30. november 1.

december 2007

Arhitekturna zgodovina
Zbornik povzetkov znanstvenega simpozija Arhitekturna zgodovina

Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, Restavratorski center,

Poljanska 40, Ljubljana, 30. november 1. december 2007.

Uredila:
Renata Novak Klemeni in Matej Klemeni

Oblikovanje in prelom:
Uvid, Barbara Filipi in iga Okorn; www.uvid.si

Fotografija na naslovnici:
iga Okorn; www.okorn.si

Tisk:
Tiskarna Ribi

Izdala in zaloila:
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Akereva 2, SI-1000 Ljubljana

Povzetki niso lektorirani.

Simpozij in tisk zbornika povzetkov je finanno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost

Republike Slovenije.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
72:7.072(082)
ZNANSTVENI simpozij Arhitekturna zgodovina (2007 ; Ljubljana)
Zbornik povzetkov Znanstvenega simpozija Arhitekturna zgodovina,
Ljubljana, 30. november - 1. december 2007 / [organizatorja]
Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v
Ljubljani [in] Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije ;
[uredila Renata Novak Klemeni in Matej Klemeni]. - Ljubljana :
Filozofska fakulteta, 2007
ISBN 978-961-237-218-7
1. Arhitekturna zgodovina 2. Novak Klemeni, Renata 3. Filozofska
fakulteta (Ljubljana). Oddelek za umetnostno zgodovino 4. Zavod za
varstvo kulturne dediine Slovenije
236317440

Arhitekturna zgodovina 3
 Programski in organizacijski odbor Oddelek za umetnostno zgodovino
prof. dr. Peter Fister, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
doc. dr. Metoda Kemperl, Pedagoka fakulteta, Univerza v Ljubljani
doc. dr. Matej Klemeni, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije
dr. Robert Peskar, Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije
doc. dr. Helena Serain, Znanstvenoraziskovalni center SAZU
prof. dr. Ale Vodopivec, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani
mag. Igor Weigl, Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije

Organizatorja Zbornik povzetkov znanstvenega simpozija

Oddelek za umetnostno zgodovino
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Akereva 2
Arhitekturna zgodovina
SI-1000 Ljubljana

Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije

Metelkova 4 Posvet je posveen spominu prof. dr. Naceta umija (19242006).
SI-1000 Ljubljana

Informacije
doc. dr. Matej Klemeni
Oddelek za umetnostno zgodovino
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Akereva 2
SI-1000 Ljubljana
Tel: (++ 386 1) 241 1210
Fax: (++386 1) 241 1211
matej.klemencic@ff.uni-lj.si

Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije, Restavratorski center

Poljanska 40, Ljubljana

30. november 1. december 2007

4 Arhitekturna zgodovina 5

108 Program

Bla Babnik Romaniuk, Stanovanjska arhitektura v Sloveniji od konca

21 Renata Novak Klemeni, Organizacija gradbene dejavnosti v
15. stoletju na podlagi dubrovnikih arhivskih virov

prve svetovne vojne do konca mnoine stanovanjske gradnje
10 Rok Benda, Miha Skok, Kor in orgle cerkve v Grobljah
12 Peter Fister, Vpliv sprememb in razlinih kriterijev v vrednotenju
zgodovine arhitekture na odloitve o zaiti/varstvu kulturne
dediine
13 Mateja Gole, Ale Hladnik, Ugotavljanje stavbnega razvoja cerkve
sv.Janeza Krstnika v iki kartuziji z naravoslovnimi raziskavami
historinih materialov
22 Mija Oter Goreni, Problem stavbne zgodovine spodnje cerkve
nekdanje ike kartuzije
23 Daa Pahor, Vplivi renesannih traktatov na arhitekturo na Slovenskem
24 Helena Serain, Massarijeva cerkev alostne Matere boje v Vidmu:
primer uporabe arhivskih virov pri identifikaciji arhitekturnih
spomenikov
24 Luka Skansi, Barok in ruska avantgarda. Arhitektura kot umetnost
prostora [Raumkunst], 19001925

14 Ale Hafner, Damjana Penik, Problematika celostne prenove gradu 26 Lara Slivnik, Tipoloka analiza arhitekture na primeru stavb za svetovne
Snenik razstave (18512005)

14 Cvetka Hedet Tth, Schopenhauerjeva filozofija arhitekture 27 Igor kamperle, Simbolni pomeni srednjeveke sakralne arhitekture.
Primer bazilike San Miniato al Monte v Firencah. Interdisciplinarni
15 Janez Hfler, Luciano Laurana in vojvodska palaa v Urbinu pogled

16 Sonja Ana Hoyer, Spomenik med arhitektom, konservatorjem 28 Ale Vodopivec, Nekatera vpraanja arhitekturnega zgodovinopisja
in investitorjem
29 Igor Weigl, Dvorec tatenberg in zaetki barone arhitekture v
kazalo

17 Tina Jazbec, Maks Fabiani: obnovitveni projekti na Gorikem, v Posoju Srednji Evropi
in na Krasu 19171922
30 Naslovi
18 Metoda Kemperl, Zidarski mojstri na slovenskem tajerskem v
18. stoletju: naloge in zmonosti

18 Matej Klemeni, Arhitekturna zgodovina v Sloveniji: problemi in

perspektive

18 Franci Lazarini, Benedikt Mller (ne)znani oblikovalec Ljubljane

19 Martina Malei, France in Marta Ivanek
20 Husein Sejko Mekanovi, Bosenskohercegovski stari kamniti mostovi
21 Breda Miheli, Slovenska secesijska arhitektura in njena prepoznavnost
v Zahodni Evropi

6 Arhitekturna zgodovina 7
 Petek, 30. novembra 2007
9.00 Uvodni nagovori:
Valentin Bucik, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Robert Peskar, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediine Slovenije

moderatorja: Helena Serain (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske


moderatorja: Metoda Kemperl (Pedagoka fakulteta, Univerza v Ljubljani),
Igor Weigl (Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije)
9.30 Ale Vodopivec (Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani),
Nekatera vpraanja arhitekturnega zgodovinopisja
10.00 Peter Fister (Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani), Vpliv
sprememb in razlinih kriterijev v vrednotenju zgodovine arhitekture na
odloitve o zaiti/varstvu kulturne dediine
10.30 Odmor
11.00 Igor kamperle (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Simbolni
pomeni srednjeveke sakralne arhitekture. Primer bazilike San Miniato
al Monte v Firencah. Interdisciplinarni pogled
11.30 Renata Novak Klemeni (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani),
program
Organizacija gradbene dejavnosti v 15. stoletju na podlagi dubrovnikih
arhivskih virov
12.00 Janez Hfler (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Luciano Laurana
in vojvodska palaa v Urbinu
Odmor


moderatorja: Peter Fister (Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani),
Matej Klemeni (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)


15.30 Daa Pahor (Mnchen), Vplivi renesannih traktatov na arhitekturo na
Slovenskem
16.00 Igor Weigl (Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije), Dvorec
tatenberg in zaetki barone arhitekture v Srednji Evropi
16.30 Helena Serain (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije
znanosti in umetnosti), Massarijeva cerkev alostne Matere boje v Vidmu:
primer uporabe arhivskih virov pri identifikaciji arhitekturnih spomenikov
17.00 Odmor
17.30 Sonja Ana Hoyer (Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije),
Spomenik med arhitektom, konservatorjem in investitorjem
diskusija vkljuuje posterje:
Rok Benda (Tri), Miha Skok (Menge), Kor in orgle cerkve v Grobljah
Ale Hafner (GEA Consult), Damjana Penik (Zavod za varstvo kulturne
dediine Slovenije), Problematika celostne prenove gradu Snenik
Husein Sejko Mekanovi (Vrhnika), Bosenskohercegovski stari kamniti
mostovi
8 Arhitekturna zgodovina 9
Sobota, 1. decembra 2007
akademije znanosti in umetnosti), Robert Peskar (Zavod za varstvo
kulturne dediine Slovenije)
9.00 Mija Oter Goreni (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije
znanosti in umetnosti), Problem stavbne zgodovine spodnje cerkve
nekdanje ike kartuzije
diskusija vkljuuje poster:
Mateja Gole (Zavod za gradbenitvo Slovenije), Ale Hladnik
(Naravoslovnotehnika fakulteta, Univerza v Ljubljani), Ugotavljanje
stavbnega razvoja cerkve sv.Janeza Krstnika v iki kartuziji
z naravoslovnimi raziskavami historinih materialov
9.45 Metoda Kemperl (Pedagoka fakulteta, Univerza v Ljubljani), Zidarski
mojstri na slovenskem tajerskem v 18. stoletju: naloge in zmonosti
diskusija vkljuuje poster:
Franci Lazarini (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije
znanosti in umetnosti), Benedikt Mller (ne)znani oblikovalec Ljubljane
10.30 Odmor
11.00 Cvetka Hedet Tth (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani),
Schopenhauerjeva filozofija arhitekture
11.30 Breda Miheli (Urbanistini intitut RS), Slovenska secesijska arhitektura in
njena prepoznavnost v Zahodni Evropi
12.00 Tina Jazbec (Ustanova Maks Fabiani, tanjel), Maks Fabiani: obnovitveni
projekti na Gorikem, v Posoju in na Krasu 19171922
Odmor
moderatorja: Breda Miheli (Urbanistini intitut RS), Ale Vodopivec
(Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani)
15.30 Luka Skansi (Universita` IUAV di Venezia), Barok in ruska avantgarda.
Arhitektura kot umetnost prostora [Raumkunst], 19001925
16.00 Bla Babnik Romaniuk (Ljubljana), Stanovanjska arhitektura v Sloveniji od
konca prve svetovne vojne do konca mnoine stanovanjske gradnje
diskusija vkljuuje poster:
Martina Malei (Ljubljana), France in Marta Ivanek
16.45 Odmor
17.15 Lara Slivnik (Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani), Tipoloka
analiza arhitekture na primeru stavb za svetovne razstave (18512005)
17.45 Matej Klemeni (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Arhitekturna
zgodovina v Sloveniji: problemi in perspektive
Zakljuna razprava

Bla Babnik Romaniuk, Ljubljana
Stanovanjska arhitektura v Sloveniji od konca prve svetovne vojne do
konca mnoine stanovanjske gradnje
Z raziskovanjem stanovanjske arhitekture v Sloveniji sem elel dosei razume-
vanje pojava, ki je v najveji meri preobrazil slovenski prostor in bivanjsko kulturo.
Pri tem sem upoteval zgodovinsko ozadje obdobja, politiko stanovanjske gradnje
(zasebne in dravne), potek gradnje (gospodarsko-gradbeniki vidik), razumevan-
je vloge stanovanja v moderni arhitekturi (arhitekturna teorija) in vlogo uporabni-
ka pri izgradnji stanovanj. Dokonne sodbe ne bi bilo mogoe podati brez vseh teh
plati stanovanjske arhitekture. Izkazalo se je, da sta bila politika mnoine gradnje
stanovanj zaradi svojega gospodarskega pomena za dravo in industrijski pristop
na vseh ravneh izvajanja gradnje kljuna tako za prevladujoo usmeritev stano-
vanjske arhitekture kot za njen teoretini razvoj.
Med obema vojnama je bila stanovanjska gradnja v primeu tradicionalnih
vzorcev in povrinsko sprejete modernistine estetike ter teorije arhitekture zahod-
ne in srednje Evrope. Delni uspehi pred drugo svetovno vojno niso nikoli prerasli v
povsem razumljeno in uresnieno modernistino arhitekturo, kakrno so ponujali
zgledi Le Corbusiera, Loosa in ostalih. Modernistine vile so bile prostorsko ume-
ene skladno z obstojeim mestom; njihove fasade, ki so jih razglaale za moder-
nistine, pa so le zapirale e dolgo ustaljene tlorisne zasnove stanovanj.
Po drugi svetovni vojni se je tako kot politina elita v najveji meri zamenjala tu-
di generacija arhitektov. Lajanje stanovanjskega manjka je postalo ena od glavnih
dravnih nalog, zaradi esar je postalo tudi v takratni Sloveniji stanovanje sredie ar-
hitekturnega razmiljanja. Kot mnoge gospodarske veje je tudi podroje stanovanj-
ske gradnje z gradbenitvom postalo industrija. Industrializacija je z vsemi svojimi
zahtevami (taylorizacija, standardizacija, tipizacija, zanaanje na statistine raziska-
ve...) postala glavno doloilo stanovanjske arhitekture, kakrno je gradila drava. Dru-
ga plat stanovanjske arhitekture, ki je bila po obsegu enakovredna dravni gradnji,
pa je nastajala samograditeljsko. Ta stanovanjska arhitektura je po svojih pravilih
uspela preobraziti tista obmoja, ki jih mnoini stanovanjski gradnji ni uspelo.
Usmeritev obeh nainov reevanja stanovanjskega vpraanja je bila skoraj po-
vsem doloena z zakonitostmi gospodarnosti in trga, ne pa z naini prebivanja in
z uporabnikovimi eljami.


Rok Benda, Tri
Miha Skok, Menge
Kor in orgle cerkve v Grobljah
Iz zgodovine
Cerkev se prvi omenja leta 1526. Po letu 1735 se je zaela v Grobljah zelo obi-
skana boja pot v ast sveti Notburgi, zato je postala nekdanja gotska cerkvica pre-
10
majhna in potrebna prezidave. Sedanja oblika in oprema cerkve, z nastankom med
leti 1747 do 1763, je barona. Kdo je delal narte za cerkev ni znano, vso notran-
jo opremo pa je nartoval slikar Franc Jelovek, ki je s pomoniki notranjino cer-
kve v letih 1759 do 1761 obogatil z znanimi freskami. Po letu 1763 se sama no-
tranjost in oprema cerkve nista spreminjali do leta 1883, ko so zgradili zidan kor,
ki je bil oprt na dva kamnita stebra. Leta 1948 je bila cerkev podravljena in pevs-
ki kor je bil v 60. letih odstranjen. Z ustanovitvijo upnije Jare (1975) je bila cerkvi
v Grobljah povrnjena primarna liturgina funkcija biva podrunina je postala far-
na cerkev. V elji po vnovini postavitvi kora in orgel je bilo za upnijo napravljenih
ve tudij postavitve novega kora, ki pa niso v celoti upotevale prostorskih kvalitet
baronega ambienta (vir: http://zupnije.rkc.si/jarse/03_cerkev.htm).
Izhodia
Arhitekta Rok Benda in Miha Skok sta k umeanju novih elementov v baroni
prostor pristopila celostno. Pri reevanju zahtevne naloge sta vkljuila in upoteva-
la ve vidikov: od zahtev uporabnika, zahtev umetnostnih zgodovinarjev in konzer-
vatorjev ter potreb orglarjev in glasbenikov. Arhitekta sta iskala reitev, ki bo za-
dostila potrebam naronika ter tehninim zahtevam za funkcioniranje orgel, hkrati
pa bo narejena v merilu prostora z vso potrebno pieteto. Usklajevanja med stroka-
mi so bila vekrat zapletena, ker je bil s konzervatorskega vidika vsak poseg hitro
prevelik, nasprotno pa sta orglarska mojstra za izvedbo orgel potrebovala volu-
men, ki ga znotraj cerkvene ladje ni bilo mogoe v celoti zagotoviti.
Zasnova
Arhitekturno oblikovalski principi so sodobni. Z namenom dobre itljivosti pros-
tora in iskrenosti pri oblikovanju novih elementov, se iejo reitve, ki ne skuajo
posnemati baroka. Nova reitev doloa viino kora na toki, ki pomeni kompromis
med uporabnostjo kora in najvejo vidljivostjo poslikav kupole izpod kora. Freske
na zadnji steni ostajajo dobro vidne, saj steklena korna ograja omogoa neoviran
pogled nanje iz vseh delov cerkve. Osrednja nia predstavlja vrzel v poslikani zad-
nji steni cerkve, zato se celotni sklop vidnega dela orgel omejuje zgolj na njeno
irino. Ohranja se obstoje dostop na kor.
Konstrukcije in materiali
Konstrukcijska zasnova kora sledi konzervatorski doktrini, ki nove posege pred-
videva v montano-demontani izvedbi. Suhomontani gradbeni posegi v najveji
meri ohranjajo obstojeo materijo objekta in ne ogroajo poslikav.
Nosilna konstrukcija je iz jeklenih profilov, ki so tokasto sidrani v masivno
kamnito ostenje cerkve. Korna ograja je iz dvoslojnega varnostnega stekla. Leseni
deli in so iz masivnega hrastovega lesa.
Podatki
objekt: Kor in orgle cerkve v Grobljah, 20052006
naronik: upnija Jare, upnik Janez Kvaternik
Arhitekturna zgodovina 11
 arhitektura: Rok Benda, u.d.i.a. in Miha Skok, u.d.i.a.
konstrukcije: mag. Edo Wallner, u.d.i.g.
konzultanti: Vladimir Knific in Maja Avgutin (ZVKDS OE Kranj), mag. Igor Weigl
(Oddelek za umetnostno zgodovino FF UL.), Toma Sevek (Sloven-
sko orgelsko drutvo), Toma Monik in Joef Monik (Orglarstvo
Monik), dr. Matja Ambroi in prof. Dalibor Miklavi (nadkofija
Ljubljana)
izvajalci: Joe Cuzak, s.p., Radomlje (vrtanje, rezanje betona), Juhant d.o.o.
Domale (jeklena konstrukcija), Orglarstvo Monik, Cerklje (orgle in
mizarska dela), ICL d.o.o., Murska Sobota (steklena ograja)
predstavitev s posterjem


Peter Fister, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani
Vpliv sprememb in razlinih kriterijev v vrednotenju zgodovine arhitekture
na odloitve o zaiti/varstvu kulturne dediine
Razline stroke uporabljajo razline kriterije za vrednotenje zgodovinske vred-
nosti arhitekture kot tudi za novo nastale arhitekturne rezultate. Obenem z indivi-
dualno izbranimi kriteriji posameznih kritikov se vedno pojavljajo tudi asu prilago-
jena merila ali celo metode vrednotenja. Osnovno vpraanje se postavlja, ali so ta-
ke razline ocene in razvrstitve v vije ali nije vrednoste razrede dovolj objektivne,
da je na njihovi podlagi mogoe postaviti usklajene smernice o ustreznosti uvrsti-
tve posameznih arhitektur v zaiteno kulturno dediino kot pomembne kulturne
spomenike in katere so tiste vrednote, ki naj bi jih zato ohranili ali celo rekonstrui-
rali. Teoretino naj bi najpomembnejo vlogo pri tem odloanju imele kvalitetne
analize in ocene arhitekturne zgodovine, pri emer naj bi bile v im manji moni
meri odvisne od trenutnih politinih, ekonomskih in ideolokih vplivov, ostaja pa
osnovno vpraanje ali je to mogoe, oziroma ali je sploh zaeleno.
Analiza vzorcev je postavila drugo dilemo: ali je potrebno marsikatere arhitek-
ture, ki so jih v preteklosti in tudi danes stroke uvrstile med najpomembneje do-
seke in naj bi jih zato danes zaitili kot kulturne spomenike, zaradi dananje ne-
ustreznosti ali celo kodljivosti spremeniti, morda celo odstraniti. Zato ostaja neod-
govorjeno, ali to so ali niso vrednote kulturne dediine. Podobno je analiza e
ohranjenih in restavriranih arhitektur postavila vpraanje katera od ocen o vredno-
stih iz ivljenja take stavbe je resnino odloala o prezentaciji tako izbranega
vzorca iz arhitekturne zgodovine in ali je bila taka odloitev primerna ali ne.
Kot tretja dilema se postavlja etina odgovornost raziskovalcev, ocenjevalcev
in kritikov arhitekturne zgodovine v razmerju med njihovimi trditvami in posledica-
mi, ki so nanje navezane. e naj bi bila arhitektura oblikovan prostor, ki uinkuje
s svojo tridimenzionalno govorico, ki vkljuuje loveka, torej z doloeno vsebino
12
in ta vsebina je lovek (B. Zevi) naj bi imela arhitekturna zgodovina izhodie v in-
terdisciplinarnem pristopu s lovekom kot merilom v doloenem asu in prostoru
e pa naj bi bila arhitektura predvsem razvita zvrst stavb z naglaenimi stilnimi
znamenji (N. umi) jo je seveda mogoe zgodovinsko postaviti le v tono doloen
as in drubo z vnaprej postavljenimi likovnimi merili in brez loveka kot merila
vsebine. Arhitekturi kot stroki se mora zato postaviti vpraanje ali nartuje in gradi
po enosmernih kriterijih posamezne stroke ali celo strokovnjaka in naronika ali naj
ustvarja prostor, v katerem ivi lovek varstvenikom kulturne dediine pa vpra-
anje ali naj za ohranitev zgodovinske avtentinosti ostane ali se celo vrne v pre-
teklost tudi posebnost doloenega obdobja (stila...) ali vsebine (funkcije).


Mateja Gole, Zavod za gradbenitvo Slovenije
Ale Hladnik, Naravoslovnotehnika fakulteta, Univerza v Ljubljani
Ugotavljanje stavbnega razvoja cerkve sv. Janeza Krstnika v iki kartuziji
z naravoslovnimi raziskavami historinih materialov
Ob prenovi cerkve sv. Janeza Krstnika v sklopu samostanskega kompleksa ike
kartuzije, so se pojavila tevilna strokovna vraanja, med njimi tudi asovna opre-
delitev gradnje posameznih delov cerkve. Do nejasnosti v interpretaciji stavbnega
razvoja prihaja zlasti zaradi njene dolgoletne opuenosti in posledino izjemno
slabe ohranjenosti posmeznih arhitekturnih detajlov, dekorativnih elmentov in
gradbenih materialov.
K reevanju problematike se je pristopilo tudi v okviru mednarodnega razisko-
valnega projekta z naslovom Revitalizacija ike kartuzije, kjer je bila poleg mate-
rialov podrobno preiskana konstrukcija in delno arheologija cerkve sv. Janeza Krst-
nika. Predstavljeni primer ugotavljanja stavbnega razvoja cerkve z uporabo nara-
voslovnih raziskav pri analizi historinih malt je po eni strani zanimiv zato, ker so
zajeta zgodovinska obdobja od romanike, gotike in baroka, po drugi strani pa zato,
ker se analizirani vzorci malt glede na posamezna zgodovinska obdobja po sestavi
med seboj tako malo razlikujejo, da smo njihovo konno interpretacijo starosti lah-
ko izvedli le s pomojo statistine analize.
Z uporabo razlinih znanosti in tehnik ter interdisciplinarnostjo tako zagotovimo,
da se izdela kakovosten konservatorsko-restavratorski projekt, kar pripomore k
veji avtentinosti in trajnosti kulturnega spomenika tudi po prenovi.
predstavitev s posterjem
Arhitekturna zgodovina 13

Ale Hafner, Gea Consult d.o.o.
Damjana Penik, Zavod za varstvo kulturne dediine, Restavratorski center
Problematika celostne prenove gradu Snenik
Pri prenovi kulturnega spomenika se vedno pojavi vpraanje, kje je meja in do
kam smemo s sanacijo, da lahko po koncu prenove e reemo, da smo kulturni
spomenik ohranili in ustrezno revitalizirali. Vsak objekt, ali bolje reeno, vsi mate-
riali, iz katerih je objekt narejen, imajo svojo ivljenjsko dobo. Zato jih je potrebno
redno obnavljati in vzdrevati. Problem pri gradovih je predvsem dolgoletno zane-
marjanje, nevzdrevanje, neprimerne vsebine in s tem povezano propadanje graj-
skih arhitektur.
Drugi vidik obnove spomenika pa predstavljajo upravni postopki, ki investitorju
nalagajo, da v objekt vnaa funkcije in intalacije, ki jih ta objekt, e ne bi bilo po-
trebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ne bi potreboval (varovanje objekta, ogre-
vanje objekta, osvetljenost prostorov, poarna varnost, ...).
Pri obnovi spomenika vekrat nastopi e tretji moment in to je namembnost
objekta. Zaradi tega je potrebno v objektu zagotoviti nove pogoje nosilnost, funk-
cionalnost, temperiranje, vlanost, osvetljenost, ... .
Problematiko celostne prenove bo predstavljena na primer gradu Snenik, kjer
se v letonjem letu zakljuuje celostna prenova.
predstavitev s posterjem


Cvetka Hedet Tth, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Schopenhauerjeva filozofija arhitekture
Prispevek razpravlja o nazorih nemkega filozofa Arthurja Schopenhauerja
(17881860), ki znotraj svoje filozofije ivljenja sooblikuje svojevrstno in zelo
specifino filozofijo arhitekture. Ta v marsiem nasprotuje Vitruvijevim naelom.
Na Schopenhauerjeve nazore o arhitekturi so se odzvali tudi arhitekti, npr. Heinrich
Wlfflin (18641945), nasploh pa so Schopenhauerjeva stalia o arhitekturi
istovetna s stalii mnogih arhitektov, tako v preteklosti kot v novejem asu. Ker
je Schopenhauer filozof, njegovi nazori o arhitekturi niso razumljivi brez njegove-
ga filozofskega sistema, ki je e v izhodiu zastavljen izrazito antiheglovsko, kar
pomeni antihistorino.
V asu vzpona historinega uma je Schopenhauer zgodovino zaustavljal z nar-
avo in spekulativne viine duha v podobi takrat prevladujoega univerzitetnega
idealizma opozarjal na njegovo nasprotje, namre na njegovo dejansko, somatsko
in materialno podlago. Miljenje tako potrebuje novo orientacijo, ki zelo vpliva na
spremenjeno pojmovanje kulture, ta pa ne gradi ve samo na veri v absolutno suv-
erenost uma. Zdaj ideja o vsemogonem napredku in emancipaciji izgublja aktual-
nost, prihaja do obrata nazaj k naravi in naravnemu. Tako Schopenhauerjev nazor
14
o naravi vkljuuje novo, spremenjeno pojmovanje filozofije zgodovine in filozofije
lovetva, celo sveta kot celote, ki pojmu racionalnosti (razum) postavlja za vzor
e kaj neracionalnega (volja), toda nikakor ne protiracionalnega.
Kljub Schopenhauerjevemu glasnemu klicu nazaj k naravi je za njegovo misel
zelo oiten antropoloki obrat, ki je v marsiem e vedno mera vsake kozmine
sile, in zato resnico v filozofskem pomenu, da nain, kako stvari so, bivajo, hkrati
tvori bistvo resnice, dojema tudi v metafizinem pomenu. Priujoi prispevek zato
podaja Schopenhauerjevo filozofijo arhitekture v kontekstu njegovega filozofskega
sistema, ki ga je sam imenoval metafizika in etika v enem in s katerim pesimi-
zem zaustavlja, nikakor ne poveliuje. Schopenhauerjeva filozofija je filozofija za-
ustavljenega pesimizma.
Za Schopenhauerja arhitektura ni najprej samo in zgolj umetnost kot za Hegla,
ampak prej narava. Vendar Schopenhauerjevih nazorov v filozofiji arhitekture ne
moremo razumeti brez njegovega pojmovanja umetnosti, kajti arhitektura med
drugim uinkuje umetniko. Prispevek namenja precejnjo pozornost njegovi es-
tetiki arhitekture, ki je v 19. stoletju zelo izpostavila antino arhitekturo in z
njeno oitno prednostjo zavraala gotsko arhitekturo, ki je po Schopenhauerjevem
mnenju balzamirano kranstvo. Gotika pomeni negativno plat arhitekture, je
kot mol. Arhitektura ne uinkuje samo matematino, ampak tudi dinamino, kajti
arhitektura nam prikazuje najbolj temeljne sile narave, prve ideje in objektivacijo
volje.
Naelo volje je po Schopenhauerju bivanjsko naelo, volja je namre volja do
biti, bivanja, obstoja, celo do ivljenja. Tudi s Schopenhauerjevimi nazori iz filozofi-
je arhitekture dobimo oporo za grekomanijo, tj. ideal bivanja v svetu kot domovan-
ju starogrko, antino stalie do sveta, namre da v vsakem kotiku sveta prebi-
vamo kakor doma. e bi lahko starega Grka pripeljali do gotske katedrale, bi dejal,
da je to barbarsko tako nam govori Arthur Schopenhauer v svojem delu Svet kot
volja in predstava.


Janez Hfler, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Luciano Laurana in vojvodska palaa v Urbinu
Vojvodska palaa v Urbinu sodi med najpomembneje in najvplivneje spome-
nike profane arhitekture italijanske zgodnje renesanse. Njena dananja podoba se
pripisuje Dalmatincu Lucianu Laurani, ki je tu izprian med leti 1465/1466 in 1472,
deloma pa tudi njegovemu nasledniku Francescu di Giorgio iz Siene. Stroka je
doslej visoko ocenila Lauranove vrhunske in po svoje tudi zanimive in nenavadne,
celo nepravilne arhitekturne reitve, vendar jih ni znala racionalno pojasniti.
Najnoveje raziskave so pokazale, da Dalmatinec teh delov vojvodske palae ni za-
snoval na novo, marve je adaptiral e obstojeo srednjeveko zgradbo, ki jo je
mogoe rekonstruirati na podlagi arhivskih virov in analize na sami zgradbi, to dej-
stvo pa pomaga tudi pojasniti, odkod te nepravilnosti.
Arhitekturna zgodovina 15
 Referat ne govori o palai na splono in Lauranovem prispevku k arhitekturi ita-
lijanske renesanse, marve se omejuje na analizo nekaj izbranih partij, ki kaejo,
kako se je Laurana lotil prezidav, da bi zgradbo funkcionalno usposobil glede na
njen pomen reprezentanne kneje rezidence in ji dal moderen renesanni peat.
Ti deli so: sistematiziranje vratnih in okenskih odprtin v pritliju dvoria, slovesno
stopnie in zunanja severna fasada. Vsi ti deli razkrivajo arhitektov izjemen smisel
za povezovanje funkcionalnosti in reprezentance kot tudi sposobnost nartovanja,
kar mu je omogoilo, da srednjeveko jedro palae prekrije z natanno prerau-
nano mreo form v isti estetiki antikizirajoe renesanse.


Sonja Ana Hoyer, Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije
Spomenik med arhitektom, konservatorjem in investitorjem
Prispevek Sonje Ane Hoyer, pri katerem sta sodelovala arhitekta mag. Markom
Apollonio in Barbara Debevec, obravnava teoretine in metodoloke pristope pri
prenovi spomenikov ter jih ilustrira s primeri stavbnih prenov v mestih slovenske
Istre.
V trikotniku investitor arhitekt konservator opredljuje, kakna je investitor-
jeva vloga in kaj zmore stroka, oz. posamezne stroke, ter kakne so dolnosti
drave pri arhitekturnih prenovah in posegih na arhitekturnih spomenikih in v
zavarovanih spomenikih obmojih.
Prispevek izhaja iz konservatorskih nael, ki jih sestavljajo predvsem vredno-
tenje, raziskave ter temelji za oblikovanje prenove in nove arhitekture v sozvoju
s staro. Iz tega izhajajo: klasini odnos med starinskimi in sodobnimi vrednotami,
kot jih navaja Riegl, harmonino sozvoje med starim in novim, kot ga izpostavlja
Stele, in odnos med ustvarjalnostjo in konservatorstvom, o emer pie umi. Med
Rieglovimi sodobnimi vrednotami so tudi uporabne in umetnostne, se pravi obliko-
valske vrednote. Prispevek ugotavlja, kakna je vloga umetnostnega zgodovinarja
konservatorja pri naelu raziskati, ohraniti, oblikovati ali svobodi v spomenikem
varstvu. In v kaknih filozofskih in tehnolokih zadregah se znajdejo konservatorji
pri postavki prenova restauro, ko vedno znova v ospredje postavljajo teoretina
in metodoloka izhodia. Obnova zato ni nekakna samostojna disciplina, ampak
gre pri njej vedno za sreanje z razlinimi disciplinami, ki sodelujejo pri obnovi
spomenika (tu velja izpostaviti kriterije italijanskega teoretika B. P. Torsella v nje-
govi zadnji Figure di pietra). Obnova ni stroga disciplina, je prej poseben nain,
kako misliti arhitekturo. Je sreevanje z zapleteno zadevo, ki zraste iz sreanja in
stikanja mnogih znanj. V tej vedisciplinarni problematiki se stroka sreuje z
mnogimi idejami, povezanimi z zgodovino, tehnikami, epistemologijo, estetiko itd.
16

Tina Jazbec, Ustanova Maks Fabiani
Maks Fabiani: obnovitveni projekti na Gorikem, v Posoju in na Krasu
19171922
Soka fronta (19151917) je za seboj pustila popolno opustoenje in poruena
naselja vse od Bovca do izliva Soe v Jadransko morje. Arhitekt Maks Fabiani
(18651962) je takoj po koncu bojev priel v Gorico in zael sodelovati pri prenovi
obmoja. V naslednjih petih letih je uspel izdelati 92 urbanistinih in obnovitvenih
nartov krajev ob fronti.
Pri delu je Fabiani naletel na razlino pokodovana naselja, od popolnoma po-
ruenih do nepokodovanih. Njegovi narti razkrivajo, da njegov cilj e zdale ni bil
zgolj obnova prejnjega stanja, ampak, da je imel vizijo razvoja naselij in regije kot
celote. Posameznim krajem je napovedoval zelo razlien razvoj in jih je temu
primerno raziril, v vsakem najmanjem naselju pa je natanno uredil cestno
omreje tako, da bi moglo prenesti ivahen avtomobilski promet. Pri tem se je z
isto natannostjo posvetil skromnim zaselkom, kot tudi mestu Gorici kot centru re-
gije. Zaradi celostnega pristopa to njegovo delo velja za enega prvih poskusov re-
gionalnega planiranja v Evropi.
Fabiani je pri obnovi predvojne urbanistine dediine uporabljal razline pristo-
pe in posege: rekonstrukcijo, iritve cest, ureditev dodatnih zelenih povrin, iritev
naselij, postavitev naselij povsem na novo. Znatno se je posvetil oblikovanju vakih
trgov, za katere je menil, da morajo biti prepoznavni in morajo dajati naselju mon-
umentalen poudarek. Pri oblikovanju prostora je pogosto uporabljal drevorede in
posamine zasaditve dreves, ki e danes zaznamujejo naselja in vake ambiente.
Pri razlinih posegih in oblikovanju prostora je poskual upotevati znaaj naselja
genius loci, zato je razlino pristopil k razpotegnjenim niinskim krajem in gruas-
tim krakim vasem. Tudi naselja, ki jih je zasnoval povsem na novo, je nartoval z
mislijo na njihovo predvojno podobo in aktualne potrebe tistega asa ter z vizijo
prihodnjega razvoja. Lokalne tradicije je zdrueval s doseki in standardi sodobne-
ga urbanistinega planiranja v nove reitve, ki kljub le delni realizaciji kljuno zaz-
namujejo obravnavani prostor.
Nekatere pomembneje ureditve:
Gradie ob Soi (Gradisca d'Isonzo) predstavlja eno redkih ureditev, ki je bila
skoraj v celoti uresniena. Fabiani je obnovil staro mesto jedro in ga odprl proti
novejim mestnim predelom, kot povezovalni ambient pa je zasnoval irok sistem
parkov in drevoredov.
Vas Kostanjevica na Krasu je bila popolnoma uniena in Fabiani jo je projek-
tiral povsem na novo. V centru naselja je zasnoval sistem tirih trgov, ki naj bi
obkroali cerkev. Nart je bil le delno uresnien.
Vas Opatje selo je bila tudi povsem uniena, pri ponovni postavitvi je Fabiani
posnemal gruasto krako naselje zbrano okrog osrednjega trga.
Kvalitetno urbanistino dediino Kanala ob Soi je poskual Fabiani ohraniti
v im veji meri, pri tem pa je z ureditvijo manjih dodatnih ambientov prostor raz-
iril in obogatil.
Arhitekturna zgodovina 17

Metoda Kemperl, Pedagoka fakulteta, Univerza v Ljubljani
Zidarski mojstri na slovenskem tajerskem v 18. stoletju. Naloge in zmonosti
V 18. stoletju se je na tajerskem z nazivom zidarski mojster ponaalo ogrom-
no mojstrov. Veinoma so bili zdrueni v cehovske organizacije, ki so imele sedee
v Celju, Mariboru in Ptuju, mestni zidarski mojstri pa so bili zaposleni tudi v Brei-
cah, Rogatcu, Slovenj Gradcu, Ormou, Slovenski Bistrici in otanju.
Pri preuevanju njihovega dela pa se mi je zastavilo vpraanje, ali so ti mojstri,
ki se v arhivskih virih vsi imenujejo Maurermeister tudi sami risali narte ali so
le gradili po tujih zamislih.
S pomojo arhivskih virov, zlasti ohranjenih nartov v tajerskem deelnem
arhivu v Gradcu, Zgodovinskem arhivu Celje, Pokrajinskem arhivu Maribor in Zgo-
dovinskem arhivu Ptuj bom poskuala odgovoriti na to vpraanje in predstaviti tiste
pomembne tajerske barone mojstre, ki so bili sposobni narisati nart in po njem
tudi graditi.


Matej Klemeni, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Arhitekturna zgodovina v Sloveniji: problemi in perspektive
V prispevku, ki je miljen kot uvod v zakljuno razpravo, bo obravnavana razli-
ka med dvema skupinama arhitekturnih zgodovinarjev v Sloveniji, saj se le-ti pravi-
loma delijo na arhitekte in umetnostne zgodovinarje. V njihovem pristopu k obrav-
navi stareje arhitekture je vrsta razlik, ki so pogosto razlog za kritiko ali celo med-
sebojno nerazumevanje. Kot je mogoe pokazati na nekaj primerih, je poloaj
arhitekturne zgodovine v preteklosti tako pri arhitektih kot pri umetnostnih zgo-
dovinarjih e dodatno zapletalo mitiziranje posameznih oseb in pojavov, kar seve-
da ni prispevalo k novim, podrobnejim raziskavam.
Razlika med arhitekturnimi zgodovinarji iz vrst arhitektov in umetnostnih zgo-
dovinarjev je resda deloma pogojena z dojemanjem arhitekture, a na to, kot tudi
na vse ostale razlike v pristopu ima kljuni vpliv predvsem olanje na fakulteti. Pri
tem se moramo vpraati, kakna je razlika med situacijo na Slovenskem in v tuji-
ni, tako v smislu tudija, kot v smislu obravnave arhitekturne zgodovine.

Franci Lazarini, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije
znanosti in umetnosti
Benedikt Mller (ne)znani oblikovalec Ljubljane
Inenir Benedikt Mller za raziskovalce ljubljanske arhitekture predmarne do-
be ni novo ime. e pred nekaj manj kot 40 leti ga je v svojem lanku o ljubljan-
skem stavbenitvu v prvi polovici 19. stoletja obravnaval Vlado Valeni, z umetno-
18
stnozgodovinskega vidika pa ga je leta 1976 na kratko obdelal Damjan Prelovek.
V literaturi je bila posebna pozornost posveena njegovemu najbolj znanemu delu,
kupoli ljubljanske stolnice, narte zanjo in potek gradnje je pred leti predstavila
Ana Lavri. Kljub temu, da gre za avtorja marsikatere pomembne gradnje, pa za-
enkrat e ni bil deleen natanneje obravnave.
as Mllerjevega slubovanja lahko omejimo z letnicama 1814 in 1851. Gre za
as predmarne dobe, ki monumentalnejim gradnjam zaradi zapovedanega var-
evanja ni bil naklonjen, zato njegova dela na prvi pogled delujejo utilitarno. V tem
asu sta arhitekturni razvoj Ljubljane vodila dva organa, Deelna gradbena direkci-
ja za Kranjsko, pri kateri je bil Mller zaposlen, ter Gradbena, gasilna in olepeval-
na komisija, katere lan je bil.
Ko je leta 1851 mestna obina sama prevzela gradbene zadeve, je magistrat
na Mllerjevo pronjo potrdil seznam del, ki jih je v mestu naredil inenir (v pronji
je izrecno poudaril, da je za vsa navedena dela sam izdelal narte in vodil grad-
njo). V pronji so omenjena urbanistina dela, Lattermanov drevored v Tivoliju,
park Zvezdo, Mesarski, entjakobski in Franev most ter ureditev dananje Zoisove
ceste. Med arhitekturnimi spomeniki, ki jih navaja, so tudi objekti v sklopu civilne
bolnice na Ajdovini (gradnja umobolnice in problematina nadzidava stavbe nek-
danjega diskalceatskega samostana), kupola ljubljanske stolnice in razgledni stolp
na ljubljanskem gradu. V pronji pa nista navedeni vsaj dve deli, pri katerih se da
na podlagi drugih virov sklepati vsaj na Mllerjevo sodelovanje, e e ne na avtor-
stvo. Auerspergovo palao (danes Mestni muzej) je Damjan Prelovek na podlagi
arhitekturnih znailnosti pripisal Francescu Coconiju. Leta 2006 so bili v prostorih
Oddelka za umetnostno zgodovino FF najdeni narti stavbe, ki sta jih podpisala
tako Coconi kot Mller. Sklepam, da je narte za stavbo izdelal slednji, medtem ko
je prvi vodil gradnjo in morda narte nekoliko spremenil. Iz dopisa knezokofa
Wolfa Gradbeni, gasilni in olepevalni komisiji pa je razvidno Mllerjevo sodelo-
vanje tudi pri Alojzijeviu na Poljanski cesti, ki je bilo do sedaj na podlagi ustne-
ga vira pripisano Mateju Medvedu.
predstavitev s posterjem


Martina Malei, Ljubljana
France in Marta Ivanek
Arhitekta France in Marta Ivanek predstavljata eno izmed prepoznavnejih imen
povojnega obdobja slovenske arhitekture. Izvedla sta namre ve kljunih premikov
v svojem asu. Nartovala sta stanovanjsko naselje Murgle v Ljubljani, ki je prvo v
takem obsegu z vrstnimi pritlinimi hiami ponudilo drugo izbiro ob podpirani visoki
gradnji. Ustanovila sta dobro obiskovano trgovino Interier, s katero sta slovenski trg
obogatila z vejo in boljo izbiro notranje opreme. Ivanek je bil dolgoletni urednik
revije Arhitekt, ki je imela pomembno vlogo pri utemeljitvi arhitekture kot stroke.
Arhitekturna zgodovina 19
 Nenazadnje pa sta z izdajo zbornika Hommage a Edvard Ravnikar arhitekturni
zgodovini doprinesla dragoceni vir o Ravnikarjevem ivljenju in delu. Posebnega, a
pogosto nepoudarjenega pomena je njun prispevek na podroju stanovanjskega
raziskovanja. Bila sta namre prva, ki sta se sistematino ukvarjala tako z mnenjem
uporabnikov kot z odkrivanjem bivanjske ravni v slovenskih stanovanjih.
Arhitekta sta bila v pregledih sicer omenjena v povezavi z navedenimi pomemb-
nimi doseki, vendar pa se doslej e nihe ni lotil poglobljene raziskave njunega dela.
Natanen monografski tudij, ki je vseboval izdelavo podrobne biografije, pregled teo-
retinih tekstov in katalog projektov, me je pripeljal do naslednjih ugotovitev:
Razien je bil problem avtorstva njunih del. Marta je namre stalno, bolj ali
manj dejavno, sodelovala pri vseh projektih, zato je prav, da od sedaj le-ta prip-
isujemo obema.
Naslednje spoznanje je, da je bilo njuno delovanje sicer dosledno usmerjeno
zgolj v stanovanjsko problematiko, vendar je bilo raznovrstno in mnogostransko.
Ivanka sta pomen projektiranja enaila tako s stanovanjskim raziskovanjem kot z
vzgojo oz. ozaveanjem uporabnikov in ustvarjalcev. Omenjenim trem pristopom
sta sledila v treh prevladujoih sklopih njunega delovanja, v stanovanjski gradnji,
na podroju notranje opreme in pri skrbi za stareje ljudi, vedno pa z namenom po
izboljanju bivanjskega okolja.
Znotraj teh posameznih sklopov so prili na plan do sedaj e neznani, sicer
neizvedeni, a zanimivi projekti, kot je nart za stanovanjsko zazidavo Sibirije v
Ljubljani, Francetove risbe zaasa delovanja na vedskem, enodruinske hie v
Roni dolini itd., ki zahtevajo podrobnejo predstavitev.
Pri vsakem sklopu je bil potreben tudi premislek o skladnosti Francetovih teo-
retinih izhodi z njunimi skupnimi posegi v praksi in elja z dejanskimi doseki,
vsekakor pa o njunem doprinosu v slovenskem prostoru v danem asu.
predstavitev s posterjem


Husein Sejko Mekanovi, Vrhnika
Bosenskohercegovski stari kamniti mostovi
O velikem tevilu (antinih, srednjevekih in novovekih) mostov na bosensko-
hercegovskih rekah Bosni, Drini, Neretvi, Savi, Uni, Vrbasu in njihovih pritokih na
svojevrsten nain priajo tudi imena vasi, naselij in mest (Most, Mostai, Mostar in
Sanski Most). Nekateri mostovi so znani tudi zunaj meja Bosne in Hercegovine.
Leta 2005 in 2007 sta bili na seznam zaitene svetovne kulturne dediine vpisani
(v 60. in v 70. letih 16. stoletja nastali ter med leti 19142005 porueni in kon-
servirani oziroma restavrirani) mojstrovini turkih arhitektov Hajrudina in Sinana:
mostova na reki Neretvi v Mostarju in na reki Drini v Viegradu. Omenjena mosto-
va (skupaj z nekaterimi v 19. in v 20. stoletju poruenimi mostovi), je mogoe
20
uvrstiti tudi med najlepe simbole tako imenovane turke dobe (14631878) v
Bosni in Hercegovini.
Ob tej prilonosti bom poleg okoliin, v katerih so bili zgrajeni in porueni,
predstavil konservatorsko-restavratorske posege na nekaterih v umetnostnoz-
godovinski literaturi znanih in manj znanih bosenskohercegovskih starih kamnitih
mostovih. Posebna pozornost bo namenjena ilustracijam oziroma likovnim virom,
med katerimi naj omenim vsaj 9. 11. 1896 v Viegradu nastalo fotografijo Sinano-
vega mostu, ki ga je povsem preplavila reka Drina, in 9. 11. 1993 v Mostarju na-
stale video posnetke unienja Hajrudinovega mostu.
predstavitev s posterjem


Breda Miheli, Urbanistini intitut RS
Slovenska secesijska arhitektura in njena prepoznavnost v Zahodni Evropi
V prispevku bom obravnavala problematiko slovenske arhitekture na prelomu
19. stoletja z vidika njene prepoznavnosti v kontekstu zahodno evropske arhitek-
turne zgodovine.
Dejstvo je, da se je tako reko do padca elezne zavese zahodno evropska
umetnostna zgodovina ukvarjala z art nouveajem kot izkljuno zahodno evropskim
fenomenom in da prispevka majhnih deel in mest k temu gibanju tako reko ni
poznala. Tudi najbolj prestine monografije so obravnavale art nouveau skoraj
izkljuno v zahodnoevropskih deelah in mestih. Med srednjeevropskimi mesti je
edinole Dunaj zbujal zanimanje zahodnoevropske umetnostne zgodovine, zelo
redko tudi Praga in Budimpeta. In celo zadnja velika pregledna razstava z obe-
tavnim naslovom Art Nouveau 18901914 v Victoria & Albert muzeju v Londonu
leta 2000 ni vkljuila nobenega umetnika iz manjih srednjeevropskih deel, e-
prav so nekateri med njimi, naj omenim le Joeta Plenika ali Maksa Fabianija, od-
loilno prispevali k secesijskemu gibanju na Dunaju.
Govorila bom o vzrokih za takno stanje v preteklost, o prizadevanjih domae
pa tudi profesionalne tuje javnosti, da bi art nouveaujevsko gibanje raziskali in pred-
stavili imbolj kompleksno, na vse evropskem nivoju in o rezultatih teh prizadevanj,
ki so v zadnjih dvajsetih letih bistveno prispevale tudi k veji prepoznavnosti
slovenske modernistine arhitekture v zahodnoevropskem kulturnem prostoru.


Renata Novak Klemeni, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Organizacija gradbene dejavnosti v 15. stoletju na podlagi dubrovnikih
arhivskih virov
Zaradi skrbno organizirane notarske in kancelarske slube v Dubrovniku v 15.
stoletju je dubrovniki dravni arhiv izjemno dobro ohranjen in pregleden. Seriji
Arhitekturna zgodovina 21
 Diversa notariae in Diversa cancellariae, v katerih so med drugim zbrane pogodbe
med naroniki in kamnoseki ter med samimi kamnoseki, nudi podatke o organi-
zaciji gradbene dejavnosti, s katerimi bi lahko odgovorili na ira vpraanja o po-
loaju obrtnikov in umetnikov v italijanskih in dalmatinskih mestih 15. stoletja. e-
prav je bilo arhivsko gradivo o kamnosekih e deloma pregledano (Cvito Fiskovi,
Prvi poznati dubrovaki graditelji, Dubrovnik 1955; Cvito Fiskovi, Nai graditelji i
kipari XV. i XVI. stoljea u Dubrovniku, Zagreb 1947), je ostalo e veliko napre-
gledanega materiala, arhivski viri pa tudi niso bili obravnavani s stalia omenjene
problematike.
V simpozijskem prispevku se bom omejila na analizo omenjenih pogodb in po-
skuala iz njih razbrati splone zakonitosti poslovanja dubrovnikih kamnosekov. V
prvi vrsti bom pojasnila sistem naroanja posameznih delov stavbe, ki se razlikuje
glede na velikost projekta. Omejila se bom na tri najbolj znailne in najvekrat upo-
rabljane formule. Pri plemikih palaah v mestu je naronik obiajno sam sklenil
pogodbo z gradbenikom, s kamnoseki, ki so izdelali kamnoseko opremo stavbe,
ter s tesarji, ki so naredili ostreje, nadstropja, stopnice in drugo leseno opremo.
Nekoliko drugaen primer najdemo pri Veliki fontani, kjer so oficiali kot predstavni-
ki mesta, torej naronika, sklenili pogodbo za izdelavo celotne fontane z neapelj-
skim inenirjem Onofrijem della Cava, on pa je potem sklepal pogodbe s podizva-
jalci. Pri kompleksni gradnji, kot je na primer Kneev dvor, pa najdemo e drugane
variante povezav med naroniki in izvajalci.
Podobne analize so bile e opravljene za Benetke (Susan Connell, The Employ-
ment of Sculptors and Stonemasons in Venice in the Fifteenth Century, London
1976; Susan Connell Wallington, Il cantiere secondo i dati d'archivio, L'architettura
gotica veneziana. Atti del Convegno internazionale di studio Venezia, 2729 no-
vembre 1996, Venezia 2000, 3552) in eprav gre zaradi specifinosti benekega
podroja za drugaen nain gradnje, so izsledki raziskav med seboj dobro primer-
ljivi in kot takni uporabni tudi v irem, vsaj v sredozemskem prostoru. Omenjeni
naini poslovanja pa spodbudijo tudi razmiljanje o vlogi arhitekta v prvi po-
lovici 15. stoletja, torej v asu, ko se je v najpomembnejih srediih renesanse ta
termin oziroma poklic zael uveljavljati.


Mija Oter Goreni, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije
znanosti in umetnosti
Problem stavbne zgodovine spodnje cerkve nekdanje ike kartuzije
Ohranjeni stavbni kompleks nekdanje ike kartuzije, druge najstareje izven
obeh matinih deel reda, predstavlja zaradi zgodnje ustanovitve samostana in
napredne arhitekturne zasnove enega najpomembnejih spomenikov srednjeve-
ke arhitekture v Sloveniji. Njegova umetnostnozgodovinska interpretacija, zlasti
vpraanje datacije (pozno)romansko-zgodnjegotske faze, je izjemno pomembna
ne samo za slovenski, marve tudi za sosednji avstrijski in posledino za celotni
22
srednjeevropski prostor. S svojo domnevno tlorisno zasnovo in ohranjeno stavbno
plastiko veljata namre ecclesia maior in ecclesia minor za najstareji znani primer
uporabe francoskih zgodnjegotskih form v Srednji Evropi.
V domai strokovni literaturi se je arhitekturi ikih kartuzijanov poglobljeno po-
sveal le Marijan Zadnikar, ki je svoja spoznanja posredoval tudi tujim raziskoval-
cem. Kot je leta 1995 pokazal projekt Gotika v Sloveniji, so slednji Zadnikarjeve hi-
poteze prevzeli in jih le nekoliko nadgradili.
Za umetnostno zgodovino in razvoj zgodnjegotske arhitekture v srednjeevrop-
skem prostoru je bistveno vpraanje datacije nekdanje spodnje cerkve v pitaliu,
kjer je bilo od druge polovice devetdesetih let prejnjega stoletja opravljenih kar
nekaj konservatorsko-restavratorskih posegov. Eno izmed najpomembnejih odkri-
tij je bilo, da je juni portal cerkve izklesan ez spodnji del polkronega roman-
skega okna. S strani konservatorjev je bila situacija interpretirana kot rezultat pre-
nosa portala iz severne fasadne stene. Natanna in kompleksna umetnostnozgo-
dovinska analiza, ki jo eli predstaviti prispevek, to trditev postavlja pod velik vpra-
aj, kar potegne za seboj e vrsto nereenih problemov v zvezi z datacijo in arhi-
tekturnim razvojem spodnje cerkve nekdanje ike kartuzije.


Daa Pahor, Mnchen
Vplivi renesannih traktatov na arhitekturo na Slovenskem
Nekaj let pred sredino 16. stoletja je na obmoju kontinentalne Slovenije v ar-
hitekturi mogoe opaziti neposredne vplive italijanske renesanse. To bi lahko pripi-
sali italijanskim stavbenikom, ki so se v tem asu selili iz severne Italije v Notranjo
Avstrijo. Ti mojstri so bili brez dvoma seznanjeni s soasno tiskanimi arhitekturni-
mi traktati ali pa so se olali v okolju, kjer so ti traktati nastajali. Vpliv teh novih
pravil je opazen zlasti na stavbah, nastalih v asu od ca. 1535 do ok. 1560.
V tem kratkem obdobju je na Slovenskem nastala majhna skupina zgradb, ki
kae eljo po prilagajanju sodobnim renesannim oblikam in pravilom, tako v pro-
porcih, kot tudi v kamnosekih detajlih. Stavbe kot so rajbarski turn, cerkvi v Les-
kovcu in Jarenini ter baldahina v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu bi lahko glede
na njihove znailnosti primerjali tudi s tevilnimi drugimi strukturami, nastalimi v
istem obdobju na obrobju Svetega Rimskega cesarstva, zlasti na ekem in na nam
blinjem Avstrijskem Korokem.
Vplivi raznih renesannih in nato manieristinih arhitekturnih traktatov ter zbirk
predlog so opazni v slovenski arhitekturi, zlasti na arhitekturnih lenih, e globoko
v 17. stoletje, vendar gre pogosto e za prirejene oblike izvirnih italijanskih oblik.
Arhitekturna zgodovina 23

Helena Serain, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije
znanosti in umetnosti
Massarijeva cerkev alostne Matere boje v Vidmu: primer uporabe
arhivskih virov pri identifikaciji arhitekturnih spomenikov
Na manj znano videmsko samostansko cerkev alostne Matere boje, ki v ob-
senem opusu benekega arhitekta Giorgia Massarija (16871766) zavzema prav
posebno mesto, je v novejem asu prvi opozoril Giuseppe Bergamini in jo na pod-
lagi citata lokalnega kronista Lucrezia Palladia degli Olivi kljub slogovnemu odsto-
panju od drugih arhitektovih del identificiral z nekdanjo upnijsko cerkvijo sv. Va-
lentina. Podrobneje arhivske raziskave so pokazale, da je bila po Massarijevih na-
rtih zgrajena druga, od upnijske le dobrih sedemdeset metrov oddaljena cerkev,
o kateri danes ni ve sledu. Po letu 1805 jo je doletela usoda tevilnih cerkva in
samostanov, ki jih je zasedla francoska vojska: nova oblast je samostan razpustila,
v njem pa uredila vojanico. Cerkev je bila ob tej priliki spremenjena v skladie,
enako funkcijo pa je imela tudi po letu 1866, ko so Italijani kompleks preuredili v
vojako bolninico. Za potrebe bolninine kapele so zasegli upnijsko cerkev sv. Mnchnu) kjer so se na univerzitetnih oddelkih umetnostnozgodovinske, estetske
Valentina, leta 1916 pa so nekdanjo samostansko cerkev, ki je e vidna na starih
mestnih zemljevidih, podrli.
Bergaminija je poleg napanega prepisa rokopisa Palladijeve kronike, ki je v
knjini izdaji izel leta 1889, zavedlo predvsem ljudsko poimenovanje servitskih
tretjerednic kot monache di S. Valentino, ki so ime dobile po tej mestni etrti.
Cerkev alostne Matere boje nam torej slui kot skrajni primer, kako pomembno
je za zgodovino arhitekture preuevanje arhivskih virov, saj nam ti poleg podrob-
ne stavbne zgodovine in Massarijevih videmskih sodelavcev razkrivajo tudi narte,
na podlagi katerih je mogoe cerkev delno rekonstruirati.
vanje in interpretacije iz preteklosti. Zgodovinopisne raziskave zaenjajo opisovati
dejanski zgodovinski pomen posameznih osebnosti (umetnikov, arhitektov, zgodo-
vinarjev in intelektualcev) in odkrivati zapletenost in veplastnost le navidezno
oitnih arhitektonskih in urbanistinih raziskav, izmed katerih so bile nekatere
prenaglo in povrno interpretirane in razvrene, druge precenjene in spet tretje
popolnoma spregledane.
Predmet predlaganega prispevka je analiza in opis enega izmed izpuenih
poglavij umetnostne zgodovine in sovjetske arhitekture: olanje avantgarde. Kar bi
elel izrecno izpostaviti, je pomen in vpliv nemkih umetnostnih in arhitekturnih
zgodovinarjev ter teoretikov Heinricha Wlfflina, Augusta Schmarsowa, Adolfa
Hildebranda, Corneliusa Gurlitta na mlade ruske tudente arhitekture, slikarstva
in kiparstva Nauma Gabo, Moiseja Ginzburga, Nikolaja Ladovskega, Vladimirja Krin-
skega.
V drugi polovici 19. stoletja predstavlja Nemija magnet za mlade umetnike in
arhitekte, medtem ko je glavnim ruskim umetnostnim zgodovinarjem prve polo-
vice 20. stoletja skupno temeljno izobraevalno obdobje v Nemiji (natanneje v
in filozofske smeri sooali z idejami Conrada Fiedlerja, Theodora Lippsa, Augusta
Schmarsowa in Heinricha Wlfflina. Vendar se vpliv nemke kulture ni ustavil z iz-
bruhom prve svetovne vojne, ampak se je nadaljeval in e naprej razvijal v okvirih
arhitektonske teorije in prakse po revoluciji. Glavni temi, okoli katerih se zdruuje-
jo interesi mladih ruskih umetnikov sta: interpretacija barone arhitekture iz per-
spektive nemkega zgodovinopisja v drugi polovici 19. stoletja in teoretiziranje ar-
hitekture kot umetnosti prostora [Raumkunst]. Obe temi sta se po zaslugi Ladov-
skega, Ginzburga in Pavla Florenskega razirili v avlah Vhutemasa in postali v letih
192325 temeljni nosilni steber Osnovnega Otdelenia, skupnega uvodnega pred-
meta slavne ruske arhitekturne ole.
S prispevkom Barok in ruska avantgarda bi elel predstaviti teme, ki so bile

Luka Skansi, Universita` IUAV di Venezia
Barok in ruska avantgarda. Arhitektura kot umetnost prostora
[Raumkunst], 19001925.
Le malo poglavij v zgodovini sodobne arhitekture in urbanizma je tako nego-
tovih in odprtih kot tisto, ki zadeva rojstvo in razvoj takoimenovane ruske avant-
garde. e je po eni strani mogoe na jasen nain povzeti njene stopnje razvoja,
njena glavna poglavja in njene asovne meje, se zdijo korelacije in razlike med
protagonisti ruske avangarde, njihova dejanska umestitev znotraj splonih okvirov
evropske kulture in njihova vloga znotraj drubenih, politinih in gospodarskih
sprememb, ki so zaznamovale prehod med carsko Rusijo in Sovjetsko Zvezo, vedno
bolj zapletene.
Nedavno odprtje arhivov, njihova dostopnost in irjenje zanimanja raziskoval-
cev za nove tematike so v zadnjih desetih letih usmerili pogled proti novim prota-
gonistom te nelinearne zgodbe in v nekaterih primerih celo spremenili razume-
24
predmet mojega raziskovanja zadnjih treh let in s katerimi se zgodovinopisje ni
nikdar sooilo. Gre za:
sistematino tudijo o izvoru in razvoju pojma Raumkunst v okviru figurativnih
umetnosti,
vpliv nemke teorije na rusko umetnost in arhitekturo v obdobju pred revolu-
cijo,
interpretacijo arhitekturnih raziskovanj v Rusiji pred in po revoluciji znotraj
istega zgodovinskega prostora.
Samo s takim pristopom je mono brati kompleksno in na nek nain prikrito
kulturno ozadje povojne avantgarde. Njeni navdihi oieni od ideologiziranih
analizah zgodovinarjev v 70tih letih se lahko razumejo le v irem zgodovinskem
kontekstu.
Arhitekturna zgodovina 25

Lara Slivnik, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani
Tipoloka analiza arhitekture na primeru stavb za svetovne razstave
(18512005)
Na arhitekturo na Slovenskem je nemogoe gledati lokalno: je del evropske
arhitekture, ki e od antinih asov poasi osvaja svet in danes narekuje smer
razvoja svetovnih arhitekturnih trendov. Tudi na razvoj arhitekture je nemogoe
gledati z enotnim slogovno razvojnim pogledom. Vse do konca osemnajstega sto-
letja se je stavbna tipologija omejevala le na dokaj skromno tevilo za slog bistve-
nih stavbnih tipov: na cerkve, gradove in palae; in pri vsakem od teh so bili na-
kazani posamezni odkloni. Z industrijsko revolucijo v devetnajstem stoletju se je ta
poloaj e koreniteje spremenil. Arhitekture ni ve mogoe zaobjeti z enim samim
slogovno razvojnim merilom. Nikolaus Pevsner je v knjigi A History of Building
Types [1976] pokazal, da lahko razvoj stila smiselno zasledujemo tudi samo skozi
posamezni stavbni tip. Loeno je obravnaval: parlament, ministrstva in urade,
mestne hie in sodia, gledalia, knjinice, muzeje, bolninice, zapore, hotele,
menjalnice in banke, skladia in upravna poslopja, eleznike postaje, trnice, ste-
klenjake in razstavne stavbe, trgovine in veleblagovnice ter tovarne.
Priujoi referat se omejuje zgolj na tip stavb, ki so jih postavili na svetovnih
razstavah: na velike enoprostorske objekte in manje nacionalne paviljone. Na teh
razstavah so prikazali najnoveje doseke tehnike gradnje, prikazali uporabo novih
materialov, ustvarjali so oblikovne trende in arhitekturno inovativne stavbe. Prva
takna stavba je bila Crystal Palace za prvo svetovno razstavo v Londonu leta 1851,
ki je imela konstrukcijo iz litega in kovanega eleza ter polnilo iz stekla. Do leta
1889 so prevladovali enoprostorski objekti s konstrukcijo vedno vejih razponov:
od Galerie des Machines (Pariz 1867), ki je imela razpon 35 metrov, do Palais des
Machines (Pariz 1889), ki je e imela razpon 115 metrov. Po letu 1900 so zaeli
postavljati manje stavbe, paviljone gostujoih drav, katerih glavna znailnost je
bila, da so jih nartovali arhitekti iz teh drav in s tem predstavljali nacionalno ar-
hitekturo. Do zaetka druge svetovne vojne so bile poudarjene arhitekturne znail-
nosti izbranih paviljonov, predvsem razvoj zasnove paviljona in njegove funkcije
(npr. sovjetski paviljon in paviljon l'Esprit Nouveau, Pariz 1925; nemki paviljon,
Barcelona 1929; finski in panski paviljon, Pariz 1937). V obdobju med 1942 in
1967 so prevladovale urbanistine znailnosti s posameznimi urbanistinimi ele-
menti: z dominantami, vertikalnimi in horizontalnimi komunikacijami, s fasado ter
streho (npr. paviljon podjetja Philips, Bruselj 1958; paviljona ZDA in Zahodne Nem-
ije, Montreal 1967). Tretje obdobje v dvajsetem stoletju, od 1970 do 2005, zazna-
mujejo oblikovne znailnosti z razmahom razvoja uporabe najrazlinejih gradiv
(npr. paviljon podjetja Fuji, Osaka 1970; finski in kuvajtski paviljon, Sevilla 1992; ja-
ponski, vicarski in nizozemski paviljon, Hannover 2000).
V referatu je predstavljena tipoloka analiza arhitekture teh stavb v obdobju od
leta 1851 do leta 2005. Razline arhitekturne in konstrukcijske reitve posameznih
zgradb in paviljonov na svetovnih razstavah so bistveno vplivale na celoten razvoj
arhitekture in konstrukcij v drugi polovici devetnajstega stoletja in v dvajsetem sto-
26
letju. Vzor za arhitekturo te vrste so najprej poiskali v steklenjakih in prvih elezni-
kih postajah. Vendar je e prva stavba, ki so jo postavili na londonski svetovni raz-
stavi leta 1851 Kristalna palaa vplivala na mnogo drugih zgradb: od prvih po-
nesreenih kopij, kakrna je bila Kristalna palaa v New Yorku leta 1853, do obli-
kovno in smiselno nadgrajenih nartov kot pri Kristalni palai, ki je postala bistveni
del Howardovega vrtnega mesta. Zgradbe na svetovnih razstavah predstavljajo no-
vosti in hkrati ustvarjajo kandale. A upati si nartovati in postaviti inovativen
objekt, pomeni iskati nove poti razvoja.


Igor kamperle, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Simbolni pomeni srednjeveke sakralne arhitekture. Primer bazilike San
Miniato al Monte v Firencah. Interdisciplinarni pogled.
Referat je poskus interdisciplinarnega branja izjemnega arhitekturnega spome-
nika, romanske bazilike San Miniato v Firencah, ki naj bi bila dokonana l. 1207.
Gradnja se ujema z romansko prenovo znamenite Krstilnice v mestnem srediu,
zato ju je mo postaviti v isti drubeni in kulturni kontekst, oba spomenika pa na-
stopata komplementarno. Poseg izpostavi predvsem simbolne pomene arhitek-
turne gradnje svetia, ki se izraajo v svojih prostorskih formah, arhitektonskih re-
itvah in figurativnih posegih. Interpretacija pokae, da je semantini nagovor
form in simbolov pogosto izraz kompleksnega tekstovnega religioznega izroila, ki
ima vlogo idejne reference, vanjo pa vstopajo teje razpoznavni elementi disci-
plin, ki ostajajo na obrobju obega idejnega polja, kot so misterijsko znanje, teo-
zofija lui, astrologija, osebna vpeljanost, novoplatonska filozofija, tevilna sim-
bolika. Cerkvena stavba, imenovana po Minasu, armenskem muencu iz 3. st., se
navezuje na vzhodni, morda sirski vpliv (tudi ime zgodnje srednjeveke stolne
cerkve v Firencah, santa Reparata, je bilo povzeto po sirski muenki). Obe temeljni
stavbi, Krstilnica v srediu in bazilika San Miniato na griu nad mestom, naj bi
simbolizirali nebeka vrata, oz. toki prehoda, skozi katera se due iz vesolja
spuajo in uteleajo na zemlji, oziroma prestopajo v novo ivljenje in se vraajo
v nebeko domovino. San Miniato je zgleden primer srednjeveke sakralne
arhitekture in njenih simbolnih pomenov. Sreujemo vse tri prostorske ravni,
osrednjo ladjo, absido in kripto, ki ponazarjajo zemljo, nebo in podzemlje, medtem
ko ima Krstilnica v mestu formo oktagona, ki sledi tipologiji konstantinovske
Anastasis oziroma Bojega groba v Jeruzalemu, ki pomeni prestop v novo in veno
ivljenje. Referat skua pokazati, kako obe stavbi uinkujeta v okviru celovitega in
sklenjenega urbanega sredia, njun temeljni in komplementarni konceptualni
zastavek pa je vzpostaviti, preko aktivne liturgine slube in kolektivne aktivnosti
pa tudi vzdrevati temeljno homologijo med zemljo in nebom, med asnim bivan-
jem in venostjo, med kozminim naravnim prehajanjem in lovekimi zemeljski-
mi obredi, ki jih usmerja vitalna motivacija in vertikalni zagon po preseganju svoje
omejenosti.
Arhitekturna zgodovina 27
 V tem pogledu nam analiza posamezne arhitekturne stavbe omogoi pogled na
celovito strukturo neke skupnosti ali mesta, ali vsaj na nekatere pomembne vzgi-
be, ki uinkujejo kot kohezivna vez in osmislitev drubenega prostora. V ozadju na-
vedenega primera lahko slutimo strukturo grke polis. Sodobna urbana sredia bi
zahtevala drugaen pristop, a morda spet ne tako zelo druganega.


Ale Vodopivec, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani
Nekatera vpraanja arhitekturnega zgodovinopisja
Prispevek bo obravnaval vpraanje zakaj so ocene umetnostno zgodovinske
stroke o arhitekturi tako drugane od tistih, ki jih piejo arhitekti. Te razlike so zelo
opazne e v interpretacijah Plenikovega dela. Razlike v pogledih umetnostno zgo-
dovinske stroke in arhitekture niso posebnost naega okolja temve so iri sred-
njeevropski, celo svetovni pojav. Plenikovo delo je sicer res izjemno in nekako ne
sodi v okvir moderne arhitekture s prve polovice 20. stoletja. Zgodovinopisje se
raje ukvarja s tistim, kar se zdi v nekem asu znailno in sodobno, je izraz duha
dobe. Na ta nain ostajajo prezrta mnoga izjemno kvalitetna dela, zgolj zato, ker
ne sledijo osrednjemu dogajanju v stroki. V tem smislu se je tudi iri interes za
Plenika pokazal razmeroma pozno, ele v obdobju takoimenovane postmoderne.
Podobno tudi sodobno arhitekturno publicistiko zanima predvsem tisto, kar se
zdi napredno ali modno. To je tudi vzrok, kot opozarja Kenneth Frampton, da je po-
doba sodobne arhitekture medijsko izkrivljena. Tako na primer ameriko arhitektu-
ro pogosto enaimo z zastraujoe formalistinimi deli Eisenmanna in Gehryja,
enostavno zato, ker kvalitetne, bolj tihe arhitekture mlaje generacije ne poznamo.
Arhitekturna teorija poudarja avtonomno naravo arhitekture. Umetnostna zgo-
dovina pa obravnava arhitekturo kot vejo likovnih umetnosti, kar pomeni, da osta-
jajo prezrte tiste posebnosti arhitekture, ki jo loijo od slikarstva in kiparstva z
izjemo notranjega prostora.
Razlage in ocene Plenikovega dela nazorno ilustrirajo navedene razlike v
obravnavi arhitekture. Prispevek se bo dotaknil tirih podroij ali tem. Najprej vpra-
anje stila in takoimenovanega Zeitgeista, ki imata pomembno mesto v umetnost-
no zgodovinskih ocenah arhitekture, medtem ko jima arhitekti ne pripisujemo bist-
venega pomena za presojo arhitekturnih kvalitet. Plenik je bil v preteklosti kritizi-
ran predvsem zato, ker se je zdela njegova arhitektura slogovno neaktualna. Sam
je nedvomno razumel klasino arhitekturo predvsem kot disciplino in ne kot stil.
Odlika in mo njegove arhitekture ni v slogovnih posebnostih, temve v ideji ali
konceptu njegovih zasnov. A interpretacije in ocene njegovega dela se ukvarjajo
predvsem s formalnimi znailnostmi in manj z zasnovami njegovih del. Trajna
vrednost njegovega dela pa je obenem najbolji dokaz, da kvalitetna arhitektura,
tako kot vsa resnina umetnost, nima asovne dimenzije.
Nato vpraanje prostorskega konteksta, ki tudi zgodovinsko pomeni eno te-
meljnih izhodi arhitekturnega ustvarjanja, a je v zgodovinopisju skoraj povsem
28
prezrto. Zasnove Plenikovih projektov izhajajo iz znailnosti lokacije. Vsak njegov
projekt je zgodba ali pripoved, je njegova osebna interpretacija prostora. Vendar
so v arhitekturnem zgodovinopisju kriteriji arhitekturne in umetnike vrednosti
omejeni le na izoliran objekt.
In kot zadnje vpraanje doivljanja prostora, ki je vezano na celostno osebno
izkunjo. Gaston Bachelard govori o polifoniji utov. Lastnosti materialnega sveta,
prostora in merila presojamo tako s pomojo vida, sluha, vonja in tipa. Gre za inte-
rakcijo utnih zaznav. Prostor potemtakem doivljamo z vsem telesom. To pa po-
meni, da arhitekture ne dojemamo le vizualno in je zato tudi ne moremo razumeti
in je ne bi smeli ocenjevati zgolj kot likovno delo.


Igor Weigl, Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije
Dvorec tatenberg in zaetki barone arhitekture v Srednji Evropi
Na obmoju Srednje Evrope oziroma na obmoju nekdanjih habsburkih dednih
deel se je barona arhitektura v poznem 17. stoletju pojavila bolj ali manj kot ne-
posreden uvoz iz Rima. Pretok umetnikov in z njimi tudi nov slogovni izraz so v
najveji meri omogoili plemiki naroniki, ki so rimsko barono arhitekturo in
umetnost spoznali na svojih kavalirskih potovanjih. Ne gre prezreti dejstva, da so
v poznem 17. stoletju nekatere pomembne barone arhitekture nastale na pode-
elskih posestvih plemstva oziroma na obrobju tedanjih habsburkih dednih deel
in so bolj ali manj naznanile ivahno gradbeno dejavnost, ki je do sredine 18. sto-
letja temeljito spremenila videz cesarske prestolnice oziroma Dunaja.
V tem arhitekturnozgodovinskem in drubenem kontekstu bo avtor obravnaval
in predstavil dvorec tatenberg, ki ga je v poznem 17. stoletju dal zgraditi Ignacij
Marija grof Attems, eden izmed najpomembnejih naronikov in zbiralcev barone
umetnosti na tajerskem. Ambiciozna arhitekturna zasnova, v kateri so funkcional-
no zdrueni plemiko podeelsko bivalie, vrt, konjski hlevi in poletna jahalnica,
al med arhitekturnimi zgodovinarji e ni zbudila intenzivnejega zanimanja, saj je
(pre)dolgo obveljalo preprianje, da gre za relativno konzervativno arhitekturo, ki
naj bi nastala med leti 17201740. ele delna objava pogodbe za stranske oltarje
v kapeli dvorca iz leta 1697 je omogoila ustrezno datacijo dvorca in zaetek ume-
anja v iri arhitekturnozgodovinski kontekst. Zaradi nedavnega odkritja virov, ki
postavljajo zaetek gradnje v leto 1690, pa je mogoe dvorec tatenberg sploh
vkljuiti med znanilce barone arhitekture ne le na obmoju tedanje Vojvodine ta-
jerske, ampak tudi na celotnem obmoju tedanjih habsburkih dednih deel. Arhi-
tekt, ki je pripravil narte dvorca, ostaja neznan, vendar ga velja zaradi v poznem
17. stoletju izjemno aktualnih elementov in ambicioznega naronika iskati med vo-
dilnimi avtorji barone arhitekture na obmoju tedanjih habsburkih dednih deel.
Arhitekturna zgodovina 29
 Bla Babnik Romaniuk prof. dr. Sonja Ana Hoyer dr. Renata Novak Klemeni Miha Skok, samostojni arhitekt
Polje, Cesta X 8 Zavod za varstvo kulturne dediine Oddelek za umetnostno zgodovino Cankarjeva 10
SI-1000 Ljubljana Slovenije, OE Piran Filozofska fakulteta Univerze 1234 Menge
blazbr@gmail.com Trg bratstva 1 v Ljubljani miha.skok@vemo.si
SI-6330 Piran Akereva 2
Rok Benda, samostojni arhitekt sonja.hoyer@guest.arnes.si SI-1000 Ljubljana dr. Lara Slivnik
Visoe 30 renatanovakklemencic@gmail.com Fakulteta za arhitekturo Univerze
SI-4290 Tri Tina Jazbec v Ljubljani
rok.benda@guest.arnes.si Ustanova Maks Fabiani dr. Mija Oter Goreni Zoisova 12
tanjel 1a Umetnostnozgodovinski intitut Franceta SI-1000 Ljubljana
prof. dr. Peter Fister 6222 tanjel Steleta lara.slivnik@fa.uni-lj.si
Fakulteta za arhitekturo Univerze tincajazbec@gmail.com Znanstvenoraziskovalni center Slovenske
v Ljubljani akademije znanosti in umetnosti doc. dr. Igor kamperle
Zoisova 12 doc. dr. Metoda Kemperl Novi trg 2 Oddelek za sociologijo
SI-1000 Ljubljana Pedagoka fakulteta Univerze SI-1000 Ljubljana Filozofska fakulteta Univerze
fister.peter@arh.uni-lj.si v Ljubljani mija.oter@zrc-sazu.si v Ljubljani
Kardeljeva pload 16 Akereva 2
mag. Mateja Gole metoda.kemperl@guest.arnes.si dr. Daa Pahor SI-1000 Ljubljana
Zavod za gradbenitvo Slovenije Jakob-Klar-Str. 12 igor.skamperle@guest.arnes.si
Dimieva 12 doc. dr. Matej Klemeni D-80796 Mnchen
SI-1000 Ljubljana Oddelek za umetnostno zgodovino dasa_pahor@yahoo.com prof. dr. Ale Vodopivec
mateja.golez@zag.si Filozofska fakulteta Univerze Fakulteta za arhitekturo Univerze
v Ljubljani Damjana Penik v Ljubljani
Ale Hafner Akereva 2 Zavod za varstvo kulturne dediine Zoisova 12
Gea Consult d.o.o. SI-1000 Ljubljana Slovenije, Restavratorski center SI-1000 Ljubljana
Mestni trg 5 matej.klemencic@ff.uni-lj.si Poljanska 40 ales.vodopivec@arh.uni-lj.si
naslovi

SI-4220 kofja Loka SI-1000 Ljubljana

Franci Lazarini Damjana.Pecnik@rescen.si mag. Igor Weigl
prof. dr. Cvetka Hedet Tth Umetnostnozgodovinski intitut Franceta Zavod za varstvo kulturne dediine
Oddelek za filozofijo Steleta dr. Robert Peskar Slovenije, OE Piran
Filozofska fakulteta Univerze Znanstvenoraziskovalni center Slovenske Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije Trg bratstva 1
v Ljubljani akademije znanosti in umetnosti Metelkova 4 SI-6330 Piran
Akereva 2 Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana igor.weigl@siol.net
SI-1000 Ljubljana SI-1000 Ljubljana robert.peskar@zvkds.si
Cvetka.Toth@ff.uni-lj.si lazarini@zrc-sazu.si
doc. dr. Helena Serain
doc. dr. Ale Hladnik Martina Malei Umetnostnozgodovinski intitut Franceta
Katedra za informacijsko Pod kostanji 12 Steleta
in grafino tehnogijo SI-1000 Ljubljana Znanstvenoraziskovalni center Slovenske
Oddelek za tekstilstvo martina.malesic@gmail.com akademije znanosti in umetnosti
Naravoslovnotehnika fakulteta Novi trg 2
Univerze v Ljubljani Husein Sejko Mekanovi SI-1000 Ljubljana
Snenika 5 Raskovec 61 Helena.Serazin@zrc-sazu.si
SI-1000 Ljubljana 1360 Vrhnika
ales.hladnik@ntf.uni-lj.si hmsejko_9@email.si dr. Luka Skansi
Dipartimento di storia dell'architettura
prof. dr. Janez Hfler doc. dr. Breda Miheli Universita` IUAV di Venezia
Oddelek za umetnostno zgodovino Urbanistini intitut RS Palazzo Badoer
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Trnovski pristan 2 San Polo 2468
Akereva 2 SI-1000 Ljubljana I-30125 Venezia
SI-1000 Ljubljana breda.mihelic@uirs.si luka@iuav.it
Janez.Hofler@ff.uni-lj.si
30 Arhitekturna zgodovina 31