuvaweto na sistemot na novata dr`ava; 16

Za Kosovo vo konitnuitet mo`eme da zboruvame za nestabilna bezbednosna sostojba, koja vo sekoj moment, a posebno vo ovoj period poradi nesoglasuvawata vo odnos na nejziniot iden status mo`e mnogu lesno da eskalira a toa i toa kako mo`e da go oseti na{ata dr`ava;

So R.Srbija pokraj problemite {to gi imame so demarkacijata na granicata tuka mora da se spomene i sporot na MPC i SPC koj e od golema va`nost;

R. Bugarija ja priznava na{ata teritorija no sepak ne go priznava makedonskiod narod i isto taka prevzema odredeni aktivnosti kako {to e davaweto na dr`avjanstva se so cel pridobivawe na dr`avjani na R.M kon interesite na R.Bugarija.

Od strana na R.Grcija postojano imame opstukcii, embargo, potoa pritisoci od strana na me|unarodnite institucii i seto toa zaradi sporot so imeto bidej}i R.Grcija ne go priznava postoeweto na imeto na na{ata dr`ava R.Makedonija.

Republika Albanija pod pla{tot na zagrozeni prava na albanskata etni~ka zaednica vo Republika Makedonija vo kontinuitet e logisti~ka dr`ava za podgotovka na terorizmot vo R.M se so cel ostvaruvawe na politi~kite celi na radikalnite strukturi koi deluvaat vnatre vo dr`avata no i vo opkruuvaweto.

Afirmacija na MAS mediumite na teroristi~kite organizacii i nivnite "zalagawa za za{titan a ~ovekovite prava"
Karakteristiki na deluvaweto na teroristi~kite organizacii e so izvr{uvaweto na teroristi~ki akti da ja postignat svojata afirmacija

17

vo javnosta id a gi ostvarat svoite politi~ki barawa. Svojata afirmacija teroristi~kite organizacii ja postignuvaat i preku MASmediumite, preku internet, preku pe~atewe na sopstveni vesnici kade osnovna cel e deka nivnata teroristi~ka organizacija `se zalaga za po~ituvawe na osnovnite slobodi i prava, za demokratija i sloboda koja ne mo`e da se postigne na drug na~in, tuku ednostavno so deluvawe na teroristi~kata organizacija. Dobar primer za ova se edinicite na ANA i edinicite na Car Lazar.

Predizvikuvawe na nemiri, protesti, demonstracii

Celta na organizirawto na protestite, nemirite, demonstraciite e istaknuvawe na barawata za koi se pretpostavuva deka ne mo`at da se ostvarat preku legalnite institucii i postoe~kata zakonska regulativa i vakvite nastani se dobar indikator deka organizatorite i nara~atelite na ovie nastani deka mo`at da preminat vo narednata faza a toa e terorizmot, dobar primer za toa se protestite nap lo{tadot vo Tetovo vo 2001 godina.

Zaklu~ok
Vrz osnova na se {to prethodno iznesov vo ova seminarska rabota kako zaklu~ok bi mo`el da iznesam deka sepak terorizmot vo poslednive godini do`ivuva silna ekspanzija i pretsvuva zna~aen del od svetskata praktika. Toj e prisuten sekoj den i na site prostori vo

18

svetov taka {to postepeno stanuva i del od sekojdnevnata ~ovekova svest deka lu|eto vo svetot se prinudeni da `iveat so terorot i terorizmot. Sovremeniot svet koj{to se pove}e i po~esto e izlo`en na stradawa od terror i terorizam, za `al istovremeno e i proizvoditel na toa zlo. Nastanite koi se slu~ija vo po~etokot na 21 vek i koi intezivno prodol`uvaat da se slu~uvaat kako teroristi~ki akti ja zbunija celata svetska javnost. Me|utoa tie neastani bea dobar pokazatel deka odredeni pojavi ne se dobro sogledani, deka ne se napraveni dobri i pravilni bezbednosni procenki, deka ne se znaat medodite, sredsvata i na~inite na onie koi gi izvr{uvaat tie teroristi~ki akti i deka onie koi se zadol`eni za spre~uvawe, otkrivawe i razjasnuvawe na tie akti a toa se nadle`nite organi seu{te gi nemaat medodite i na~inite za spre~uvawe i stvawe pod kontrola na teroristi~kite akti. Seto ova {to prethodno go iznesov uka`uva na faktot deka sepak onie indikatori koi {to upatuvaat na terorizmot ne bile pravilno sogledani ili pak namerno ili nenamerno bile propu{teni, no sepak bez razlika za {to se raboti posledicite od site tie postapki }e gi snosi nikoj drug osven ~ove{tvoto. Pa za toa se so cel vo idnina da ne ni se slu~uvaat takvi teroristi~ki akti, ili nivniot broj da e vo pomal obem, koga zboruvame za indikatori za terorizam pristapot na onie koi se nadle`ni za anliza za tie nastani treba da bide poseriozen i tuka e dosta va`no na niv da ne se gleda izolirano ili samostojno tuku naprotiv tie treba da se posmatraat vo sprega so ostanatite indikatori.

Koristena litertura

19

1. Doc.d-r Zlate Dimovski, Terorizam, Skopje 2007 godina; 2. Prof.d-r Vlado Kambovski Organiziran kriminal,

Skopje 2005 godina; 3. Prof.d-r Vlado Kambovski, Kazneno pravo-

poseben del, Skopje 2003 godina; 4. Prof.d-r Jordan Spaseski, Makedonija-stolb na

bezbednosta i mirot na balkanot; 5. D-r Qubomir Stai~, Osnovi bezbednosti,

Belgrad, 2004 godina; 6. Doc.d-r Zlate Dimovski, Prira~nik za

kriminalisti~ko razuznavawe, Skopje 2007 godina;

20