Anatomija Urn NBN Si Doc-Y4aiajgb

VIJA STROKOVNA OLA
VIJEOLSKI UBENIK
ANATOMIJA, FIZIOLOGIJA Z
OSNOVAMI PATOLOGIJE
Avtor
Rajko Saletinger
Rajko Saletinger
ANATOMIJA, FIZIOLOGIJA Z OSNOVAMI PATOLOGIJE

Vijeolski ubenik
Copyright DOBA EPIS, 2012
Vse pravice pridrane, e posebej pravica do razmnoevanja in razirjanja. Noben del te knjige (razen
krajih citatov v asopisih ali revijah) se brez poprejnjega soglasja zalobe ne sme v nobeni obliki
reproducirati, kopirati, predelati, razmnoiti ali razirjati.
Izdala in zaloila: DOBA EPIS, Preernova ulica 1, Maribor

tel.: 02 228 38 60, telefaks: 02 228 38 61
e-pota: info@doba.si, www.doba.si
Lektorirala: Jadranka Zaletelj
Maribor, oktober 2012
CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Univerzitetna knjinica Maribor
611(075.8)
612(075.8)
SALETINGER, Rajko
Anatomija, fiziologija z osnovami patologije
[Elektronski vir] : vijeolski ubenik / avtor
Rajko Saletinger. - El. ubenik. - Maribor : Doba
Epis, 2012
ISBN 978-961-6818-31-5
COBISS.SI-ID 71699969
KAZALO VSEBINE
1 CELICA IN TKIVA .................................................................................................................................... 3
1.1 VRSTE CELIC .......................................................................................................................................... 3
1.2 ZGRADBA EVKARIONTSKE CELICE ................................................................................................. 3
1.2.1 Celina membrana (plazmalema) .................................................................................................... 4
1.2.1.1 Zgradba celine membrane ....................................................................................................................4
1.2.1.2 Funkcije celine membrane ....................................................................................................................5
1.2.2 Citoplazma ....................................................................................................................................... 6
1.2.2.1 Citosol ....................................................................................................................................................6
1.2.2.2 Citoskelet ...............................................................................................................................................6
1.2.2.3 Celini organeli ......................................................................................................................................6
1.2.3 Celino jedro ................................................................................................................................... 8
1.2.3.1 Jedrce ...................................................................................................................................................10
1.2.3.2 Kromosomi...........................................................................................................................................10
1.3 DELITEV EVKARIONTSKE CELICE .................................................................................................. 10
1.3.1 Mitoza ............................................................................................................................................ 11
1.3.2 Mejoza ........................................................................................................................................... 11
2 OSNOVE MEDICINSKE TERMINOLOGIJE IN TOPOGRAFIJE ................................................... 13
3 SKELET ..................................................................................................................................................... 16
3.1 ZGRADBA DOLGE KOSTI................................................................................................................... 16
3.2 ZGRADBA KOSTNINE ......................................................................................................................... 16
3.3 ZVEZE MED KOSTMI .......................................................................................................................... 17
3.4 OKOSTJE ............................................................................................................................................... 18
3.4.1 Okostje trupa ................................................................................................................................. 18
3.4.1.1 Hrbtenica (columna vertebralis) ...........................................................................................................18
3.4.1.2 Rebra (costae) ......................................................................................................................................21
3.4.1.3 Prsnica (sternum) .................................................................................................................................22
3.4.2 Okostje udov .................................................................................................................................. 22
3.4.2.1 Okostje zgornjega uda ..........................................................................................................................22
3.4.2.2 Okostje spodnjega uda .........................................................................................................................24
3.4.3 Okostje lobanje (ossa cranii) ......................................................................................................... 27
3.4.3.1 Kosti moganske lobanje .....................................................................................................................27
3.4.3.2 Kosti obrazne lobanje ...........................................................................................................................27
4 MIICE ....................................................................................................................................................... 33
4.1 VRSTE MIINIH CELIC IN ZGRADBA MIINE CELICE ............................................................ 33
4.2 ZGRADBA IN FUNKCIJA MIIC......................................................................................................... 34
4.3 POSAMEZNE SKUPINE MIIC ........................................................................................................... 34
4.3.1 Hrbtne miice ................................................................................................................................. 34
4.3.2 Trebune miice ............................................................................................................................. 35
4.3.3 Miice prsnega koa ...................................................................................................................... 36
4.3.3.1 Miice prsnega koa za zgornjo okonino ............................................................................................36
4.3.3.2 Prsnemu kou lastne miice ..................................................................................................................36
4.3.3.3 Trebuna prepona (diafragma) .............................................................................................................36
4.3.4 Vratne miice ................................................................................................................................. 37
4.3.5 Miice glave ................................................................................................................................... 37
4.3.6 Miice zgornje okonine ................................................................................................................ 38
4.3.6.1 Ramenske miice ..................................................................................................................................38
4.3.6.2 Miice nadlahti .....................................................................................................................................39
4.3.6.3 Miice podlahti .....................................................................................................................................39
4.3.6.4 Miice v roki ........................................................................................................................................39
4.3.7 Miice spodnje okonine ................................................................................................................ 39
4.3.7.1 Miice medenice...................................................................................................................................39
4.3.7.2 Stegenske miice ..................................................................................................................................40
4.3.7.3 Miice goleni ........................................................................................................................................42
4.3.7.4 Miice noge ..........................................................................................................................................44
5 IVEVJE ................................................................................................................................................. 45
5.1 ZGRADBA NEVRONA ......................................................................................................................... 45
5.2 SINAPSA ................................................................................................................................................ 46
5.3 HRBTENJAA (MEDULLA SPINALIS) .............................................................................................. 47
5.4 MOGANI .............................................................................................................................................. 48
I
5.4.1 Mogansko deblo ........................................................................................................................... 48
5.4.2 Mali mogani (cerebellum) ............................................................................................................ 50
5.4.3 Veliki mogani................................................................................................................................ 50
5.4.3.1 Medmogani (diencephalon) ............................................................................................................... 50
5.4.3.2 Veliki mogani (telencephalon) ........................................................................................................... 50
5.4.4 Moganski prekati .......................................................................................................................... 51
5.4.5 Ovojnice osrednjega ivevja (meninges) ...................................................................................... 52
6 UTILA ...................................................................................................................................................... 56
6.1 OKO (OCULUS) ..................................................................................................................................... 56
6.1.1 Oesno zrklo (bulbus oculi) ........................................................................................................... 56
6.1.2 Pomoni aparat oesa .................................................................................................................... 57
6.2 UTILO SLUHA IN RAVNOTEJA (ORGANUM VESTIBULOCOCHLEARE) .............................. 58
6.2.1 Zunanje uho (auris externa) ........................................................................................................... 58
6.2.2 Srednje uho (auris media) .............................................................................................................. 58
6.2.3 Notranje uho (auris interna) .......................................................................................................... 58
7 KOA (DERMA, CUTIS, INTEGUMENTUM COMMUNE) .............................................................. 61
7.1 EPIDERMIS ............................................................................................................................................ 61
7.2 DERMIS .................................................................................................................................................. 63
7.3 DERMOEPIDERMALNA MEJA ........................................................................................................... 64
7.4 KONI ADNEKSI .................................................................................................................................. 64
7.4.1 leze lojnice (glandulae sebaceae) ................................................................................................ 64
7.4.2 leze znojnice (glandulae sudoriferae) .......................................................................................... 64
7.4.3 Apokrine in mlena leza ............................................................................................................... 65
7.4.4 Lasni folikli .................................................................................................................................... 65
7.5 ILNA OSKRBA KOE ......................................................................................................................... 66
7.6 LIMFNO ILJE ....................................................................................................................................... 66
7.7 OIVENOST KOE ............................................................................................................................ 66
7.8 STARANJE KOE.................................................................................................................................. 66
8 ENDOKRINI SISTEM (LEZE Z NOTRANJIM IZLOANJEM) .................................................... 69
8.1 HIPOFIZA ............................................................................................................................................... 69
8.1.1 Adenohipofiza ................................................................................................................................ 69
8.1.2 Nevrohipofiza ................................................................................................................................. 69
8.2 ITNICA (GLANDULA THYROIDEA) ............................................................................................. 70
8.3 OBITNICE (GLANDULAE PARATHYROIDEAE)......................................................................... 71
8.4 NADLEDVINA LEZA (GLANDULA SUPRARENALIS) ............................................................... 71
8.5 TREBUNA SLINAVKA (PANKREAS) .............................................................................................. 71
9 SPOLOVILA IN RODILA ........................................................................................................................ 73
9.1 MOKO SPOLOVILO ............................................................................................................................ 73
9.2 ENSKO SPOLOVILO .......................................................................................................................... 74
9.2.1 Jajnik (ovarium) ........................................................................................................................... 74
9.2.2 Jajcevod (tuba uterina) .................................................................................................................. 74
9.2.3 Maternica (uterus) ......................................................................................................................... 75
9.2.4 Nonica (vagina) ............................................................................................................................ 75
9.2.5 Zunanje spolovilo ........................................................................................................................... 75
9.3 MEDENINO DNO................................................................................................................................ 76
9.4 MENSTRUALNI CIKLUS ..................................................................................................................... 76
9.5 NOSENOST (GRAVIDITAS) .............................................................................................................. 77
10 PREBAVILA (APPARATUS DIGESTORIUS) ...................................................................................... 80
10.1 USTNA VOTLINA (CAVUM ORIS) ................................................................................................ 80
10.1.1 Lice (bucca)............................................................................................................................... 80
10.1.2 Dlesen (gingiva) ........................................................................................................................ 80
10.1.3 Zobje (dentes) ............................................................................................................................ 80
10.1.4 Nebo .......................................................................................................................................... 80
10.1.5 Jezik (lingua) ............................................................................................................................. 81
10.1.6 Ustne leze slinavke................................................................................................................... 81
10.2 RELO (PHARYNX) ......................................................................................................................... 81
10.3 POIRALNIK (ESOPHAGUS) ......................................................................................................... 81
II
10.4 ELODEC (VENTRICULUS, GASTER) ......................................................................................... 82
10.5 TANKO REVO (INTESTINUM TENUE) ...................................................................................... 82
10.5.1 Dvanajstnik ............................................................................................................................... 82
10.5.2 Tee in vito revo .................................................................................................................... 82
10.6 DEBELO REVO (INTESTINUM CRASSUM) .............................................................................. 82
10.7 JETRA ................................................................................................................................................ 83
10.8 TREBUNA SLINAVKA (PANKREAS) ......................................................................................... 84
10.9 POTREBUNICA (PERITONEJ)...................................................................................................... 84
11 OBTOILA ................................................................................................................................................ 86
11.1 UVOD ................................................................................................................................................ 86
11.2 KRVNA OBTOILA ......................................................................................................................... 86
11.2.1 Vrste krvnih obtokov ................................................................................................................. 86
11.2.2 Vrste krvnih il .......................................................................................................................... 86
11.2.3 Srce (cor) .................................................................................................................................. 87
11.2.4 Arterije malega krvnega obtoka ................................................................................................ 88
11.2.5 Arterije velikega krvnega obtoka .............................................................................................. 89
11.2.6 Vene malega krvnega obtoka .................................................................................................... 90
11.2.7 Vene velikega krvnega obtoka .................................................................................................. 90
11.3 KRI (SANGUIS) ................................................................................................................................ 90
11.3.1 Krvne celice .............................................................................................................................. 90
11.3.2 Krvna plazma ............................................................................................................................ 91
11.4 MEZGOVNA OBTOILA (SYSTEMA LYMPHATICUM) ............................................................ 92
12 DIHALA (APARATUS RESPIRATORIUS) .......................................................................................... 95
12.1 NOS (NASUS) ................................................................................................................................... 95
12.2 GRLO (LARYNX) ............................................................................................................................. 95
12.3 SAPNIK (TRACHEA) ....................................................................................................................... 96
12.4 PLJUA (PULMO) ............................................................................................................................ 96
12.5 MEDPLJUJE (MEDIASTINUM).................................................................................................... 98
13 SEILA (ORGANA UROPOETICA) ..................................................................................................... 99
13.1 LEDVICA (REN, NEPHROS) ........................................................................................................... 99
13.2 SEEVOD (URETER)..................................................................................................................... 100
13.3 SENI MEHUR (VESICA URINARIA) ......................................................................................... 100
13.4 SENICA (URETRA) ..................................................................................................................... 100
14 OSNOVE PATOLOGIJE ....................................................................................................................... 102
14.1 DEFINICIJE ..................................................................................................................................... 102
14.1.1 Zdravje .................................................................................................................................... 102
14.1.2 Vnetje ...................................................................................................................................... 102
14.1.3 Novotvorbe .............................................................................................................................. 103
14.1.4 Debelost .................................................................................................................................. 104
14.1.5 Hipovitaminoze in hipervitaminoze ........................................................................................ 104
15 LITERATURA ......................................................................................................................................... 106
III
1 CELICA IN TKIVA
Celica je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh ivih bitij, ki kaejo vse znailnosti
ivljenja (celina teorija, Schleiden in Schwan, 1838).
Glede na tevilo celic delimo organizme na:
enoceline,
mnogoceline.
Pri enocelinih organizmih opravlja vsaka celica vse naloge.
Pri mnogocelinih organizmih so posamezne celice specializirane in opravljajo tono
doloene funkcije. Pri teh organizmih poznamo ve razlinih tipov celic.
loveko telo sestoji iz 30 trilijonov celic (en trilijon = 1012) (Bolsover et al., 2011, 1), ki jih
lahko na podlagi razline strukture in vloge v telesu delimo na 200 tipov (Sherwood, 2011,
19). V zarodku so sprva vse celice enake, med razvojem zarodka pa pride do njihove
specializacije (diferenciacije). Celice se specializirajo za opravljanje doloenih nalog, emur
se prilagodita njihova zgradba in oblika.
Tkivo je skupek celic z enakimi morfolokimi in fiziolokimi lastnostmi.
1.1 VRSTE CELIC
Loimo dve vrsti celic:

evkariontske (enoceline praivali, glive, ivali, rastline, lovek);
prokariontske (bakterije, modrozelene cepljivke).
Tabela 1: Razlika med evkariontsko in prokariontsko celico
prokariontska celica evkariontska celica

velikost obiajno 12 m 5100 m
prisotnost jedra ne da
linearne molekule s histoni
oblika DNK obiajno krona kromosomi
RNK-sinteza v jedru, sinteza
RNK-/proteinska sinteza poteka v citoplazmi proteinov v citoplazmi
citoplazemske strukture redke visoko specializirane
mitohondriji ne da
kolonije, viji organizmi s
organizacija celice obiajno posamezne celice specializiranimi celicami
delitev celic binarna (preprosta delitev) mitoza, mejoza
Vir: Bolsover, et al., 2011, 9
DNK deoksiribonukleinska kislina, RNK ribonukleinska kislina
1.2 ZGRADBA EVKARIONTSKE CELICE
Evkariontska celica ima naslednje dele:

celina membrana (plazmalema);
celino jedro;
3
citoplazma (citosol, citoskelet in celini organeli).
Slika 1: Evkariontska celica

Vir: http://www2.arnes.si/~sskkssb34/osoli/predmeti/biologija/slike/celica.png
1.2.1 Celina membrana (plazmalema)
1.2.1.1 Zgradba celine membrane
Celina membrana obdaja vse celice in loi njihovo notranjost od okolice. Sestavljena je iz
fosfolipidnega dvosloja, v katerem so hidrofilni deli obrnjeni proti vodni raztopini (notranjosti
ali zunanjosti celice), hidrofobni deli pa drug proti drugemu. V dvosloj so vkljueni holesterol
in razline beljakovinske molekule, ki delujejo kot kanalki ali rpalke in omogoajo
premikanje razlinih molekul preko membrane. Beljakovinske molekule lahko delujejo tudi
kot receptorji za vezavo zunanjih signalnih molekul, npr. hormonov. Model, s katerim
opisujemo zgradbo celine membrane, imenujemo model tekoega mozaika.
4
Slika 2: Zgradba celine membrane
Vir:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Cell_membrane_detailed_diagra
m_4_slo.svg/300px-Cell_membrane_detailed_diagram_4_slo.svg.png
1.2.1.2 Funkcije celine membrane

(povzeto po Alberts et al., 2008, 65167)
Celina membrana je selektivno prepustna za ione in organske molekule ter nadzoruje gibanje
snovi iz in v celico. Premikanje snovi preko celine membrane je lahko pasivno (brez
potrebne celine energije) ali aktivno (potrebuje energijo celice).
Pri tem celina membrana uporablja razline transportne mehanizme:
a) Difuzija je pasivna oblika transporta, s katero se preko membrane premikajo le majhne
molekule (npr. ogljikov dioksid in kisik).
b) Osmoza omogoa potovanje tistih molekul, ki se nahajajo na razlinih straneh
membrane v razlinih koncentracijah. Razlika v koncentracijah preko membrane lahko
vzpostavi osmotski pretok za topilo v primeru celic je to voda.
c) Posredovan transport omogoajo posebne beljakovine, ki ustvarijo majhne prehode
preko celine membrane. Ta oblika transporta je specifina za posamezno snov in
omogoa prehajanje le majhne skupine molekul.
d) Endocitoza je aktivna oblika celinega transporta, pri kateri ustvari celina membrana
invaginacijo, v katero se ujame snov v zunajcelinem prostoru in se nato prenese
preko celine membrane. Z endocitozo lahko celica sprejme trdne delce (fagocitoza)
ali tekoo snov (pinocitoza).
e) Eksocitoza je proces, ki poteka v nasprotni smeri kot endocitoza. Eksocitozni meiek
se pri tem procesu premakne iz notranjosti celice do njene povrine. Membrana
meika pride v stik s celino membrano, se z njo zlije in njegova vsebina izstopi iz
celice.
5
1.2.2 Citoplazma
Celino citoplazmo sestavljajo citosol, citoskelet in celini organeli.
1.2.2.1 Citosol
Citosol je viskozna tekoina celice, v kateri se nahajajo celini organeli in citoskelet. V

citosolu potekajo procesi celine presnove ter kopienje maob in ogljikovih hidratov
(Sherwood, 2012, 46).
1.2.2.2 Citoskelet
Citoskelet sestavljajo mikrotubuli in mikrofilamenti. Igra pomembno vlogo pri vzdrevanju

strukture in oblike celice, pri znotrajcelinem transportu in pri delitvi celic.
Zanimivosti: Prirojene motnje v delovanju citoskeleta se kaejo kot neplodnost in

pogoste okube dihal (zaradi negibljivosti spermijev in migetalnega epitelija dihal
ter jajcevodov).
Doloena zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju raka, vplivajo na citoskelet.
1.2.2.3 Celini organeli
Celica vsebuje vrsto podenot, ki jih obdaja membrana in so specializirane za opravljanje

razlinih nalog. To so celini organeli, med katere uvramo:
celino jedro,
mitohondrije,
Golgijev aparat,
endoplazemski retikulum,
lizosome,
peroksisome.
Med celine organele tejemo tudi ribosome, eprav niso obdani z membrano.
Mitohondriji
So celine elektrarne, saj v njih nastaja veina energije, potrebne za normalno delovanje
telesa. Vir energije za telo je kemijska energija, ki se nahaja v zauiti hrani v ogljikovih vezeh.
Kot takne je telo ne more uporabiti, zato jo mitohondriji pretvorijo v za celico uporabno
obliko. To uporabno obliko predstavlja adenozin trifosfat (ATP), ki je univerzalni nosilec
energije v telesu. ATP nastaja v procesu celinega dihanja (Sherwood, 2012, 34).
Zanimivosti: Na celino dihanje vplivata dva strupa: cianid in arzen. Vodikov cianid
so uporabljali med 2. svetovno vojno v plinskih celicah tabori. Z arzenom naj bi
zastrupili Napoleona. Arzen je bil tudi v smaragdno zeleni barvi, ki so jo uporabljali
impresionisti, z njo so morda povezane bolezni Cezanna, Moneta, Van Gogha.
6
Slika 3: Mitohondrij
Vir: http://www2.arnes.si/~okosanapo1/celicna_biologija/14.htm
Endoplazemski retikulum
Endoplazemski retikulum (ER) je s tekoino napolnjen sistem membran, ki ga najdemo v
citosolu. Loimo gladek in zrnat ER, ki sta med seboj povezana. Na zunanji povrini zrnatega
ER se nahajajo ribosomi, ki so kompleksi ribosomske RNK (rRNK) in beljakovin. V
ribosomih poteka sinteza beljakovin po navodilih jedrne DNK. Nastale beljakovine lahko
celica izloi (npr. hormoni) ali jih uporabi pri sintezi nove plazemske membrane in drugih
celinih struktur.
Gladek ER nima ribosomov, zato ni vkljuen v sintezo beljakovin. V celicah ga je obiajno
manj kot zrnatega ER. Vkljuen je v transport beljakovin, nastalih v zrnatem ER do
Golgijevega aparata. Pomemben je tudi pri transportu maob in presnovi nekaterih zdravil.
V miinih celicah najdemo spremenjen gladek ER sarkoplazemski retikulum, ki je
pomemben pri homeostazi kalcija, pomembnega za krenje miic (Sherwood, 2011, 21).
Ribosomi
V ribosomih poteka sinteza beljakovin s prevajanjem sporoilne RNK (mRNK messenger)
v zaporedja aminokislin, ki jih narekuje jedrna DNK. Naravo nastale beljakovine narekuje
mRNK, ki deluje kot koda za sintezo ene beljakovine. Ribosomi so lahko v citosolu prosti ali
pritrjeni na ER. Sestavljeni so iz majhne in velike podenote. Vsaka podenota je sestavljena iz
rRNK in beljakovin. Ob nastajanju beljakovin se podenoti zdruita (Sherwood, 2012, 4142).
Golgijev aparat
Je tesno povezan z ER. Beljakovine, nastale v ER in maobe se med prehodom skozi
Golgijev aparat procesirajo. Iz Golgijevega aparata izstopijo v obliki posebnih mehurkov, ki
jih celica izloi ali se uporabijo na drugih mestih znotraj nje (Starr in McMillan, 2011, 50).
7
Slika 4: Golgijev aparat
Vir: http://www2.arnes.si/~okosanapo1/celicna_biologija/14.htm
Lizosomi
Lizosomi brstijo iz membrane Golgijevega aparata. S pomojo encimov razgrajujejo
beljakovine, kompleksne sladkorje, nukleinske kisline in nekatere lipide (Starr in McMillan,
2011, 51).
Zanimivost: Z motenim delovanjem lizosomov so povezane nekatere dedne bolezni, ki

najpogosteje prizadenejo otroke. Imenujemo jih tudi bolezni kopienja, saj se prinejo v celici
kopiiti snovi, ki se v lizosomih obiajno razgrajujejo. Te bolezni se najvekrat odrazijo e v
zgodnjem otrotvu in so pogosto smrtne (npr. Tay-Sachsova bolezen).
Peroksisomi
Peroksisomi razstrupljajo celice z razgradnjo kodljivih snovi, ki so nastale v celici ali
vstopile vanjo (npr. alkohol). Razstrupljanje poteka z uporabo oksidativnih encimov, pri
emer v celici nastaja vodikov peroksid (H2O2) (Sherwood, 2012, 32).
1.2.3 Celino jedro
Je z membrano obdan organel, ki ga najdemo v evkariontskih celicah. Obiajno je locirano v

bliini sredia celice. V jedrni membrani, ki je sestavljena iz dveh plasti, so pore, preko
katerih poteka transport snovi med jedrom in citoplazmo. Potovanje vejih molekul preko
jedrne membrane urejajo posebni beljakovinski prenaalci.
Celino jedro vsebuje veino genetskega materiala celice DNK, ki se nahaja v jedru v obliki
kromosomov. DNK ima dve pomembni funkciji:
usmerja sintezo beljakovin;
slui kot genetska matrica med razmnoevanjem celice omogoa, da se iz matine
celice vedno razvijejo iste celice.
Z vplivom na vrsto in koliino sintetiziranih beljakovin jedro posredno vpliva na veino
celinih procesov, zato ga smatramo kot kontrolno sredie celice.
8
Slika 5: Celino jedro in endoplazmatski retikulum
Vir: http://www2.arnes.si/~okosanapo1/celicna_biologija/JEDRO/album/slides/JEDRO4.html
Strukturo DNK sta leta 1953 odkrila Watson in Crick. DNK je dvojnovijana veriga, katere
osnovna gradbena enota so nukleotidi, sestavljeni iz sladkorja (deoksiriboze), fosfatne
skupine in duikove baze. Duikove baze (adenin, timin, gvanin, citozin) se nahajajo v
notranjosti dvojnovijane verige in se med seboj povezujejo (adenin vedno s timinom in
gvanin vedno s citozinom).
Slika 6: Zgradba DNK

Vir: http://www.ktf-split.hr/glossary/image/dna_hr.gif
RNK je obiajno enoverina molekula, ki jo sestavljajo sladkor (riboza), fosfatne skupine in

duikove baze (adenin, uracil, gvanin, citozin).
Genetska informacija se vedno prevaja v smeri: DNK RNK beljakovina.
Pri sintezi beljakovin imajo pomembno vlogo poleg DNK tudi molekule RNK. Genetski zapis
za beljakovino se iz DNK prepie na mRNK, ki potem potuje iz jedra v citoplazmo celice na
ribosome. Pomemben del ribosomov je rRNK. Pri nastajanju beljakovin igra pomembno
vlogo e prenaalna RNK (tRNK transfer), ki znotraj citoplazme prenaa posamezne
aminokisline na mesto nastajanja beljakovin (Sherwood, 2011, 20).
9
1.2.3.1 Jedrce
Je podroje jedra, ki nima posebne ovojnice in je pomembno pri sestavljanju ribosomov.
1.2.3.2 Kromosomi
Kromosomi so nitaste strukture v celinem jedru. So nosilci genov in so sestavljeni iz DNK,

histonov in nehistonskih beljakovin. tevilo in zgradba kromosomov so znailni za vrsto
evkariontskih organizmov. V lovekih celicah se genetski material nahaja v celinem jedru
(jedrni genom) in v mitohondrijih (mitohondrijski genom). Jedrni genom somatskih celic
loveka sestavlja 46 kromosomov, od katerih jih po 23 podedujemo od vsakega stara. Veino
kromosomov naega genoma (22 parov) predstavljajo avtosomni kromosomi, en par pa spolna
kromosoma. Spolna kromosoma sta X in Y ter doloata spol posameznika. enske imajo dva
X-kromosoma, moki pa X- in Y-kromosom. Vsak kromosom je sestavljen iz dveh krakov
(kromatid), ki se stikata v centromeri. Geni so deli kromosomske DNK, ki nosijo zapis za
sintezo ene beljakovine.
1. kromatida
2. centromera
3. kraji krak
4. dalji krak
Slika 7: Zgradba kromosoma

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Chromosome-upright.png
Kariotip oznauje tevilo in izgled kromosomov v jedru evkariontske celice. Kromosome ob

preuevanju razvrstimo v pare glede na njihovo velikost kariogram.
1.3 DELITEV EVKARIONTSKE CELICE

(Hirsch-Kauffmann et al., 2009)
Celice nastanejo z delitvijo matinih celic. ivljenjsko obdobje celice od njenega nastanka do
delitve imenujemo celini ciklus. Med tem obdobjem celica podvoji svojo maso, organele in
koliino genetskega materiala. V lovekem telesu se nekatere celice nenehno delijo (npr.
10
celice koe, kostnega mozga), nekatere celice pa ne (npr. skeletne miine celice).
1.3.1 Mitoza
Mitoza je proces delitve celice, pri katerem nastaneta iz matine celice dve herinski celici, ki
sta gensko povsem identini. Tekom mitoze se ohrani tevilo kromosomov v herinskih
celicah. Iz matine celice z diploidnim tevilom kromosomov nastaneta herinski celici, ki
imata prav tako diploidno tevilo kromosomov. Na taken nain nastaja v telesu veina
somatskih (telesnih) celic, kar omogoa obnovo in rast tkiv.
1.3.2 Mejoza
Pri loveku se spolne celice razvijejo iz zarodnih celic, ki so somatske celice. Somatske celice
so diploidne (vsebujejo dva kompleta kromosomov pri loveku 46), medtem ko so spolne
celice haploidne (vsebujejo le en komplet kromosomov pri loveku 23). Prehod iz
diploidnega v haploidno stanje je mogo le z mejozo, pri kateri iz matine celice nastanejo
tiri genetsko razline celice. Mejotskega razmnoevanja so v telesu sposobne le nekatere
celice.
Slika 8: Shematski prikaz mejoze

Vir:http://www2.arnes.si/~osljts3/NALOGE/BIOLOGIJA/biologija_exe/mejoza1.JPG
11
Naloga:
Slika 9: Celica loveka

Vir: http://www.medicinethink.com/wp-content/uploads/2009/12/800px-
Biological_cell.svg_.png
Poimenujte oznaene dele celice:

1._______________________________________________
2._______________________________________________
3._______________________________________________
4._______________________________________________
5._______________________________________________
6._______________________________________________
7._______________________________________________
8._______________________________________________
9._______________________________________________
10.______________________________________________
11.______________________________________________
12.______________________________________________
13.______________________________________________
Ve o biologiji celice lahko najdete na:

http://www.medenosrce.net/predmet.asp?predmet=Biologija%20celice
12
2 OSNOVE MEDICINSKE TERMINOLOGIJE IN TOPOGRAFIJE
(povzeto po Kobe et al., 1988, 1314)
loveko telo opisujemo v anatomski legi, to je v pokonni stoji. Glava je obrnjena naprej,
zgornja uda visita prosto ob telesu z dlanjo obrnjeno naprej. Mezinec je ob stegnu, palec moli
vstran. Spodnja uda sta drug ob drugem.
Pri opisovanju lege posameznih organov uporabljamo tri namiljene ravnine:

a) mediano ali sredinsko ravnino,
b) frontalno ali elno ravnino,
c) transverzalno (horizontalno) ali preno ravnino.
Sredinska ravnina poteka navpino po sredini skozi hrbtenico in popek ter deli telo na levo
(sinister) in desno (dekster) polovico. Deli telesa, ki leijo blie tej ravnini so medialno,
oddaljeni deli lateralno.
elna ravnina poteka pravokotno na mediano ravnino, vzporedno s elom. Deli telesa pred
elno ravnino so anteriorno, deli telesa za elno ravnino so posteriorno. Vasih pri delitvi
telesa s to ravnino uporabljamo izraza:
ventralno (spredaj),
dorzalno (hrbtno).
Prena ravnina deli telo na zgornji in spodnji del. Pri delitvi telesa s to ravnino uporabljamo
naslednje izraze:
superior nad preno ravnino,
inferior pod preno ravnino.
Pri opisovanju posameznih delov okonin uporabljamo izraza:

proksimalno blie trupu,
distalno dlje od trupa.
Slika 10: Telesne ravnine

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/05/TelesneRavnine.jpg
13
Naloge:
Slika 11: Kosti roke

Vir: http://ro.zrsss.si/projekti/celica/okRoka31.gif
Uporabite pravilni izraz, ki oznauje anatomsko mesto:

1. Prstnice leijo ______________ od zapestnega sklepa.
Slika 12: Dimeljski trikotnik

Vir: http://www.ana.uni-heidelberg.de/typo3temp/pics/5baee8a853.jpg
2. V dimeljskem trikotniku poteka stegenska vena (modro oznaena ila)

________________ od stegenske arterije (rdee oznaena ila).
14
Slika 13: enska medenica
Vir: http://findmeacure.com/wp-content/uploads/2011/08/Normal-Pelvic-
Anatomy.jpg
3. Maternica (uterus) lei ______________________ od danke (rectum).
15
3 SKELET
Vse kosti telesa tvorijo okostje ali skelet. Okostje odraslega loveka ima 208 kosti. Kosti
sodelujejo pri gibanju, tvorijo lahko tudi steno telesnih votlin in tako itijo notranje organe
(lobanja, prsni ko, medenica). V rdeem kostnem mozgu nastajajo po rojstvu rdee krvnike
in precejen dele belih krvnik (Kobe et al., 1988, 18).
Kosti imajo razlino obliko, ki je odvisna zlasti od njihove funkcije. Delimo jih na kratke,
dolge in ploate kosti.
3.1 ZGRADBA DOLGE KOSTI
Dolga kost ima v srednjem delu deblo (diafiza) in na vsakem koncu en okrajek (epifiza). Med
okrajkoma in deblom je ploica rastnega hrustanca, ki po konani rasti zakosteni. Z zunanje
strani kost prekriva pokostnica periost. V notranjosti diafiz dolgih kosti je medularni kanal,
v katerem se nahaja kostni mozeg. Na diafizi najdemo hranilno odprtinico, skozi katero
vstopajo v kost arterija, vena, ivci in mezgovnice. V dolgih kosteh najdemo dve vrsti
kostnine, kompaktno in gobasto (spongioza).
Slika 14: Zgradba dolge kosti

Vir: http://www.maxx.si/old/datoteke/slike/1929-kost.jpg
3.2 ZGRADBA KOSTNINE
Kostnina je sestavljena iz celic in izvenceline snovi. V kosti najdemo tri razline vrste celic:
osteoblasti proizvajajo izvencelino snov;
osteoklasti sodelujejo pri resorpciji kosti;
16
osteociti so visoko specializirane celice (vija stopnja osteoblastov) in predstavljajo
90 % vseh celic v skeletu odraslega loveka.
Izvencelino snov sestavljajo:

organska snov (preteno kolagen);
anorganski minerali (preteno hidroksilapatit);
voda.
Osnovna funkcionalna enota kompaktne snovi je osteon, ki je cilindrine strukture. Tvorijo ga

koncentrine plasti ali lamele, ki obdajajo centralni Haversov kanal, v katerem potekajo
pomembne ile in ivci. Osteone med seboj in s pokostnico povezujejo preno potekajoi
Volkmanovi kanali (Starr in McMillan, 2011, 88).
Slika 15: Zgradba kostnine

Vir: http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/pai/celica-tkiva/Slika5.png
Kosti so v nenehni izgradnji in razgradnji remodelacija kosti, pri emer imajo pomembno
vlogo osteoblasti in osteoklasti.
3.3 ZVEZE MED KOSTMI
Zveze med posameznimi kostmi delimo na:

sinartroze kontinuirane, negibljive zveze (npr. iv);
diartroze gibljive, diskontinuirane zveze (npr. sklep).
17
Vsak sklep ima vsaj dve sklepni povrini. Kosti so na stinih mestih gladke in pogosto
prekrite s hrustancem. Med sklepnima povrinama je sklepna pranja, ki je povsem izpolnjena
s sklepno tekoino (sinovialna tekoina). Sklepni prostor zapira sklepna ovojnica. Pomoni
aparat sklepa predstavljajo: sklepne vezi, sluzniki in ploice npr. meniskus.
Sklepe delimo glede na tevilo gibalnih osi na sklepe z eno osjo (npr. sklepi med prstnicami),
sklepe z dvema osma (npr. sklep med prvim in drugim vratnim vretencem), sklepi z ve osmi
(npr. ramenski) in sklepi brez osi (npr. sklepi med zapestnimi koicami) (Kobe et al., 1988).
Slika 16: Zgradba sklepa

Vir: http://webset.fe.uni-lj.si/biologija/slike/s07_11.gif
3.4 OKOSTJE
Okostje razdelimo v:
okostje trupa: hrbtenica, rebra, prsnica;
okostje glave: moganska lobanja in obrazna lobanja;
okostje udov:
o okostje zgornjega uda: ramenski obro (lopatica, kljunica), nadlahtnica,
podlahtnica, koeljnica, zapestne koice, dlannice, prstnice;
o okostje spodnjega uda: medenini obro, stegnenica, pogaica, golenica,
menica, nartnica, stopalnice, prstnice.
3.4.1 Okostje trupa
Okostje trupa tvorijo hrbtenica, prsnica in rebra. Hrbtenico, ki je zgoraj v stiku z glavo in
spodaj z obema kolnicama, sestavljajo vretenca. Delimo jo na: vratno, prsno in ledveno.
Spodaj so vretenca po rojstvu zraena v krinico in trtico. Na hrbtenico je na vsaki strani
pripetih po dvanajst reber. Prsnica, rebra in pripadajoa prsna vretenca tvorijo prsni ko.
3.4.1.1 Hrbtenica (columna vertebralis)
Hrbtenica je sestavljena iz 3334 vretenc (vertebra). Delimo jo na dva odseka, ki se bistveno

razlikujeta. Prvi odsek sega od prvega vratnega vretenca do brda (stik med petim ledvenim
18
vretencem in krinico). Drugi del sega od brda do trtice. V prvem delu so vretenca med seboj
gibljiva in se aritmetino veajo, v drugem delu so med seboj zrasla in se navzdol manjajo.
tevilno so vretenca razporejena takole:

sedem vratnih vretenc cervikalna vretenca;
dvanajst prsnih vretenc torakalna vretenca;
pet ledvenih vretenc lumbalna vretenca;
pet krinih vretenc, ki so pri odraslem zrasla v krinico (os sacrum);
tiri do pet trtinih vretenc, ki so pri odraslem zrasla v trtico (os coccygis).
Slika 17: Hrbtenica

Vretenca med seboj povezujejo sklepi med sklepnimi odrastki sosednjih vretenc in
medvretenne ploice (intervertebralni diskusi), ki so med telesi sosednjih vretenc.
Medvretenne ploice so sestavljene iz hrustanca, ki ima v sredini mehkeje jedro in blaijo
udarce pri hoji. Zdrs medvretenne ploice povzroi hude boleine zaradi pritiska na
hrbtenjane ivce (diskus hernija).
Vsako vretence je zgrajeno iz:
Telesa, ki ima rob in zgornjo ter spodnjo vezno ploskev.
Loka, ki izhaja iz telesa vretenca navzad. Lok in telo vretenca oklepata odprtino, skozi
katero poteka hrbtenjaa (foramen vertebrale). Odprtine vseh vretenc tvorijo
hrbtenini kanal. Zareze na sosednjih vretencih obdajajo medvretenne line.
Odrastkov:
o tirje sklepni odrastki,
o dva stranska odrastka,
o en trnast odrastek.
19
V hrbteninem kanalu se nahaja hrbtni mozeg (hrbtenjaa), skozi medvretenne line potekajo
hrbtenjani ivci.
Slika 18: Zgradba vretenca

Vir: http://blog.natego.si/wp-content/uploads/2012/01/vretence.jpg
Posebnosti hrbtenice:
Vratna hrbtenica:
o prvo vratno vretence (atlas) nima telesa, sestavljeno je iz sprednjega in zadnjega
loka;
o drugo vratno vretence (axis, epistropheus) iz njegovega telesa vertikalno stoji
zob (dens);
o sedmo vratno vretence ima zelo dolg trnast poganjek.
Slika 19: Prvo in drugo vratno vretence

Vir: http://www.infobarrel.com/media/image/88283.jpg
Prsna hrbtenica: Vretenca so sraste oblike in so vija ter krepkeja, im nije leijo.
Ledvena hrbtenica:
o vretenca so fiolaste oblike;
o peto ledveno vretence ima klinasto telo, ki je spredaj dosti vije kot zadaj. S
krinico oklepa kot promontorij (brdo).
Krinico predstavlja pet zraslih vretenc. Krinica je klinasta kost, ki je zagozdena med
obe kolnici. Pri enskah je kraja in ira, pri mokih je dalja in oja. Krinica je
zajetna zaradi pokonne hoje, saj nosi teo in jo prenaa na spodnje ekstremitete.
20
Trtica nastane iz zraenih 45 trtinih vretenc.
Slika 20: Brdo, krinica in trtica

Vir: http://blog.natego.si/wp-content/uploads/2012/05/bole%C4%8Dine-v-zadnjici-med-
sedenjem.jpg
Vretenca med seboj povezujejo vezi, ki povezujejo posamezna vretenca ali celotno hrbtenico.
Hrbtenica novorojenka je ravna, med odraanjem se pojavijo na njej fizioloke krivine. Pri
odraslem je hrbtenica v vratnem in ledvenem predelu izboena naprej, v prsnem nazaj.
Pretirano krivino hrbtenice naprej imenujemo lordoza, nazaj kifoza, vstran pa skolioza. Grba
je gibbus.
Slika 21: Lordoza in kifoza

Vir: http://blog.natego.si/wp-content/uploads/2012/02/ypwbbqnf.jpg
3.4.1.2 Rebra (costae)
So loki vretenc, ki so se povsem razvili samo v prsnem predelu. Imajo koeni in hrustanni
del. Reber je dvanajst parov. Zgornjih sedem parov reber je s svojimi hrustanci v stiku s
21
prsnico prava rebra. Ostalih pet parov reber imenujemo neprava rebra. Rebrni hrustanci 8.,
9. in 10. para reber so prislonjeni na predhodnega in tvorijo rebrni lok. Zadnja dva para reber
ne doseeta prsnice, zato jih imenujemo prosta rebra. Velikost reber od prvega do osmega
postopno naraa, nato prine upadati. Na notranji strani spodnjega roba vsakega rebra je
leb, po katerem potekajo arterije, ki prehranjujejo del struktur v prsnem kou.
3.4.1.3 Prsnica (sternum)
Je ploata kost na sprednjem delu prsnega koa. Nanjo so pripeti rebrni hrustanci.
Sestavljena je iz treh delov: roaja, telesa in like.
Slika 22: Prsni ko

3.4.2 Okostje udov
3.4.2.1 Okostje zgornjega uda
Okostje zgornjega uda tvorijo kljunica, lopatica, nadlahtnica, podlahtnica, koeljnica,

zapestne koice, dlannice in prstnice.
Pomembneji sklepi zgornje okonine so ramenski sklep, komolni sklep in zapestni sklep.
Kljunica (clavicula) je horizontalno poloena kost v obliki rke S, ki lei med prsnico in
lopatico.
Lopatica (scapula) je trioglata kost, ki je prislonjena na zadnjo steno prsnega koa. Na njej se
nahaja sklepna ponev za glavo nadlahtnice.
Nadlahtnica (humerus) je dolga cevasta kost. Na proksimalnem delu ima glavo, ki tvori
ramenski sklep s sklepno ponvico lopatice. Distalni del nadlahtnice ima sklepno povrino, ki
sodeluje pri komolnem sklepu skupaj s podlahtnico in koeljnico.
Ramenski sklep (articulatio humeri) tvorita glava nadlahtnice in sklepna ponvica lopatice.
Je kroglast sklep, v katerem je mona izvedba obsenih gibov. Sklepna ponvica lopatice je
plitka, zato so v tem sklepu moni pogosti izpahi.
22
Slika 23: Ramenski sklep
Vir: http://www.revija-vita.com/slike/strahovnik1.jpg
Podlahtnica (ulna) lei na mezinevi strani podlahti. Njen proksimalni del je bolj izraen.
Koeljnica (radius) je na palevi strani podlahti in ima bolj izraen distalni del. Med
koeljnico in podlahtnico je po celotni dolini razpeta medkostna membrana.
V komolnem sklepu (articulatio cubiti) se stikajo nadlahtnica, podlahtnica in koeljnica. Je
sestavljen sklep teajast sklep.
Slika 24: Komolni sklep

1. nadlahtnica, 8. koeljnica, 9. podlahtnica
Vir: http://salerno.uni-muenster.de/data/bl/sobotta/pics_big/0322.jpg
Kosti v zapestju (ossa carpi) je osem in so razporejene v dveh vrstah. Kot celota tvorijo
obok, ki je dorzalno konveksen in palmarno konkaven. Na palmarni strani poteka skozenj
mediani ivec (nervus medianus), ki se lahko uklei, kar se odraa z mravljinenjem
nekaterih prstov na rokah sindrom karpalnega kanala.
Dlannic (ossa metacarpalia) je pet. Gre za cevaste kosti.
Prstnic (phalanges) je skupno 14. Palec ima dve prstnici, ostali prsti pa po tri.
23
Slika 25: Kosti zapestja, dlannice in prstnice
Vir: http://ro.zrsss.si/projekti/celica/okRoka31.gif
3.4.2.2 Okostje spodnjega uda
Medenica (pelvis) je koen obro, sestavljen iz dveh kolnic in krinice. Kolnici se spredaj
stikata v sramni zrasti (simfiza). V zadnjem delu sta kolnici v stiku s krinico v
sakroiliakalnem sklepu.
Kolnica (os coxae) nastane iz treh samostojno zasnovanih kosti, ki se pri odraslem loveku
zarastejo v enotno kost. Te kosti so sramnica (os pubis), sednica (os ischii) in revnica (os
ilium). Telesa vseh treh kosti se zarastejo na mestu sklepne ponvice kolnice acetabulum.
Slika 26: Medenica

1. krinica, 2. revnica, 3. sednica, 4. sramnica, 5. simfiza, 6. acetabulum
Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0f/Skeletpelvis-pubis.jpg
Kolni sklep (articulatio coxae) je sklep, v katerem se stikata glava stegnenice in sklepna
ponev kolnice (acetabulum). Sklepna ovojnica je krepka. Dodatno krepi kolni sklep e
posebna vez, ki povezuje glavo stegnenice s sklepno ponvico na kolnici. Kolni sklep je
kroglast sklep z netetimi osmi, ima pa vseeno omejeno gibljivost.
Stegnenica (femur) je najdalja kost lovekega telesa, ki ima deblo in dva konca.
Proksimalni konec ima glavo (caput femoris), ki tvori z acetabulumom kolni sklep. Glava je
pritrjena na vrat stegnenice. Na vratu stegnenice sta dva odrastka (veliki in mali trohanter), na
katera se naraajo miice. Vrat stegnenice je v stiku z deblom, ki se distalno zakljui z
distalno konavo. Na njej sta dva odrastka: medialni in lateralni kondil.
24
Slika 27: Kolni sklep
Vir: http://www.fizioterapija-grosuplje.si/runtime/uploads/Images/kolk.jpg
Pogaica (patella) ima obliko piramide in sodi h kolenskemu sklepu.

Golenica (tibia) je dolga cevasta kost, ki ima v proksimalnem delu dva odrastka (kondila), na
katera se priraata oba meniskusa. Sprednji rob golenice prekriva le koa. Distalna epifiza je
odebeljena in ima sklepno povrino za skonico.
Menica (fibula) je dolga tanka cevasta kost, ki ima v proksimalnem delu glavo, ki je v stiku
z golenico. Distalna epifiza menice oblikuje zunanji gleenj.
Koleno (articulus genus) je sklep, v katerem se stikajo stegnenica, golenica in pogaica.
Zaradi neskladnosti sklepnih povrin stegnenice in golenice sta med njiju vstavljena dva
vezivno-hrustanna vloka medialni in lateralni meniskus. Oba meniskusa imata obliko rke
C in sta priraena na golenico. Kolenski sklep krepijo tevilne vezi, med katerimi sta
pomembneji sprednja in zadnja krina vez.
Slika 28: Kolenski sklep

25
Slika 29: Meniskusi kolena
Vir: http://www.fizioterapija-grosuplje.si/runtime/uploads/Images/Poskodbe/meniskus.jpg
Tibiofibularna zveza je zveza golenice in menice, ki se stikata v dveh sklepih. Po vsej

dolini je med njima razpeta vezivna membrana, v kateri so line, skozi katere prehajajo ile in
ivci.
Kosti noge so nartnice, stopalnice in prstnice.

Nartnic (ossa tarsi) je v lovekem telesu sedem. Razdelimo jih v medialno in lateralno
skupino. Pomembneji nartnici sta petnica (calcaneus) in skonica (talus).
Zgornji skoni sklep (articulatio talocruralis) je stiie golenice, menice in skonice.
Povezani golenica in menica tvorita klee, v katere je zagozdena skonica.
Spodnji skoni sklep (articulatio subtalaris) je sklep, v katerem so v stiku zgolj nartnice.
Slika 30: Zgornji skoni sklep

Vir: http://www.thiemeteachingassistant.com/images/thumbs/978-1-60406-081-
2c026_f008a.jpg
Stopalnic (ossa metatarsalia) je pet. Vsaka stopalnica ima bazo, telo in glavo.
Prstnic (phalanges) je skupno 14. Palec ima dve prstnici, vsi ostali prsti pa po tri.
Pri odraslem loveku se stopalo ne dotika tal v celoti, pa pa se opira na glavice vseh
stopalnic, zunanji rob stopala in petnico. e je stopalni lok sploen, je to plosko stopalo.
26
Slika 31: Kosti stopala
Vir: http://www2.arnes.si/~bpodgo1/stopalo.gif
3.4.3 Okostje lobanje (ossa cranii)
Okostje lobanje delimo na moganski del, ki varuje mogane in obrazni del z ustno, nosno in
oesno votlino. Moganska lobanja ima svod (calvaria) ter bazo (basis cranii). Lobanjski svod
se deli na elo (frons), teme (paries), senci (tempora) in zaglavje (occiput). Ploate kosti
lobanjskega svoda so zgrajene iz treh plasti. Na zunanji strani so kosti lobanjskega svoda
dokaj gladke, na njihovi notranji strani so vidni odtisi arterij in ven.
3.4.3.1 Kosti moganske lobanje
elnica (os frontale) je sestavljena iz luske, nosnega dela in dveh oninih delov. V nosnem
delu je odprtina za vstop v elni sinus, ki komunicira z nosno votlino.
Sitka (os ethmoidale) se nahaja med elnico in zagozdnico. Komunicira z nosno votlino in
elnim sinusom.
Temenica (os parietale) je parna ploata kost, ki ima zunanjo in notranjo povrino.
Zagozdnica (os sphenoidale) je neparna kost, sestavljena iz telesa, kril, krilc in perutk. V
zgornjem delu telesa je turko sedlo, v katerem se nahaja hipofiza. V okolici telesa
zagozdnice potekajo tevilne izredno pomembne anatomske strukture, kot so vidni ivec,
pomembne arterije in venski sinusi. Telo zagozdnice je votlo, v njem je sfenoidalni sinus.
Sennica (os temporale) nastane iz tirih samostojno zasnovanih delov:
bobnini del tvori del sluhovoda;
skalnica v njej se nahajata ravnoteni in sluni organ;
luska ima sklepno povrino s spodnjo eljustnico;
bradavinik preko posebne odprtine komunicira z votlino srednjega uesa.
Zatilnica (os occipitale) tvori zadnji del lobanje. V njej se nahaja velika odprtina, skozi
katero izhaja podaljana hrbtenjaa.
3.4.3.2 Kosti obrazne lobanje
Delimo jih na parne in neparne kosti.

Parne obrazne kosti so:
zgornja eljustnica (maxilla),
27
nosnica (os nasale),
solznica (os lacrimale),
nebnica (os palatinum),
linica (os zygomaticum),
spodnja nosna koljka (concha nasalis inferior).
Neparne kosti obraza so:

spodnja eljustnica (mandibula),
ralo (vomer),
podjezinica (os hyoideum).
Zgornja eljustnica (maxilla) je osrednja kost obrazne lobanje, saj so okoli nje razporejene
vse ostale obrazne kosti. Zgrajena je iz telesa in tirih odrastkov. Telo je votlo in v njem se
nahaja maksilarni sinus. Na zgornji eljustnici se nahajata zobna odrastka, ki tvorita zobni
lok. Nebna odrastka tvorita trdo nebo.
Nebnica (os palatum) ima obliko rke L in tvori del trdega neba.
Spodnja eljustnica (mandibula) ima telo, ki je podkvaste oblike in dva odrastka. V telesu
je odrastek za zobe.
eljustni sklep (articulatio temporomandibularis) je sklep med spodnjo eljustnico in
sennico. Sklepni povrini se med seboj neposredno ne dotikata, ampak je med njima vezivna
ploica.
Nosnica, ralo in spodnja nosna koljka tvorijo steno nosne votline. Linica in solznica tvorita
steno oesne votline (orbite).
Slika 32: eljustni sklep

Vir: http://worldental.org/images/tmj-symptom-treatment.jpg
28
Slika 33: Kosti lobanje
29
Slika 34: Lobanjsko dno
1. zatilnica, 2. zagozdnica, 3. sitka, 5. sennica, 6. elnica, 7. temenica
Vir: http://old.lf3.cuni.cz/ustavy/anatomie/atlas/images/osteologie/cranium_basis_int.jpg
Kosti lobanje so med seboj povezane s ivi. ivi v starosti zakostenijo.
Ploate kosti moganske lobanje nastanejo iz vezivnih zasnov. Njihova kostenitev poteka e
po rojstvu. Na mestih stika ve kosti so ob rojstvu prisotna polja vezivnega tkiva meave ali
fontanele. Najpomembneji meavi sta temenska (tirikotna) in zatilna (trikotna).
Slika 35: Meave

Vir: http://www.larousse.fr/encyclopedie/data/images/1002169-Fontanelles.jpg
30
Vpraanja in naloge:
Slika 36: Skelet lobanje

Vir: http://www.e-radiography.net/technique/skull/basics1.gif
Navedite imena kosti lobanje glede na oznake na sliki 36.

1.______________________________________
2.______________________________________
3.______________________________________
4.______________________________________
5.______________________________________
6.______________________________________
7.______________________________________
8.______________________________________
9.______________________________________
10._____________________________________
31
Slika 37: Kolenski sklep
http://www.spirehealthcare.com/ImageFiles/South%20Bank/Consultant%20Mini%20sites/Na
dim%20Aslam/knee-anatomy.jpg
Natejte strukture kolenskega sklepa, ki so oznaene z naslednjimi tevilkami:

1 in 5___________________________
2 in 6___________________________
3 in 7___________________________
4_______________________________
Dodatne vaje najdete na spletni strani:

http://www2.arnes.si/~osljts3/NALOGE/BIOLOGIJA/biologija_exe/3_skelet.html
32
4 MIICE
4.1 VRSTE MIINIH CELIC IN ZGRADBA MIINE CELICE
Miinina ali miino tkivo je specializirana za krenje (kontrakcijo). Poznamo gladko

miinino in dve vrsti progaste miinine (skeletno in srno).
Osnovna gradbena enota miinine je miina celica, v kateri najdemo mikrofilamenta aktin
in miozin, ki sta pomembna za krenje miic. Miine celice gladke, srne in skeletne
miinine se med seboj razlikujejo.
Gladka miinina se nahaja v stenah votlih in cevastih organov. Njena osnovna gradbena
enota je gladka miina celica. Gladke miine celice se zdruujejo v snopie in plasti.
Oivuje jih vegetativno (avtonomno) ivevje.
Srna miinina je v miokardu. Loimo delovno in prevodno srno miije.
Skeletna miinina je prisotna v skeletnih in miminih miicah, najdemo jo tudi v zgornjem
delu prebavne cevi, v zunanjih sfinktrih zadnjika in senice ter v zunanjih oesnih miicah.
Osnovna gradbena enota skeletne miice je skeletno miino vlakno, ki je v bistvu vejedrna
celica (sincicij). Loimo bela in rdea miina vlakna. V belih vlaknih je presnova preteno
anaerobna, v rdeih pa aerobna. Plazemsko membrano skeletnih miic imenujemo sarkolema,
citoplazmo pa sarkoplazma. V sarkoplazmi so miofibrile sestavljene iz miofilamentov, ki jih
tvorita aktin in miozin.
Slika 38: Zgradba miice

Vir: http://www.cenim.se/263-a.html
Skeletno miievje prispeva priblino 40 % telesne tee. Vseh skeletnih miic v telesu je 329.
33
4.2 ZGRADBA IN FUNKCIJA MIIC
Tipina skeletna miica ima mesto, kjer se zaenja izvor ali origo ter mesto, kjer se kona
nasadie ali insertio. Pri miicah okonin se origo nahaja proksimalneje od nasadia.
Izhodie miice je obiajno fiksno, nasadie obiajno premino.
Kita (tendo) pripenja miico na kost. Sestavljajo jo vzporedno potekajoa kolagenska vlakna,
zdruena v snope. Kito obdaja kitna ovojnica (Kobe et al., 1988, 13942).
Glede na gibe, ki jih miice izvedejo ob krenju, razlikujemo:
upogibalke fleksorji,
iztezalke ekstenzorji,
primikalke adduktorji,
odtezalke abduktorji,
vrtilke rotatorji,
oilke sfinkterji,
raztezalke dilatatorji.
Osnovna aktivnost miinine je krenje ali kontrakcija, za katerega potrebuje miina celica
ATP. Ta je prisoten v miinini v nizkih koncentracijah. Njegov izvor predstavlja kreatin
fosfat, ki vsebuje visoko energijsko fosfatno vez. V miicah je kreatin fosfat uskladien v
visokih koncentracijah. Do nastanka ATP prihaja v miini celici po sledei reakciji:
kreatin fosfat + adenozin difosfat (ADP) ATP + kreatin
Ob prisotnosti zadostnih koliin kisika (aerobni pogoji) nastaja ATP v celici z glikolizo,
Krebsovim ciklusom in dihalno verigo v mitohondrijih. Ob vejih telesnih obremenitvah tudi
povean pretok krvi v miice ne zagotovi zadostne koliine kisika. V tem primeru se aerobni
procesi v miici ustavijo in stee proces fermentacije, v katerem se glukoza razgrajuje brez
navzonosti kisika (anaerobni pogoji). Ta proces je v primerjavi z aerobno presnovo glede
tvorbe ATP-ja manj uinkovit, v njem nastaja tudi mlena kislina (Chiras, 2011, 244245).
4.3 POSAMEZNE SKUPINE MIIC
4.3.1 Hrbtne miice
Se nahajajo v dveh plasteh: globoki in povrhnji. Povrhnje miice hrbta so miice za glavo,
ramenski obro, zgornjo okonino in rebra. Globoke miice hrbta delimo na kratke in dolge
hrbtne miice.
Pomembneje miice hrbta so:
Kapucasta miica (musculus trapezius) njen zgornji del vlee glavo navzad.
iroka hrbtna miica (musculus latissimus dorsi) poteza nadlahtnico k trupu.
Musculus erector spinae je miini sistem, sestavljen iz tevilnih miic, ki segajo od krinice
do zatilnice in so najkrepkeje v ledvenem in vratnem predelu. Vzravnava trup in glavo.
34
Slika 39: Kapucasta in iroka hrbtna miica
Vir: http://www.preventdisease.com/home/muscleatlas/shtraplat.jpg
4.3.2 Trebune miice
Trebune miice tvorijo sprednjo in stransko steno trebune votline. Ob njihovem hkratnem
krenju mono poveamo pritisk v trebuni votlini, kar je pomembno pri porodu, iztrebljanju,
bruhanju in kaljanju. Trebune miice sodelujejo tudi pri dihanju. ibki mesti trebune stene
sta predel popka in dimeljskega kanala.
Trebune miice delimo na sprednjo (ventralno) in zadnjo (dorzalno) skupino.
V sprednjo skupino uvramo: premo trebuno miico (musculus rectus abdominis),
poevni trebuni miici (musculus obliquus internus in externus abdominis) in preno
trebuno miico (musculus transversus abdominis). Prema trebuna miica je parna miica,
ki poteka od simfize do like. Nahaja se v posebni ovojnici (vagina m. recti abdominis).
Prene kite delijo premo trebuno miico v posamezne segmente. Med obema ovojnicama
premih trebunih miic lei bela rta linea alba.
Slika 40: Miice trebune stene

Vir: http://www.jackiebrand.com/attachments/Image/outer_core_muscles.jpg
35
4.3.3 Miice prsnega koa
Med miice prsnega koa tejemo naslednje miice:

miice za zgornjo okonino,
prsnemu kou lastne miice,
trebuno prepono.
4.3.3.1 Miice prsnega koa za zgornjo okonino
Med najpomembnejimi miicami te skupine je velika prsna miica (musculus pectoralis

major), ki priteza nadlaket (adducira) in jo rotira navznoter. Miica tvori sprednjo pazduno
gubo. Pod veliko prsno miico se nahaja mala prsna miica. Na prvih devetih rebrih se
prienja sprednja nazobana miica (musculus serratus anterior), ki ima narastie na
lopatici.
Slika 41: 1. miica obraalka glave, 2. trikotasta miica, 3. velika prsna miica, 4. sprednja
nazobana miica
Vir: http://www.meduniqa.at/Media/brustbereich.jpg
4.3.3.2 Prsnemu kou lastne miice
So dihalne miice. Sem uvramo notranje in zunanje medrebrne miice ter podrebrne miice.
4.3.3.3 Trebuna prepona (diafragma)
Je glavna dihalna miica, ki se nahaja na meji med trebuno in prsno votlino. Je kupolaste
oblike, pri emer moli vrh kupole v prsno votlino. Osrednji del je veziven in iz njega arkasto
izhajajo miina vlakna, ki se pripenjajo na rebra, liko in ledvena vretenca. V vezivnem
delu prepone je vrzel, skozi katero prehaja spodnja velika vena (vena cava inferior). Skozi
trebuno prepono prehajajo tudi poiralnik, aorta in glavni limfni vod. Na zgornji povrini
trebune prepone leijo pljua in srce. S spodnjim delom prepone so v stiku na desni strani
jetra, levo pa svod elodca in vranica.
36
Slika 42: Trebuna prepona
Vir: http://www.biology-
online.org/js/tiny_mce/plugins/imagemanager/files/boa002/cdhf01.jpg
4.3.4 Vratne miice
Poleg kapucaste miice, ki se nahaja dorzalno na vratu, imamo v vratnem predelu ve

razlinih miic, ki jih delimo v dve skupini: sprednjo in stransko. V sprednjo skupino miic
uvramo miice, ki se pripenjajo na podjezino kost in miice, ki so pred vratnim delom
hrbtenice. V stranski skupini vratnih miic sta najpomembneji: vratna kona miica
(platyzma) in obraalka glave (musculus sternocleidomastoideus).
Slika 43: Platizma

Vir: http://www.drvanpark.com.au/wp-content/uploads/jaw_reshaping.jpg
4.3.5 Miice glave
Miice glave delimo v mimino in vekalno miije.
37
Mimine miice so ploske majhne miice, ki ne potekajo nad sklepi in se z enim koncem
konajo v globokih plasteh koe. Razporejene so krono okoli odprtin (ustna in oesna
odprtina).
vekalne miice so pritrjene na spodnjo eljustnico. Najpomembneja med njimi je vekalka
ali musculus masseter.
Slika 44: vekalna miica

Vir: http://massetermuscle.com/wp-content/uploads/2012/01/Masseter-muscle.jpg
4.3.6 Miice zgornje okonine
Miice zgornje okonine delimo na ramenske miice, miice nadlahti, podlahti in roke.
4.3.6.1 Ramenske miice
Najpomembneja ramenska miica je trikotasta miica (musculus deltoideus), ki abducira

roko do horizontale.
Slika 45: Trikotasta miica

Vir: http://www.sciencephoto.com/image/196518/530wm/F0020541-The_deltoid_muscle-
SPL.jpg
38
Pazduha (fossa axillaris) ima tiri stene. Sprednjo steno tvorita velika in majhna prsna miica,
zadnjo steno iroka hrbtna miica, lateralno steno nadlahet, medialno steno pa prsni ko.
4.3.6.2 Miice nadlahti
Na nadlahti so na anteriorni strani tri miice upogibalke, dorzalno pa ena iztezalka. Glavna
upogibalna miica nadlahti je dvoglava nadlahtna miica (musculus biceps brachii), glavna
iztegovalna miica pa troglava nadlahtna miica (musculus triceps brachii).
4.3.6.3 Miice podlahti
Miice podlahti delimo v ve skupin, od katerih nekatere potekajo v ve slojih. Anatomija

miic podlahti je zelo kompleksna, saj so v tem predelu tevilne miice, ki omogoajo izvedbo
vseh gibov v roki. V grobem lahko miice podlahti delimo na upogibalke in iztegovalke
zapestja in prstov.
4.3.6.4 Miice v roki
Delimo jih v dve skupini: primikalke (adduktorji) prstov in odmikalke (abduktorji) prstov.
Slika 46: Miice v nadlahti in podlahti

Vir: http://www.tfsupplements.com/blog/wp-content/uploads/2011/12/Muscle-Arm2.gif
4.3.7 Miice spodnje okonine
Delimo jih na miice medenice, stegna, goleni in noge.
4.3.7.1 Miice medenice
Pomembne miice medenice:

revnina miica (musculus iliacus) in velika ledvena miica (musculus psoas major)
sestavljata musculus iliopsoas, ki upogiba kolni sklep, adducira stegno in ga rotira navzven.
Velika zadnjina miica (musculus gluteus maximus) izteza stegno in ga rotira navzven.
Srednja in majhna zadnjina miica (musculus gluteus medius et minimus), ki leita pod
veliko zadnjino miico, abducirata stegno in rotirata navzven ali navznoter.
39
Slika 47: revnina in velika ledvena miica
Vir: http://venixflytrap.net/wp-content/uploads/2010/12/iliopsoas.jpg
Slika 48: Velika in srednja zadnjina miica

Vir:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/70/Posterior_Hip_Muscles_3.PNG/
250px-Posterior_Hip_Muscles_3.PNG
4.3.7.2 Stegenske miice
Stegenske miice delimo na ekstenzorje, adduktorje in fleksorje.

Ekstenzorji se nahajajo na anteriorni strani stegna. Med njih uvramo krojako miico
(musculus sartorius) in tiriglavo stegensko miico (musculus quadriceps femoris).
Krojaka miica je najdalja miica lovekega telesa. Poteka od kolnice do notranjega
kondila golenice in upogiba kolni sklep ter izteza kolenskega. tiriglava stegenska miica
upogiba kolni sklep in izteza kolenski sklep. Kite vseh tirih glav te miice se zdruijo nad
pogaico in se pripnejo na sprednjo povrino golenice.
40
Slika 49: Krojaka miica (intenzivno rdea)
Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1d/Sartorius_muscle.png
Adduktorji se nahajajo na medialni strani stegna. Ena izmed pomembnejih med njimi je
velika primikalna miica (musculus adductor magnus), ki izhaja iz sramnice in se pripenja
na medialno povrino stegnenice.
Fleksorji se nahajajo na dorzalni strani stegna. V to skupino miic uvramo dvoglavo
stegensko miico (musculus biceps femoris), ki izteza stegno in upogiba golen. Podobno
funkcijo imata tudi polopnasta miica (musculus semimembranosus) in polkitasta miica
(musculus semitendinosus).
Slika 50: Primikalne miice stegna

Vir: http://depts.washington.edu/msatlas/205.html
41
Slika 51: Polkitasta in polopnasta miica
Vir: http://o.quizlet.com/i/fnY5CENUmbPzFWyK1YLLhA_m.jpg
4.3.7.3 Miice goleni
Miice goleni delimo v tri skupine: sprednjo, stransko in posteriorno. Na sprednji strani se
nahaja sprednja golenska miica (musculus tibialis anterior), ki se pripenja na medialno
stran stopala in upogiba stopalo gor. Na stranskem delu poteka dolga menina miica
(musculus peroneus longus), ki upogiba stopalo dol. Na posteriornem delu goleni se nahaja
troglava miica (musculus triceps surae), ki je sestavljena iz dvoglave mene miice
(musculus gastrocnemius) in velike mene miice (musculus soleus). Obe miici sta s
skupno tetivo (Ahilova tetiva) pripeti na petnico in potezata stopalo navzdol.
Slika 52: Dvoglava mena miica in Ahilova tetiva

Vir: http://www.aurorahealthcare.org/yourhealth/healthgate/images/BC00079_ma.jpg
42
Slika 53: Sprednja golenska miica
Vir: http://depts.washington.edu/msatlas/images/221.jpg
Kolensko kotanjo (fossa poplitea) omejujeta v spodnjem delu glavi dvoglave mene miice, v
zgornjem delu pa dorzalna skupina miic stegna.
Slika 54: Miice, ki obdajajo kolenski sklep

Vir: http://www.fizioterapija-grosuplje.si/runtime/uploads/Images/Anatomija/misice-kolena-
429.jpg
43
4.3.7.4 Miice noge
Miice noge sestavljajo tevilne drobne miice stopala, ki so pomembne pri upogibanju in
iztezanju prstov.
Vpraanja in naloge:
1. Katero miico najbolj krepimo z izvajanjem trebunjakov?

Vir: http://www.officialfitnessandhealth.com/images/abs-female.jpg
2. Katero miico krepimo z dvigovanjem utei ob upogibanju komolcev?

Vir: http://medicalsummation.com/wp-content/uploads/2011/03/build-bicep-muscle-
quickly.gif
44
5 IVEVJE
ivevje upravlja organe v telesu in skrbi za njihovo usklajeno delovanje. Na zaznane
spremembe v telesu in njegovi okolici odgovarja s poiljanjem signalov notranjim organom in
skeletnemu miievju. Loimo:
Somatsko ivevje, ki preko util sprejema draljaje iz zunanjega okolja in daje
pobude skeletnemu miiju. Delovanja somatskega ivevja se zavedamo.
Vegetativno (avtonomno) ivevje uravnava delovanje notranjih organov. Njegovo
delovanje ni pod kontrolo nae volje ali zavesti od tod izraz avtonomno ivevje.
Gleda na anatomsko lego delimo ivevje na centralno (osrednje) in periferno.

Periferno ivevje zajema 12 parov moganskih ivcev in 31 parov hrbtenjanih ivcev.
Centralno ivevje zajema mogane in hrbtenjao (Kobe et al., 1988, 5, 45).
ivevje sestoji iz pravih ivnih celic (nevronov) in ivnega opornega tkiva (nevroglije).
Nevroni prevajajo ivne impulze. Oporno tkivo oskrbuje nevrone in jih iti.
5.1 ZGRADBA NEVRONA
Nevron je sestavljen iz telesa, tevilnih drobnih odrastkov (dentritov) in obiajno enega

daljega odrastka nevrita ali aksona. Dentriti sprejemajo impulze iz okolice in jih poiljajo k
telesu nevrona. Nevrit prevaja impulze od telesa ivne celice in se na koncu cepi na ivne
konie. Obdaja ga mielinska ovojnica, ki slui kot izolator in pospeuje prevajanje impulzov.
Mielin za periferne nevrone proizvajajo Schwanove celice, za nevrone v osrednjem ivevju
pa celice oligodendroglije. Mielinska ovojnica je mestoma prekinjena, te prekinitve
imenujemo Ranvierovi zaemki (Rastogi, 2007, 431434). Mielin je nujno potreben za
pravilno prevajanje ivnih impulzov.
Zanimivosti:
Bolezni, povezane s prizadetostjo mielina:
- multipla skleroza (prizadetost mielina v osrednjem ivevju);
- Guillain-Barre sindrom (prizadetost mielina v perifernih ivcih).
Slika 55: Zgradba nevrona

Vir: http://vedez.dzs.si/dslike/905/mo%C5%BEgani-1.JPG
45
Poznamo senzorine (utilne) in motorine (gibalne) nevrone. Glede na smer prevajanja
delimo nevrone na aferentne (vodijo impulze iz periferije v centralno ivevje) ali eferentne
(vodijo impulze iz centralnega ivevja na periferijo). Informacije med nevroni posredujejo
vmesne ivne celice ali internevroni.
5.2 SINAPSA
Sinapsa je stik dveh ivnih celic, ki omogoa prenos impulza iz ene ivne celice na drugo.
Sinapso sestavljata presinaptini in postsinaptini nevron, med katerima se nahaja sinaptina
pranja. Loimo kemine in elektrine sinapse.
Pri keminih sinapsah presinaptini nevron sprosti v sinapso kemino snov (nevrotransmiter),
ki vzdrai ali zavre postsinaptini nevron.
Pri elektrinih sinapsah pride med dvema ivnima celicama do prenosa elektrinega toka, kar
povzroi spremembe v postsinaptini celici. Prednost elektrinih sinaps je hitreji prenos
informacij.
Motorina ploica je stik med aksonom motorinega nevrona in miino celico. Po ivni
celici se ukaz za krenje miice prevede do ivnih koniev, iz katerih se sprostijo molekule
acetilholina. Le-te se veejo na posebne receptorje na miini celici, kar sproi signale za
njeno krenje.
Slika 56: Motorina ploica

Zanimivosti: Na motorino ploico delujejo tevilni ivni strupi:

Kurare je strup, v katerega pomoijo Indijanci puice, s katerimi lovijo divje ivali,
blokira pa postsinaptine receptorje za acetilholin.
Tetanospazmin je strup, ki povzroa klinino sliko tetanusa. Prepreuje sproanje
acetilholina v sinaptino pranjo.
Botulin je strup, ki ga izdeluje bakterija Clostridium botulinum. Prepreuje sproanje
acetilholina v sinaptino pranjo.
46
Osnovni nain delovanja ivevja predstavljajo refleksi, ki so odgovori ivevja na draljaje.
Refleksni lok sestavljajo: receptor aferentni (dovodni) nevron vmesni nevron eferentni
(odvodni) nevron efektor.
Refleksni center je mesto posrednega ali neposrednega stika med aferentnim in eferentnim
nevronom (Kobe et al., 1988, 47).
Slika 57: Refleksni lok

Vir: http://www2.arnes.si/~osljts3/NALOGE/BIOLOGIJA/biologija_exe/refleks.JPG
1 aferentni nevron, 2 eferentni nevron, 3 miica, 4 hrbtenjaa
5.3 HRBTENJAA (MEDULLA SPINALIS)
Se nahaja v hrbteninem kanalu in sega od zatilne kosti do drugega ledvenega vretenca. Ima
obliko cilindra in je v povpreju debela 1 cm. Nekoliko debeleja sta vratni in ledveni del, iz
katerih izhajajo moni ivci za zgornje in spodnje ude. Hrbtenjao obdajajo, tako kot ostali
del osrednjega ivnega sistema, tri moganske ovojnice (glej podpoglavje o moganskih
ovojnicah).
Glede na lego v hrbteninem kanalu loimo vratni, prsni in ledveni del hrbtenjae.
Vzdol hrbtenjae poteka centralni kanal, okrog katerega sta bela in siva substanca. Osrednji
del hrbtenjae tvori siva substanca, ki ima na prenem prerezu obliko velike rke H. V njej se
nahajajo zlasti telesa ivnih celic. Belo substanco hrbtenjae tvorijo predvsem nevriti.
Sprednji del hrbtenjae ima motorino funkcijo. Tvorijo ga predvsem eferentni nevroni.
Zadnji del hrbtenjae tvorijo aferentni nevroni in ima senzorino funkcijo.
Hrbtenjaa je zgrajena iz 31 segmentov. Iz vsakega segmenta izhaja en par spinalnih ivcev:
8 vratnih segmentov 8 parov vratnih (cervikalnih) ivcev, ki oivujejo koo in
miice na vratu ter zgornje ude;
12 prsnih segmentov 12 parov prsnih (torakalnih) ivcev, ki oivujejo prsne in
trebune miice ter koo trupa;
5 ledvenih segmentov 5 parov ledvenih (lumbalnih) ivcev, ki oivujejo koo in
miice spodnjih udov;
5 krinih segmentov 5 parov krinih (sakralnih) ivcev, ki oivujejo podobno
podroje kot ledveni ivci;
en trtini segment en trtini ivec (nervus coccygeus), ki oivuje koo med trtico in
zadnjino odprtino. To je neparen ivec izjema!
Spinalni ivec izhaja iz hrbtenjae s sprednjo in zadnjo korenino, ki se zdruita ob izstopu
ivca iz hrbtenice. Na zadnji korenini se nahaja zadebelitev spinalni ganglij.
47
Slika 58: Zgradba hrbtenjae
Vir: http://www2.arnes.si/~osljts3/NALOGE/BIOLOGIJA/biologija_exe/hrbtenjaca.JPG
1. bela substanca, 2. siva substanca, 3. spinalni ivec
5.4 MOGANI
Mogani predstavljajo glavni del osrednjega ivevja. Sestavljajo jih:

mogansko deblo (truncus cerebri),
mali mogani (cerebellum),
veliki mogani (cerebrum).
5.4.1 Mogansko deblo
Mogansko deblo sestavljajo:

srednji mogani (mezencephalon),
most (pons),
podaljana hrbtenjaa (medulla oblongata).
Podaljana hrbtenjaa (medulla oblongata) je zaetni del moganskega debla in je v stiku s
hrbtenjao, ki ji je strukturno tudi najbolj podobna.
Most (pons) je debeleji od podaljane hrbtenjae, s katero meji na spodnjem delu, v
zgornjem delu meji na srednje mogane.
Srednji mogani (mezencephalon) se v zgornjem delu razdelijo v dva kraka, od katerih vsak
vstopa v svojo mogansko poloblo. V osrednjem delu mezencephalona se nahaja moganski
vodovod (aqueductus cerebri), ki povezuje tretji in etrti moganski prekat (glej podpoglavje
o moganskih prekatih).
Slika 59: Mogani

Vir: http://www.medicinabih.info/wp-content/uploads/2010/03/Truncus-cerebri-.jpg
48
Mogansko deblo je po svoji zgradbi podobno hrbtenjai. Osrednji del tvori siva snov, na
povrini se nahaja bela snov. Za razliko od hrbtenjae je v moganskem deblu siva snov
strjena v posamezna jedra. Loimo jedra moganskih ivcev in druga jedra. Belo snov
sestavljajo snopi ivnih vlaken, ki povezujejo velike mogane z ostalimi predeli ivnega
sistema, zlasti z malimi mogani.
Iz moganskega debla izhaja veina moganskih ivcev (nervi craniales).
Moganske ivce oznaujemo z zaporednimi tevilkami in imeni. Poznamo dvanajst parov
moganskih ivcev, od katerih izhajata dva para iz velikih moganov, ostalih deset parov pa
iz moganskega debla. Moganski ivci so lahko motorini, senzorini ali meani.
Pregled posameznih moganskih ivcev:
1. Vohalni ivec (nervus olfactorius) poteka iz nosne sluznice preko sitke v velike
mogane.
2. Vidni ivec (nervus opticus) izhaja iz oesnega zrkla in se konuje v velikih
moganih.
3. Nervus oculomotorius oivuje oesne miice.
4. Nervus trochlearis oivuje oesne miice.
5. Trovejni ivec (nervus trigemunis) je mean ivec, ki se med svojim potekom razcepi
na tri veje. Oivuje vekalne miice in koo obraza.
6. Nervus abducens oivuje oesne miice.
7. Obrazni ivec (nervus facialis) oivuje predvsem obrazne miice. Ena njegovih vej je
pomembna tudi za okuanje.
8. Ravnoteni in sluni ivec nervus statoacusticus ali nervus vestibulocochlearis je
senzorien ivec, ki vodi iz ravnotenega in slunega organa.
9. Nervus glossopharyngeus je glavni okualni ivec, oskrbuje predvsem sluznico jezika
in miije rela.
10. Klate (nervus vagus) je mean ivec. Motorini del oivuje miice rela.
Vegetativni del oskrbuje sluznico in gladko miievje dihal, prebavil in srno miico.
11. Nervus accesorius oivuje miico obraalko glave in kapucasto miico.
12. Podjezini ivec (nervus hypoglossus) oivuje miice jezika.
Slika 60: Moganski ivci

Vir: http://d7c2b0wpljtwf.cloudfront.net/var/ezwebin_site/storage/images/media/images/e-
anatomy/cranial-nerves-anatomy-diagrams/cranial-nerves-anatomy-brainstem-human-body-
en/2596650-4-ger-DE/cranial-nerves-anatomy-brainstem-human-body-en_medical512.jpg
49
5.4.2 Mali mogani (cerebellum)
Mali mogani leijo v zadnji lobanjski kotanji. Sestavlja jih osrednji del (rv ali vermis) in
dve polobli (hemisferi). Zgornja ploskev malih moganov je ravna in se prilega spodnji
povrini velikih moganov. Spodnja ploskev malih moganov je zaokroena in se prilega
zadnji lobanjski kotanji. Mali mogani so zgrajeni iz sive substance, ki se nahaja na njihovi
povrini kot skorja (cortex cerebelli) in iz bele substance, ki se nahaja v njihovi notranjosti.
5.4.3 Veliki mogani
So zgrajeni iz osrednje leeega dela, ki mu pravimo medmogani (diencephalon) ter velikih

moganov v ojem pomenu (telencephalon), ki prekrivajo medmogane z vseh strani.
5.4.3.1 Medmogani (diencephalon)
So sestavljeni preteno iz sive substance, ki je razporejena v tevilna jedra. Najveje med

njimi je thalamus, ob njem so razporejeni e hipothalamus, epithalamus in subthalamus.
Thalamus je pomemben zlasti pri prevajanju senzorinih impulzov v mogansko skorjo.
Hipothalamus igra pomembno vlogo pri reguliranju telesne temperature, krvnega tlaka,
srnega utripa, obnaanju in hranjenju. Predstavlja tudi stiie ivnega in endokrinega
sistema, saj se v njem nahajajo celice, ki izloajo hormone (nevroendokrine celice).
Subthalamus igra pomembno vlogo pri nadzoru gibov.
K epithalamusu sodi eerika, ki z izloanjem melatonina vpliva na ritem budnosti in spanja.
Slika 61: Medmogani (rdee oznaen predel)

Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/Diencephalon.png
5.4.3.2 Veliki mogani (telencephalon)
So najobseneji del osrednjega ivnega sistema. Zgrajeni so iz dveh polobel ali hemisfer, ki
sta med seboj povezani s plastjo bele substance (corpus callosum). Leva moganska polobla
upravlja desno polovico telesa, desna moganska polobla pa upravlja levo polovico telesa
(krianje ivnega nitja v moganskem deblu). Hemisfero sestavljata siva in bela substanca.
Siva substanca je zbrana v moganski skorji in v posameznih jedrih v osrednjem delu velikih
moganov (bazalni gangliji). Preostali del moganov tvori bela substanca.
50
V moganski skorji je zbrana veina ivnih celic. Povrina moganske skorje je nagubana.
Brazde (sulci) delijo mogansko skorjo na posamezne vijuge (gyri).
Mogansko hemisfero lahko na podlagi lobanjskih kosti, ki se jih dotika, razdelimo na ve
renjev, ki imajo tudi specifine funkcije:
elni reenj (lobus frontalis) vkljuen je v vije moganske funkcije (razumevanje,
nartovanje, govor, problemsko reevanje in ustvenost);
temenski reenj (lobus parietalis) zaznava draljaje, povezane z dotikom, temperaturo
in boleino;
senni reenj (lobus temporalis) zaznava in prepoznava slune draljaje;
zatilni reenj (lobus occipitalis) sprejema vidne informacije.
Slika 62: Delitev moganske skorje

Vir:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0e/Lobes_of_the_brain_NL.svg/25
0px-Lobes_of_the_brain_NL.svg.png
modra elni reenj, zelena senni reenj, rumena temenski reenj, rdea zatilni reenj
Bazalni gangliji predstavljajo sivo substanco v notranjosti moganskih polobel. Imajo ve

funkcij, med katerimi je najpomembneja kontrola gibov.
Zanimivosti:
Propadanje celic bazalnih ganglijev lahko privede do nastanka nekaterih znanih bolezni:
Parkinsonova bolezen (upoasnjenost, gibi, kot so tetje denarja, brezizrazen obraz);
Tourettov sindrom (nenadzorovani gibi, preklinjanje koprolalija).
5.4.4 Moganski prekati
V notranjosti moganov so tiri votline ali moganski prekati (ventriculi). V vsaki moganski
polobli je po en stranski prekat, med thalamusoma lei tretji moganski prekat, pod malimi
mogani je etrti moganski prekat. Tretji in etrti moganski prekat med seboj povezuje
moganski vodovod. V notranjosti moganskih prekatov nastaja moganska tekoina
cerebrospinalni likvor. To je bistra, brezbarvna tekoina, ki poleg moganskih prekatov
napolnjuje tudi osrednji kanal hrbtenjae in subarahnoidalni prostor (glej moganske
ovojnice). Moganska tekoina stalno nastaja in se pretaka iz stranskih prekatov v tretji
moganski prekat, nato preko moganskega vodovoda v etrti moganski prekat. Od tod
odteka na povrino moganov in nato v veje moganske vene.
51
Zanimivosti:
Cerebrospinalni likvor lahko pridobimo pri lumbalni punkciji, ki jo izvajamo pri diagnostiki
nekaterih okub osrednjega ivevja (npr. meningitis).
Pri ljudeh, pri katerih je moten pretok cerebrospinalnega likvorja, pride do poveanega
znotrajlobanjskega pritiska. V kolikor se to zgodi pri majhnih otrocih, pri katerih lobanjske
kosti e niso zakostenele, se obseg glave mono povea vodenoglavost.
Slika 63: Moganski prekati

Vir: http://illustratorcentrum.se/images/558xx366/2261/1.jpg/634262794185430000
5.4.5 Ovojnice osrednjega ivevja (meninges)
Osrednje ivevje ovijajo tri moganske ovojnice. Trda opna (dura mater) je zunanja
ovojnica in je vrsto pripeta na notranjo povrino lobanje in hrbteninega kanala. Ostali dve
ovojnici sta mehki moganski ovojnici (pajevnica in ilnica). Pajevnica (arachnoidea) je
srednja ovojnica. Med duro in arachnoideo je subduralni prostor. Na zunanji strani ima
pajevnica posebne izrastke, preko katerih se resorbira likvor. Pod pajevnico je
subarahnoidalni prostor, v katerem se pretaka likvor. Pod to mogansko ovojnico potekajo
pomembne ile za oskrbo osrednjega ivevja. ilnica (pia mater) se tesno prilega
osrednjemu ivevju.
Meningitis je vnetje mehkih moganskih ovojnic (pajevnice in ilnice).
Vegetativno ivevje upravlja drobovne organe in deluje samo na doloena tkiva, npr. gladko
in srno miico ter leze. Stroga anatomska in fizioloka razmejitev od somatskega ivevja
ni mogoa. Avtonomno ivevje delimo na simpatikus in parasimpatikus, ki delujeta
antagonistino. Njuno delovanje usklajuje hipotalamus. Veina notranjih organov dobiva
ivno nitje iz obeh virov. Vegetativni ivci izhajajo iz hrbtenjae in moganskega debla.
52
Tabela 2: Anatomske razlike med simpatikusom in parasimpatikusom
Simpatikus Parasimpatikus
ivci izhajajo iz prsnega in ledvenega dela ivci izhajajo iz moganskega debla in krinega
hrbtenjae. dela hrbtenjae.
Simpatini gangliji so ob hrbtenici, oddaljeni od Parasimpatini gangliji so v bliini organov, ki jih
organov, ki jih oivujejo. oivujejo, ali kar v njih.
ivni konii izloajo adrenalin, ki v glavnem ivni konii izloajo acetilholin, ki zavira
pospeuje delovanje organov. delovanje notranjih organov.
Prevladuje, kadar telo miruje spanje, poitek po
Prevladuje pri vejih telesnih in duevnih jedi.
naporih.
Vir: Predin, 2010, 7273
Tabela 3: Fizioloke razlike med simpatikusom in parasimptikusom
Simpatikus Parasimpatikus
Srce Poveuje srni utrip. Zmanjuje srni utrip.
ile Oi ile. Ne oivuje.
Bronhiji iri. Oi.
leze znojnice Spodbuja izloanje znoja. Ne oivuje.
Zavira peristaltiko in izloanje Pospeuje peristaltiko in
revo prebavnih sokov. izloanje prebavnih sokov.
Sredica nadledvinice Pospeuje izloanje adrenalina. Ni uinka.
Zenica iri. Oi.
Seni mehur Miica zapiralka se kri. Miica zapiralka se sprosti.
Ledvice Zmanjuje nastanek sea. Pospeuje nastajanje sea.
Danka Zavira praznjenje danke. Pospeuje praznjenje danke.
Spolni organi Niso vzdraeni. So vzdraeni.
Vir: Predin, 2010, 7273
Vpraanja in naloge:
Slika 64: Testiranje refleksa dvoglave nadlaktne miice

Vir: http://meded.ucsd.edu/clinicalmed/neuro_biceps_reflex1.jpg
53
1. Slika 64 prikazuje testiranje refleksa dvoglave nadlaktne miice pri bolniku. Opiite
refleksni lok in glede na funkcijo te miice predvidite njen odziv.
2. Med kakne sinapse sodi motorina ploica?
3. Od kod izhaja pregovor Strah ima velike oi? Pomagajte si s tabelo 3.
Slika 65: Osrednje ivevje

Vir: http://rcs.rome.ga.us/hargett/anatomy/nervous/brain3.jpg
Poimenujte strukture, oznaene na sliki 65.

1._____________________
2._____________________
3._____________________
4._____________________
5._____________________
6._____________________
7._____________________
Slika 66: Nevron

Vir: http://aks.rutgers.edu/aksuww/Psych/305www/neuron/neuron.gif
Poimenujte oznaene strukture na sliki 66.

1._______________________
54
2._______________________
3._______________________
4._______________________
5._______________________
6._______________________
7._______________________
8._______________________
55
6 UTILA
So specializirani organi, ki zaznavajo dogajanje v okolju. utilne celice (receptorske celice)

se ob zaznanih spremembah v okolju vzdraijo in svoje impulze poiljajo preko senzornih
ivcev v mogane, kjer se oblikujejo vtisi ali zaznave (percepcija). Zaznave delimo na:
zunanje uti, ki se jih zavedamo (npr. voh, vid, sluh, okus, tip);
notranje ute (npr. receptorji, ki zaznavajo spremembe v krvnem tlaku).
utnice so specializirane za sprejemanje le doloenih vrst signalov:

kemoreceptorji sprejemajo samo kemine draljaje (npr. voh, okus);
fotoreceptorji zaznavajo fotone (vid);
mehanoreceptorji zaznavajo mehanske signale.
utila se pri loveku nahajajo:

v koi (dotik, temperatura, boleina, pritisk);
na jeziku (okuanje);
v nosu (voh);
v uesu (sluh in ravnoteje);
v oesu (vid).
6.1 OKO (OCULUS)
Oko sestavljajo zrklo (bulbus oculi) in pomoni aparat oesa, ki ga tvorijo solzni aparat,
zunanje oesne miice in veke.
6.1.1 Oesno zrklo (bulbus oculi)
Oesno zrklo je okroglaste oblike in je zgrajeno iz treh plasti.

Zunanjo plast zrkla sestavljata belonica (sclera) in roenica (cornea). Belonica vzdruje
obliko zrkla in iti njegovo notranjost. V sprednjem delu prehaja v prozorno roenico.
Srednjo plast sestavljajo ilnica, ciliarnik in arenica. ilnica (chorioidea) je bogato
prekrvljena in prehranjuje vidni del mrenice. V sprednjem delu prehaja v arenico (iris), ki
ima funkcijo zaslonke. V sredini arenice je zenica (pupilla). Za zenico je oesna lea (lens),
ki je pritrjena na ciliarnik. Ciliarnik so miina vlakna, ki s krenjem vplivajo na debelino
oesne lee in s tem omogoajo izostritev slike.
Notranjo plast zrkla tvori mrenica (retina), ki ima dva dela: slepi in optini del. V vidnem
delu mrenice sta prisotni dve vrsti receptorjev: palike in epki. Palike vsebujejo pigment
rodopsin, epki pa jodopsin. Palike so bolj obutljive na intenziteto svetlobe in so
pomembne zlasti pri zagotavljanju vida v mraku. epke najdemo le v zadnjem delu mrenice
in so najgosteji na mestu najostrejega vida rumeni pegi. epki so pomembni za barvni
vid. Glede na obutljivost za svetlobo razlinih valovnih dolin delimo epke na modre,
zelene in rdee.
Zanimivosti:
Motnje v razvoju epkov privedejo do barvne slepote (daltonizem), ki se veinoma deduje
preko X-kromosoma. To pomeni, da so v veini primerov prenaalke bolezni matere, zbolijo
pa deki, deklice le izjemoma.
56
V zadnjem polu zrkla ivno nitje vidnega ivca zapua mrenico. V tem delu ni palik in ne
epkov slepa pega. V notranjosti zrkla se nahajata steklovina in oesna lea. Steklovina je
sestavljena predvsem iz vode. Lea je obdana s kapsulo, njena glavnina je iz vlaken.
Slika 67: Zgradba oesa

Vir. http://www.optik-jelovcan.com/data/uploads/zgradbaOcesa.jpg
6.1.2 Pomoni aparat oesa
Tvorijo ga:
zunanje oesne miice, ki omogoajo premikanje zrkla v oesni kotanji;
veke, ki itijo zrklo;
solzni aparat, ki ga sestavljajo solzna leza in solzna izvodila.
Slika 68: Pomone strukture oesa

Vir: http://projekti.gimvic.org/timko/biologija/polona/oko4.gif
Dioptrini aparat tvorijo roenica, lea in steklovina. Delovanje tega aparata omogoa
lomljenje arkov, tako da nastane realna, obrnjena in pomanjana slika na mrenici. Svetlobni
draljaj nato vzdrai palke in/ali epke. Signal nato potuje preko vidnega ivca v vidni del
57
moganske skorje (zatilni reenj moganov). Vsaka stran moganov dobi impulze iz obeh
oes. Nastala slika se v vsakem izmed oes razlikuje. Globinski vid je moen le ob gledanju z
obema oesoma.
Izrazi, povezani z delovanjem dioptrinega aparata:
akomodacija prilagajanje oesa na gledanje razlino oddaljenih predmetov;
kratkovidnost slika nastane pred mrenico;
daljnovidnost slika nastane za mrenico;
astigmatizem nastane zaradi nesimetrinosti roenice.
6.2 UTILO SLUHA IN RAVNOTEJA (ORGANUM VESTIBULOCOCHLEARE)
utilo za sluh in ravnoteje je uho (auris). Sluni in ravnoteni organ se nahajata v notranjem
uesu, zunanje in srednje uho sluita le prevajanju impulzov do notranjega uesa.
6.2.1 Zunanje uho (auris externa)
Sestavljajo ga uhelj, zunanji sluhovod in bobni. Uhelj je preteno iz hrustanca, prekriva ga

koa. Zunanji sluhovod prekriva koa, v kateri so dlake in leze, ki izloajo uesno maslo
(cerumen). Bobni (membrana tympani) se nahaja na meji med zunanjim in srednjim uesom.
6.2.2 Srednje uho (auris media)
Tvorita ga bobnina votlina (cavum tympani) in Evstahijeva cev. Na notranji strani je na

bobni pritrjena sluna koica kladivce. V srednjem uesu sta poleg kladivca e sluni
koici nakovalce in stremence. Slednje je pritrjeno na ovalno okence. Slune koice
prevajajo tresljaje z bobnia na notranje uho. Evstahijeva cev povezuje srednje uho z relom
in igra pomembno vlogo pri izenaevanju pritiska v srednjem uesu.
6.2.3 Notranje uho (auris interna)
Notranje uho se nahaja v koenem labirintu sennice, v katerem je koni labirint. Le-ta je
podobne oblike kot koen labirint, le da je manji. Sestavljen je iz vreke, meika, pola in
polkronih kanalov.
Pol je izpolnjen s tekoino endolimfo. V polu se nahaja sluni organ (Cortijev organ) s
utnimi celicami, katerih vzdraenje se prevaja preko slunega ivca v osrednje ivevje.
Ravnoteni organ se nahaja v koenem delu labirinta. Sestavljen je iz treh polkronih
kanalov, ki leijo pravokotno drug na drugega. V teh kanalih se nahaja dinamini ravnoteni
organ, ki zaznava spremembo hitrosti in smeri gibanja. V meiku in vreici se nahaja statini
ravnoteni organ, ki zaznava poloaj glave in lego telesa glede na gravitacijo. Iz ravnotenega
organa vodi v osrednje ivevje ravnoteni ivec.
58
Slika 69: Zgradba uesa
Vir: http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2003/ura/tomic/biologija/uho2.gif
Slika 70: Zgradba notranjega uesa

Vir:
http://www.svarog.si/biologija/MSS/econtent/images/66/11431/zgradba_ravnoteznega_organ
a_11431.jpg
59
Vpraanja in naloge:
Slika 71: Zgradba oesa

Vir: http://www.skidmore.edu/~hfoley/images/Eye.Quiz.jpg
1. Poimenujte dele oesa na sliki 71.

A ________________________
B ________________________
C ________________________
D ________________________
E ________________________
F ________________________
G ________________________
H ________________________
I _________________________
J _________________________
2. Kateri del oesa doloa njegovo barvo?
3. Zakaj z odpiranjem ust odpravimo neprijeten pritisk v uesu, ki se pojavi npr. v letalu?
4. Zakaj se nam ob dolgotrajnem vrtenju okrog osi vrti e nekaj asa po tem, ko smo se
ustavili?
60
7 KOA (DERMA, CUTIS, INTEGUMENTUM COMMUNE)
Koa predstavlja mejo med zunanjim okoljem in notranjostjo telesa. Je najveji organ telesa,
saj znaa njena povrina okrog 2 m2. iti telo pred kodljivimi vplivi iz okolja in prepreuje
izgubo pomembnih snovi, zlasti vode. Poleg tega ima e druge pomembne naloge:
je del imunskega sistema,
sodeluje pri uravnavanju telesne temperature,
sintetizira vitamin D,
je najveje utilo,
omogoa osebno prepoznavo (prstni odtisi).
Zgrajena je iz treh plasti:

vrhnjice (epidermis),
usnjice (dermis),
podkoja (subcutis).
Slika 72: Zgradba koe

Vir: http://projekti.gimvic.org/timko/biologija/nina%20z/slika7.jpg
7.1 EPIDERMIS
Epidermis tvori ve plasti med seboj tesno stisnjenih celic, ki so sploene in izpolnjene s
keratinom. V epidermisu ni il, zato je glede dostave hraniv in odstranjevanja kodljivih snovi
z difuzijo preko epidermodermalne meje v celoti odvisen od spodaj leeega dermisa.
Epidermis je debel od 0,1 mm na vekah do 1 mm na dlaneh in podplatih. Sestavljajo ga
primarno keratinociti v razlinih stadijih keratinizacije, pri emer so bolj diferencirane stopnje
keratinocitov v vrhnjih predelih. Debelina epidermisa je konstantna, saj se kljub stalnemu
nastajanju celic v zarodni plasti celice na povrini koe stalno luijo. Potovanje celic iz
zarodne plasti do povrine koe traja od 30 do 60 dni.
Epidermis je zgrajen iz estih plasti, ki si sledijo od povrine proti notranjosti v naslednjem
vrstnem redu:
roevinasta plast (stratum corneum),
61
svetla plast (stratum lucidum),
zrnata plast (stratum granulosum),
trnasta plast (stratum spinosum),
zarodna plast (stratum basale),
osnovna plast bazalna membrana.
Zarodna plast vrhnjice se nahaja na bazalni membrani, ki je v stiku z dermisom. Tvori jo en

sloj zarodnih keratinocitov. Z deljenjem in diferenciacijo keratinocitov (keratinizacija) se le-ti
pomikajo proti vrhu koe. Trnasto plast tvorijo keratinociti, ki sintetizirajo keratine (skupina
ve kot 30 razlinih beljakovin). V zrnati plasti so v citoplazmi keratinocitov tevilna zrnca
keratohialina. V roevinasti plasti najdemo popolnoma diferencirane keratinocite brez jeder
(korneociti), ki se kasneje odluijo. Celice v tej plasti so zelo tevilne. Roevinasta plast
obsega od 15100 ali ve plasti celic, odvisno od anatomske lokalizacije. Te celice nudijo
primarno zaito pred vplivi okolja.
Zanimivosti:
Pri luskavici se celice zarodnega sklada razmnoujejo 2- do 4-krat hitreje kot obiajno.
Slika 73: Keratinizacija

Vir: http://www.virtualmedicalcentre.com/uploads/VMC/Anatomy/oral_mucosa_450.jpg
V zarodni plasti vrhnjice so prisotne e druge celice:

melanociti (pigmentne celice),
Langerhansove celice (obrambne celice),
Merkelove celice (utilne celice).
Melanociti so edine celice v telesu, ki sintetizirajo melanin. Melanin z absorpcijo iti telo
pred kodljivimi uinki ultravijolinega sevanja. Melanocite najdemo tudi v lasnih foliklih,
srednji plasti oesnega zrkla (arenica doloa barvo oi) in moganskih ovojnicah. Te celice
predstavljajo mesto nastanka melanoma. Melanin nastaja v membransko vezanih organih
melanosomah, se nato zapakira v posebna zrnca, ki jih v koi z endocitozo prevzamejo
keratinociti, s katerimi so melanociti v stiku.
62
Zanimivosti:
Razlike v pigmentiranosti koe med rasami niso posledica vejega tevila melanocitov,
ampak vejega tevila in velikosti melanosom.
Slika 74: Melanocit

Vir: http://www.fanci.si/pic/page/dermalogica/Dermalogica_melanocit.jpg
Langerhansove celice so del imunskega sistema. Fagocitirajo tuje antigene, ki vstopajo v telo,
jih predelajo in predstavijo drugim celicam imunskega sistema. Sonenje in kortikosteroidna
mazila zmanjujejo tevilo Langerhansovih celic v koi.
Merkelove celice leijo na ali v bliini bazalne plasti. V vejem tevilu so prisotne na
jagodicah prstov in na spolovilih. Delujejo kot prenaalke obutka za fin dotik in so v
povezavi z nemieliniziranimi vlakni ivnih koniev (Weller et al., 2008, 10).
7.2 DERMIS
Lei pod epidermisom in mu nudi oporo ter prehrano. Na razlinih delih telesa ima razlino
debelino (0,6 mm na vekah, 3 mm na hrbtu, dlaneh in podplatih). Dermis tvorita dve plasti:
zgornja plast bradaviasta plast ali papilarni dermis;
spodnja plast mreasta plast ali retikularni dermis.
Papilarni dermis je tanji, sestavlja ga pilo vezivno tkivo, ki vsebuje kapilare, elastina in
retikularna vlakna ter nekaj kolagena.
V retikularnem dermisu je plast vezivnega tkiva debeleja. V njem so ile, gosto prepletena
elastina vlakna in snopi kolagenskih vlaken, urejeni v plasteh vzporedno s povrino koe. Ta
plast vsebuje tudi fibroblaste, mastocite, ivne konie, limfatino ilje in kone adnekse.
Ostali del dermisa tvori gelu podobna snov, sestavljena iz mukopolisaharidov (predvsem
hialuronske kisline), hondroitin sulfata in glikoproteinov.
Fibroblasti so najpomembneje celice dermisa. Proizvajajo ter izloajo prokolagen in
elastina vlakna. Prokolagen se cepi naprej v kolagen, tvori agregate, ki se med seboj
povezujejo. Tesno povezana kolagenska vlakna zagotavljajo elastinost koe in nudijo zaito
pred drugimi mehaninimi pokodbami. Kolagen predstavlja 70 % celotne tee dermisa.
Elastina vlakna predstavljajo le 1 % celotne tee dermisa, igrajo pa izredno pomembno vlogo
pri povrnitvi koe v njeno prvotno obliko.
63
7.3 DERMOEPIDERMALNA MEJA
Je bazalna membrana, ki pripenja epidermis na dermis. Sestavljata jo dve plasti:

lamina densa je debeleja in je v neposrednem stiku s spodaj leeim dermisom;
lamina lucida lei tik pod plastjo zarodnih keratinocitov.
Papile iz papilarnega dermisa vsebujejo pletee kapilar in limfatinih il. Te prstaste izrastke
obdajajo podobni izrastki epidermisa. Tako se mono povea povrina, preko katere poteka
izmenjava kisika, hraniv in odpadnih produktov med dermisom in epidermisom.
7.4 KONI ADNEKSI
So intradermalne strukture, obdane z epitelijskimi celicami. Imajo velik potencial za deljenje

in diferenciacijo ter predstavljajo pomemben vir epitelijskih celic za reepitelizacijo v primeru
pokodb koe (opekline, odrgnine).
Med kone adnekse tejemo:
leze lojnice,
leze znojnice,
apokrine leze,
mlene leze,
lasne folikle.
Kone adnekse pogosto najdemo tudi v globokih plasteh koe, lahko celo v podkoju. To
omogoa koi izredno sposobnost ponovne epitelizacije, celo ob zelo globokih pokodbah.
7.4.1 leze lojnice (glandulae sebaceae)
Najdemo jih po vsej povrini koe z izjemo dlani, podplatov in hrbtia stopala. Najveje in
najbolj zgoene so na obrazu in skalpu. Izloajo loj (sebum), ki masti koo, s tem se
zmanjuje trenje ter naredi koo bolj neprepustno za vlago.
7.4.2 leze znojnice (glandulae sudoriferae)
Najdemo jih po vsej povrini telesa, razen na ustnicah, zunanjem sluhovodu, malih sramnih
ustnicah in glansu penisa. e posebej tevilne so na dlaneh, podplatih in v pazduhi. Vsako
lezo sestavlja zavit intradermalni del, ki je preko dokaj ravnega kanala povezan s povrhnjico.
Glavna naloga znojnic je proizvodnja znoja, ki na koi izhlapi in jo tako hladi. Oivujejo jih
simpatina ivna vlakna ob njihovi stimulaciji se povea proizvodnja znoja.
64
Slika 75: leze znojnice
Vir: http://cache2.artprintimages.com/lrg/38/3813/J5RIF00Z.jpg
7.4.3 Apokrine in mlena leza
Apokrine leze najdemo v pazduhi in anogenitalni regiji ter kot modificirane leze v
zunanjem sluhovodu, vekah in kot mlene leze. Izdelujejo telesne vonjave. Aktivne
postanejo ele po puberteti.
7.4.4 Lasni folikli
Tvorita jih dermis in epidermis. Najdemo jih na celotni povrini telesa z izjemo stopal, dlani,
glansa penisa, klitorisa in malih sramnih ustnic, na stikih sluznic in koe ter delih prstov.
leze lojnice se pogosto direktno odpirajo v lasne folikle, ne pa neposredno na povrino koe.
To povezavo imenujemo pilosebacealna enota.
Osnova lasnega folikla lei globoko v dermisu, na obrazu lahko celo v podkonem maevju.
Lasni folikel povezuje s povrhnjim delom dermisa miica najeilka dlake musculus arector
pili. Krenje te miice je bolj pod nadzorom simpatikusa. Ob krenju miice se dlaka najei.
Rast dlak poteka v treh fazah:
anagena rastna faza,
telogena faza mirovanja,
katagena vmesna faza.
Posamezna obdobja se med seboj razlikujejo tudi glede na mesto, na katerem dlaka raste.
Lasne folikle najdemo v katerem koli asu v vseh treh fazah rasti. To dejstvo je pomembno
pri odstranjevanju dlak z laserjem potrebnih je namre ve obravnav.
Slika 76: Lasni folikel

Vir: http://www.proprofs.com/flashcards/cardshowall.php?title=skin-anatomy
65
7.5 ILNA OSKRBA KOE
Kone ile potekajo v bliini ali skupaj z mrejem vezivnega tkiva in tvorijo obsene
dermalne in subdermalne pletee. V dermisu so horizontalno urejeni pletei med seboj
povezani s komunikantnim iljem, ki poteka pravokotno na povrino koe.
Koa igra pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, ne samo z lezami
znojnicami, ampak tudi z uravnavanjem pretoka krvi skozi koo. Krenje il
(vazokonstrikcijo) in irjenje il (vazodilatacijo) uravnava simpatini ivni sistem.
7.6 LIMFNO ILJE
Poteka vzporedno s krvnim iljem. Limfatine kapilare se prinejo v intersticijskem prostoru

dermalnih papil in drenirajo limfo v globoke dermalne in subdermalne pletee.
7.7 OIVENOST KOE
V koi najdemo tevilne specializirane strukture, pomembne za zaznavanje razlinih

draljajev. Poleg Merkelovih celic, ki zaznavajo blag dotik, imajo isto vlogo tudi
Meissnerjeva telesca (najbolj gosto so posejana na jagodicah prstov). Vater-Pacinijeva telesca
so globoko v dermisu in zaznavajo pritisk. Krausejevo telesce zaznava mraz, Ruffinijevo
telesce vroino. Boleina se prenaa preko ivnih koniev, lociranih v bazalnih plasteh
epidermisa. Koni ivci sledijo krvnim ilam. Podroje, ki ga oskrbuje en spinalni ivec ali en
segment hrbtenjae, imenujemo dermatom.
Slika 77: Vater-Pacinijevo telesce

Vir: http://www.uni-leipzig.de/~anatomie/CMS/te15lO1l/histoseiten/pub/data/ha/s008_a.jpg
7.8 STARANJE KOE
S staranjem se koa tanja, zmanja se njena pronost, pojavijo se gube. Predeli koe,
izpostavljeni soncu, kaejo spremembe v smislu izgube pigmenta, prezgodnjega gubanja koe
in razirjenih drobnih ilic (teleangiektazije).
Staranje koe je posledica zunanjih (eksogenih) in endogenih dejavnikov. Med
pomembnejimi zunanjimi dejavniki sta kajenje in pretirano sonenje.
Endogeno je staranje koe genetsko doloeno.
66
Slika 78: Vpliv sonnih arkov na staranje koe
Vir: http://www.centerderma.si/wp-content/uploads/Staranje-ko%C5%BEe-copy1.jpg
Naloga:
Slika 79: Zgradba koe

Vir: http://msjensen.cehd.umn.edu/webanatomy/integumentary/integ_skin_1.jpg
67
Poimenujte oznaene dele koe na sliki.
1. ________________________
2. ________________________
3. ________________________
4. ________________________
5. ________________________
6. ________________________
7. ________________________
8. ________________________
9. ________________________
10. _______________________
68
8 ENDOKRINI SISTEM (LEZE Z NOTRANJIM IZLOANJEM)
Endokrini sistem tvorijo endokrine leze in difuzne endokrine celice, ki izloajo hormone.
Hormoni preko krvi potujejo po telesu in uinkujejo na tarne celice to so celice, ki imajo
na svoji povrini ustrezne receptorje za vezavo hormona.
Izloanje hormonov v telesu v glavnem poteka po naelu negativne povratne zveze, kar
pomeni, da poveana koncentracija hormona deluje zaviralno na endokrino lezo, ki je
izloanje hormona prej spodbujala.
Glede na tip celice, v kateri so hormoni nastali, jih delimo na:
lezne hormone nastajajo v leznih celicah,
nevrohormone nastajajo v ivnih celicah.
Po kemijski sestavi delimo hormone na peptidne (rastni hormon, inzulin) in steroidne
(hormoni nadledvine leze, spolni hormoni).
Najpomembneje endokrine leze so:
moganski privesek (hipofiza),
itnica (glandula thyroidea),
obitnice (glandulae parathyroideae),
nadledvini lezi (glandulae suprarenales),
eerika (glandula pinealis),
trebuna slinavka (pancreas),
spolne leze (jajnik, modo),
prieljc (thymus).
8.1 HIPOFIZA
Je glavna endokrina leza in lei v turkem sedlu. Njeno delovanje je tesno povezano s
hipotalamusom. Hipofiza ima dva dela, v katerih nastajajo razlini hormoni:
sprednji del (adenohipofiza),
zadnji del (nevrohipofiza).
8.1.1 Adenohipofiza
Adenohipofiza izloa ve hormonov, ki v glavnem uravnavajo delovanje drugih endokrinih

lez. Njeno delovanje je pod nadzorom hipotalamusa. V adenohipofizi nastajajo naslednji
hormoni:
a) rastni hormon (somatotropin) poveuje rast kosti, miic, hrustanca;
b) prolaktin uinkuje na mlene leze in spodbuja izloanje mleka;
c) tireotropni hormon (TSH) spodbuja delovanje itnice;
d) adrenokortikotropni hormon (ACTH) spodbuja skorjo nadledvine leze za izloanje
glukokortikoidnih hormonov;
e) luteinizirajoi hormon (LH) pri enskah spodbuja ovulacijo in nastanek
progesterona, pri mokih pa nastajanje testosterona;
f) folikle stimulirajoi hormon (FSH) spodbuja nastajanje estrogena v jajnikih in
nastajanje sperme;
g) melanocite spodbujajoi hormon (MSH) spodbuja nastajanje melanina.
8.1.2 Nevrohipofiza
Izloa naslednja dva hormona:
69
oksitocin spodbuja krenje maternice ob porodu in izloanje mleka iz mlenih lez
po porodu;
antidiuretini hormon (ADH) zadruje vodo v telesu.
Slika 80: Hipotalamus in hipofiza

Vir:
http://i824.photobucket.com/albums/zz169/panhard/Tribulus/BrainSaggital01_Cleaned_s01.
jpg
8.2 ITNICA (GLANDULA THYROIDEA)
Lei na sprednji strani vratu, pod Adamovim jabolkom. Sestavljata jo dva renja, ki sta med
seboj povezana z mostikom. V itnici nastajajo naslednji hormoni:
trijodtironin uravnava presnovo v telesu;
tetrajodtironin (tiroksin) uravnava presnovo v telesu;
kalcitonin sodeluje pri homeostazi kalcija.
Hipotiroidizem pomeni zmanjano izloanje tiroksina in je lahko prirojen ali pridobljen.
Prirojeni hipotiroidizem privede do motenj v razvoju (kretenizem), pridobljen pa se kae kot
miksedem (pridobivanje na tei, slaba toleranca mraza, zaspanost, upoasnjenost, suha
hrapava koa).
Hipertiroidizem pomeni prekomerno izloanje tiroksina in se kae s hujanjem, izbuljenimi
omi, potenjem, tresenjem in pospeenim srnim utripom.
Poveano itnico imenujemo gola. Vzroki zanjo so tevilni, med drugim lahko tudi
pomanjkanje joda v prehrani. Osebe z golo imajo lahko povsem normalne nivoje itninih
hormonov v krvi.
70
Slika 81: itnica
Vir: http://projekti.gimvic.org/timko/cloveskotelo/petkovsek/Grlo.jpg
8.3 OBITNICE (GLANDULAE PARATHYROIDEAE)
So tiri drobne leze, ki se nahajajo na dorzalni strani itnice. Izloajo parathormon, ki igra
pomembno vlogo pri homeostazi kalcija in fosfata. Normalne vrednosti kalcija so nujno
potrebne za nemoteno delovanje ivevja in miic. Uinek parathormona je antagonistien
tistemu kalcitonina (torej poviuje koncentracijo kalcija v krvi).
8.4 NADLEDVINA LEZA (GLANDULA SUPRARENALIS)
Je parna leza, ki se nahaja na zgornjem polu vsake ledvice. Sestavljena je iz skorje in sredice,
v katerih nastajajo tevilni pomembni hormoni.
Skorja nadledvine leze izloa:
glukokortikoide (npr. kortizol), ki poviujejo nivo glukoze v krvi;
mineralokortikoide (npr. aldosteron), ki zadrujejo natrij in vodo v telesu ter
poveujejo izloanje kalija;
androgene hormone (npr. predhodnika testosterona).
Sredica nadledvine leze izloa adrenalin in noradrenalin, stresna hormona, ki pripravita

organizem na beg ali boj.
8.5 TREBUNA SLINAVKA (PANKREAS)
Je leza z endokrinim in eksokrinim delom. Eksokrini del izloa v dvanajstnik sok trebune
slinavke s tevilnimi encimi, ki sodelujejo pri prebavi. Endokrini del tvorijo Langerhansovi
otoki, v katerih je prisotnih ve vrst celic.
Najpomembneje med njimi so:
-celice, ki izloajo glukagon,
-celice, ki izloajo inzulin.
Glukagon zviuje koncentracijo glukoze v krvi s poveanim privzemanjem glukoze iz

prebavil in z razgradnjo glikogena v jetrih.
71
Inzulin zniuje koncentracijo glukoze v krvi z veanjem prehajanja glukoze iz krvi v periferne
celice in s poveevanjem sinteze glikogena v jetrih. Telo namre viek glukoze v telesu kopii
v jetrih v obliki glikogena.
Zanimivosti:
Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je posledica:
premajhnega izloanja inzulina (okvara trebune slinavke; npr. predhodna vnetja);
neuinkovitosti inzulina (odpornost tarnih celic na delovanje inzulina; npr. pri
debelih ljudeh).
Naloga:
Slika 82: Endokrine leze

Vir: http://images.yourdictionary.com/images/main/A4endogl.jpg
Poimenujte endokrine leze, oznaene na sliki.
A ________________________
B ________________________
C ________________________
D ________________________
E ________________________
F ________________________
G ________________________
H ________________________
72
9 SPOLOVILA IN RODILA
Spolovila so namenjena reprodukciji. V ta namen proizvajajo spolne celice (semenice in
jajeca). Med spolne leze tejemo modo (testis) in jajnik (ovarij).
9.1 MOKO SPOLOVILO
Moko spolovilo sestavljajo:

modo (testis);
izvodila, ki odvajajo semenice;
dodatne leze, ki proizvajajo tekoino, v kateri plavajo semenice;
spolni ud (penis).
Modo je parna leza jajaste oblike, ki se nahaja v modniku (scrotum). V njem nastajajo
spolni hormoni in semenice (spermiogeneza). Na zgornjem polu moda je obmodek, v
katerem se zbirajo in konno dozorijo semenice. Iz obmodka izhaja semenovod, ki poteka v
semenskem povesmu do medenice. Semensko povesmo ima obliko snopa, ki ga poleg
semenovoda tvorijo e ile in ivci, ki oskrbujejo modo. Poteka iz mod preko dimeljskega
kanala v trebuno votlino, kjer razpade in semenovod nato nadaljuje svojo pot do prostate.
Za senim mehurjem se nahaja par semenskih meikov, ki prav tako izloajo sekret, v
katerem plavajo semenice. Semenske meike uvramo med dodatne leze, med katerimi pa
je najveja in najpomembneja obsenica (prostata). Ta je po obliki in velikosti podobna
kostanju. Lei pod senim mehurjem in pred sprednjo steno danke, skozi katero je tudi tipna.
V sredini prostate poteka senica. Prostata izloa tekoino, v kateri plavajo semenice.
Moka senica je priblino 25 cm dolga cev, ki vodi iz senega mehurja skozi prostato in
penis na prosto. Slui tako urinarnemu in genitalnemu traktu.
Moki spolni ud (penis) sestavljajo tri brecila: brecili spolnega uda in brecilo senice. Brecili
spolnega uda sta pritrjeni na sramnico. Brecilo senice je v proksimalnem delu zadebeljeno,
vanj vstopa senica. V distalnem delu se brecilo senice ponovno zadebeli; tokrat v glavo
penisa (glans penis). Penis prekriva koa, ki prekriva tudi glans (prepucij).
Modo in obmodek se nahajata v koni vrei, imenovani modnik. Koa modnika je poraena
in moneje pigmentirana. V tem predelu podkoje nima maevja, kar je zelo pomembno pri
vzdrevanju ustrezne temperature za potek spermiogeneze.
Obe gonadi (ovarij in testis) sta prvotno locirani v trebuni votlini, v okolici ledvic in se
tekom embrionalnega razvoja spustita modo v modnik, jajnik v medenico. V kolikor modo
ne prispe v modnik, se ne more normalno razviti in v njem ne more potekati tvorba semenic.
73
Slika 83: Moko spolovilo
Vir: http://reocities.com/Athens/styx/2456/25_5.jpg
9.2 ENSKO SPOLOVILO
ensko spolovilo tvorijo:

jajnik (ovarium),
jajcevod (tuba uterina),
maternica (uterus),
nonica (vagina),
zunanje spolovilo (vulva).
9.2.1 Jajnik (ovarium)
Jajnik ima obliko in velikost nekoliko sploene slive. Nahaja se na lateralni medenini
steni. Prvotno je, tako kot modo, zasnovan v predelu ledvic in se med embrionalnim razvojem
spusti v medenico. Na blinje strukture veejo jajnik tevilne vezi. Jajnik obdaja ovojnica.
Na prenem prerezu ima jajnik dva dela:
sredico vezivo, prepleteno z ilami in ivci;
skorjo vsebuje parenhim jajnika, sestavljen iz foliklov, v katerih zorijo jajne
celice.
V obeh jajnikih ima deklica e ob rojstvu zastavljenih na tisoe foliklov. Od teh jih tekom
ivljenja dozori le nekaj sto. Veina foliklov ne doivi polnega razvoja.
9.2.2 Jajcevod (tuba uterina)
Jajcevod je miina cev, ki slui prenosu jajec. Izhaja iz maternice in se konuje prosto v
trebuni votlini. Notranjost jajcevoda prekriva nagubana sluznica, prekrita z migetalnim
epitelijem, ki utripa v smeri proti votlini maternice. Migetalni epitelij igra pomembno vlogo
pri potovanju jajeca v votlino maternice. Na koncu jajcevoda, ki se konuje prosto v
74
trebuno votlino, so tevilne resice, med katerimi je ena e posebej dolga in slui lovljenju
jajeca ob ovulaciji.
9.2.3 Maternica (uterus)
Je miiast organ, namenjen ugnezdenju oplojenega jajeca in razvoju ploda vse do poroda.
Maternico skupaj z nonico imenujemo rodila. Maternica je hrukaste oblike in je sestavljena
iz telesa maternice, materninega vratu in oine.
Glavnino maternice predstavlja maternino telo, iz katerega v zgornjem delu izhajata oba
jajcevoda. Nad izhodiem obeh jajcevodov se boi maternini svod. V spodnjem delu telo
maternice prehaja preko maternine oine v maternini vrat, ki je cilindrine oblike in sega v
nonico. Ta del maternice imenujemo porcija in je viden ob ginekolokem pregledu.
V notranjosti maternice je maternina votlina, ki je trikotaste oblike. Kote tvorijo vstopia
jajcevodov zgoraj in v spodnjem delu notranje maternino ustje, preko katerega prehaja
maternina votlina v cervikalni kanal.
Stena maternice ima na prerezu tri plasti:
notranja maternina sluznica (endometrij),
srednja plast miina plast (miometrij),
zunanja plast serozna plast (perimetrij).
Notranja plast maternice doivlja pri spolno zreli enski soasno z dogajanjem v jajnikih
nenehne spremembe (menstrualni ciklus).
9.2.4 Nonica (vagina)
Nonica je priblino 10 cm dolg kanal, v katerega sega z zgornje strani maternino ustje,
navzdol se nonica odpira na prosto z noninim ustjem.
9.2.5 Zunanje spolovilo
K enskemu zunanjemu spolovilu sodijo:

nadsramje,
sramne ustne,
nonini preddvor,
nonini vhod.
Nadsramje je nad simfizo in je poraeno z dlakami. Sramne ustne so velike (labia majora) in
majhne (labia minora). Velike sramne ustne so z zunanje strani poraene. Mali sramni ustni
nista poraeni in obdajata nonini preddvor. V nonini preddvor se odpira senica ter
izvodila tevilnih lez, med katerimi je najpomembneja Bartolinijeva leza.
egetavek je penisu analogen organ. Zgrajen je iz erektilnega tkiva.
Nonini vhod je ovalna odprtina, ki jo z vsake strani obdaja brecilno tkivo v obliki
podolgovatega svaljka. Vhod v nonico pri enskah, ki e niso imele spolnih odnosov, zapira
devika koica (hymen).
75
Slika 84: ensko spolovilo
Vir: http://www.svarog.si/biologija/MSS/econtent/multimedia/66/11414/00_podlaga.jpg
9.3 MEDENINO DNO
Je ploa iz progastih miic in veziva, ki zapira izhod iz medenice. Skozi medenino dno se
odpirata na prosto urogenitalni in prebavni trakt. Pri mokem potekata skozi medenino dno
senica in danka, pri enski pa senica, danka in nonica.
9.4 MENSTRUALNI CIKLUS
Menstrualni ciklus je obdobje med menstruacijama in traja obiajno okrog 28 dni, z monim
razmikom od 21 do 35 dni. Gre za ciklino krvavitev iz maternice v rodnem obdobju vsake
ene. Do menstruacije pride samo, e ne pride do oploditve jajeca. V tem primeru nivo
hormonov v krvi pade in endometrij se prine luiti.
Prvo menstruacijo v ivljenju imenujemo menarha in se obiajno pojavi okrog 12. ali 13. leta.
Menstrualni ciklus se zakljui z menopavzo, ki nastopi okrog 51. leta starosti.
Menstrualni ciklus se odvija na treh nivojih:
hipotalamus in hipofiza,
jajniki,
maternica.
Hipotalamus izloa v zaetku ciklusa sproajo hormon za gonadotropine, ki v hipofizi
spodbudi izloanje folikle stimulirajoega hormona (FSH) in luteinizirajoega hormona (LH).
FSH stimulira zorenje jajnih celic v jajniku. LH povea izloanje estrogenov, ki pripravijo
endometrij na ugnezdenje oplojenega jajeca. Estrogen in LH vplivata tudi na zorenje in
sproanje jajnih celic (ovulacija). Obiajno se sprosti samo ena jajna celica. Po ovulaciji
nastane v foliklu, iz katerega se je sprostila jajna celica, zaasna endokrina leza rumeno
telesce (corpus luteum), ki izloa progesteron. V kolikor ne pride do oploditve jajne celice,
rumeno telesce propade, kar privede do luenja maternine sluznice.
Menstrualni ciklus lahko glede na spremembe na jajniku delimo na tri obdobja:

1. Folikularno potekata rast in zorenje jajne celice. Ta faza se zane prvi dan
menstruacije in kona ob ovulaciji. Obiajno traja od 10 do 14 dni.
2. Ovulatorno obiajno traja en do dva dneva. V prvi fazi se jajna celica osvobodi iz
folikla (ovulacija) in prine nato potovati preko jajcevoda v maternino votlino.
3. Lutealno traja obiajno 12 do 16 dni. Progesteron iz rumenega telesca in estrogeni
pripravijo endometrij na vgnezdenje oplojenega jajeca. V kolikor pride do oploditve,
rumeno telesce e naprej proizvaja progesteron, ki omogoa razvoj ploda. V kolikor pa
do oploditve ne pride, prine nivo progesterona padati in endometrij se prine luiti.
76
Motnje menstrualnega ciklusa:
amenoreja izostanek menstruacije (primarna npr. v otrotvu, pred menarhe,
sekundarna izostanek menstruacije po tem pri odrasli enski, pred menopavzo);
dismenoreja bolea menstruacija.
Slika 85: Menstrualni ciklus

Vir: http://office.blog.siol.net/files/2010/01/menstrualni-ciklus.jpeg
9.5 NOSENOST (GRAVIDITAS)
Je obdobje od oploditve jajne celice do poroda in traja obiajno 9 mesecev. Nosenost

delimo na posamezna obdobja trimeseja ali trimestre.
enske, ki e niso rodile, imenujemo nulligravide; enske, ki so rodile vekrat, pa
multigravide.
Oploditev je spojitev semenice in jajne celice v zigoto. Do oploditve pride obiajno v enem
izmed jajcevodov. Jajna celica postane po vdoru ene semenice neprepustna za vdor drugih
semenic.
Zigota nato potuje v maternino votlino. Med potovanjem v maternino votlino pride v zigoti
do delitve celic in nastane blastocista. Blastocista se priblino 612 dni po ovulaciji ugnezdi v
steno maternice. Sluznico maternice v asu ugnezdenja blastociste imenujemo decidua. Iz
decidue in zunanje plasti blastociste se razvije posteljica (placenta). Posteljica ima ve izredno
pomembnih funkcij:
preskrbuje plod s pomembnimi hranivi;
preko nje poteka odstranjevanje kodljivih snovi;
imunska funkcija (prehod materinih protiteles na otroka);
endokrina funkcija (izloa hormon HCG humani horionski gonadotropin).
Plod je s posteljico, ki raste vso nosenost, povezan preko popkovnice.
77
Na koncu prvega trimestra meri zarodek okrog 7,5 cm.
S prehodom v drugi trimester se tveganje za spontani splav izrazito zmanja. V drugem
trimestru se maternica precej povea. Nosenica prine utiti plodove gibe. Placenta je zelo
aktivna, fetus prine izloati urin nastaja plodovnica.
V zadnjem trimestru plod raste najhitreje. Proti koncu nosenosti se obrne z glavo navzdol in
se tako pripravi na porod.
Slika 86: Posteljica

Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f1/Placenta.svg/250px-
Placenta.svg.png
Vpraanja in naloge:
1. Kako imenujemo vaje za krepitev miic medeninega dna?

2. Zakaj je izvajanje vaj za krepitev miic medeninega dna koristno?
3. Prisotnost katerega hormona doloamo s hitrimi testi za nosenost?
4. Kdaj govorimo o izvenmaternini nosenosti?
5. Ali je izvenmaternina nosenost nevarna za ensko in e je, zakaj?
6. Kaj je najpogosteji vzrok za sekundarno amenorejo?
78
Slika 87: enski genitalni trakt
Vir: http://wps.aw.com/wps/media/tmp/labeling/2809191_dyn.jpg
7. Poimenujte dele, oznaene na sliki 87.

A ______________________________
B ______________________________
C ______________________________
D ______________________________
E ______________________________
F ______________________________
Slika: 88
Vir: http://www.thefemaleview.com/images/ectopic1.jpg
8. Katero stanje prikazuje slika 88?
79
10 PREBAVILA (APPARATUS DIGESTORIUS)
Prebavila sluijo organizmu za sprejemanje in predelavo hrane, resorpcijo hranilnih snovi in

izloanje ostankov hrane. Imajo obliko cevi, ki poteka skozi vso telo, od ust do zadnjine
odprtine. S prebavno cevjo so v tesni povezavi velike prebavne leze: ustne leze slinavke,
jetra in trebuna slinavka. Cev celotnega prebavnega trakta ima pri odraslem loveku dolino
od 6 do 8 metrov (Kobe et al., 1988).
10.1 USTNA VOTLINA (CAVUM ORIS)
Predstavlja zaetek prebavne cevi. Od spredaj jo omejujeta ustnici, s strani lici, streho ustne
votline predstavlja nebo, dno jezik in miice ustnega dna, v zadnjem delu sega do goltne
oine. V ustno votlino vstopimo skozi odprtino med ustnicama. Ustna odprtina se na vsakem
koncu kona z ustnim kotom, od katerega poteka proti nosnicama nazolabialna guba. Le-ta
loi zgornjo ustnico od lica. Spodnja ustnica meji na brado. Podlago ustnicam daje okrogla
ustna miica musculus orbicularis oris.
10.1.1 Lice (bucca)
Lice tvori stransko steno ustne votline. Na lini strani ustne sluznice je v viini drugega
konika vidno izvodilo obuesne leze slinavke.
10.1.2 Dlesen (gingiva)
Dlesen prekriva zobne odrastke zgornje in spodnje eljustnice in tesno ovija zobni vrat.
10.1.3 Zobje (dentes)
Zobje so namenjeni grizenju, veenju in sodelujejo pri govoru. Vsak zob ima krono, vrat in
korenino. Zobna krona je prosti del zoba, ki ga dlesen ne prekriva. V notranjosti ima zob
votlino, v kateri je zobni mozeg. Zobovje odraslega loveka ima 32 zob (dentes permanentes);
8 na vsaki strani eljusti. To so: dva sekalca, podonik, dva linika in trije koniki.
Mleni zobje (dentes decidui) se razvijejo v eljusti e pred rojstvom. Mlenih zob je 20. Prvi
zobje zanejo izraati med 6. in 8. mesecem. Med 7. in 8. letom prinejo mleni zobje
izpadati, nadomestijo jih stalni zobje, ki izrastejo nekje do konca 13. leta. Zadnji izrastejo
zadnji koniki modrostni zobje, ki lahko izrastejo posamino ali pa vsi tirje (Kobe, 1988).
10.1.4 Nebo
Na ustnem nebu loimo mehko in trdo nebo. Mehko nebo poteka od trdega neba navzad in
ima v sredini podaljek, ki ga imenujemo jeziek (uvula). Ob straneh prehaja mehko nebo v
dva loka, med katerima se nahaja nebnica.
80
10.1.5 Jezik (lingua)
Jezik je miien organ na dnu ustne votline. Pomemben je pri veenju hrane in govorjenju.
Tvorijo ga telo, koren in konica jezika. Koren in telo jezika sta pritrjena, ostali deli so prosti.
Koren jezika je v stiku s poklopcem (epiglotis). Na hrbtiu jezika so okualne brbonice, ki
so specializirane za tiri osnovne kvalitete okusa (sladko, slano, kislo, grenko).
10.1.6 Ustne leze slinavke
Izloajo slino, ki vlai ustno sluznico in je pomembna za prebavo, saj vsebuje encim amilazo,
ki je pomembna pri presnovi ogljikovih hidratov. Ustne leze slinavke delimo na velike in
majhne. Slednje so locirane zlasti v sluznici ustne votline. Velike ustne leze slinavke so
locirane izven ustne votline. Med njimi je najpomembneja obuesna leza slinavka.
Slika 89: Ustna votlina

Vir:
http://www.svarog.si/biologija/MSS/econtent/multimedia/66/11254/00_podlaga.jpg
10.2 RELO (PHARYNX)
V relu se kriata dihalna in prebavna pot. relo je cevast organ, ki ga delimo na tri odseke:
Nosni del sega od lobanjske baze do mehkega neba. V tem delu se nahaja relnica. V
nosni del rela se odpira Evstahijeva cev, ki izhaja iz votline srednjega uesa.
Ustni del sega od mehkega neba do zgornjega roba poklopca.
Hipofarinks sega od zgornjega roba poklopca do vhoda v poiralnik. V sprednjem
delu tega segmenta je vstop v grlo.
10.3 POIRALNIK (ESOPHAGUS)
Je miiasta cev, ki povezuje relo z elodcem. Poteka skozi prsno votlino in preko trebune
prepone vstopa v trebuno votlino. Loimo vratni, prsni in trebuni del poiralnika.
81
10.4 ELODEC (VENTRICULUS, GASTER)
Predstavlja najiri del prebavne cevi. Njegova kapaciteta znaa okrog 2,5 litra. Prazen
elodec ima obliko polmeseca. V zgornjem delu je vstopno mesto poiralnika (kardija), v
spodnjem delu prehaja elodec v dvanajstnik. V tem predelu izhod iz elodca zapira posebna
miica zapiralka vratar (pylorus). elodec ima sprednjo in zadnjo ploskev, veliko in majhno
krivino. Iz zaetnega dela elodca izhaja svod elodca, ki prehaja v telo elodca. Telo se
nadaljuje v preddvor in se kasneje zoi v pilorini kanal. Stena elodca je zgrajena iz treh
plasti: serozne, miine in sluznine. V slednji se nahajajo lezne celice, ki izloajo tevilne
encime, pomembne pri presnovi snovi. V elodcu se prine priprava hrane na absorpcijo. V
tem predelu se hrana premea s prebavnimi sokovi in nato preko vratarja preide v tanko revo,
v katerem poteka nadaljnja obdelava hrane. V elodcu nastaja elodna kislina, ki nudi zaito
pred kodljivimi mikroorganizmi in je pomembna za aktivacijo nekaterih encimov. Tukaj
nastaja tudi intrinzini faktor, ki je pomemben pri resorpciji vitamina B12.
Slika 90: elodec

Vir: http://www.svarog.si/biologija/MSS/index.php?page_id=11255
10.5 TANKO REVO (INTESTINUM TENUE)
Je najdalji odsek prebavne cevi. Sega od elodca do debelega revesa.

Delimo ga na tri dele: dvanajstnik (duodenum), tee revo (jejunum), vito revo (ileum).
10.5.1 Dvanajstnik
Predstavlja zaetni del tankega revesa. Je podkvaste oblike, pri emer obdaja glavo trebune
slinavke. V dvanajstnik se odpirata izvodili trebune slinavke in skupnega olnega voda.
10.5.2 Tee in vito revo
Predstavljata najdalji del prebavne cevi in potekata vse do ileocekalnega ustja. Ostre meje
med njima ni.
10.6 DEBELO REVO (INTESTINUM CRASSUM)
Debelo revo je sestavljeno iz ve odsekov:

82
slepo revo (Ne zamenjujte ga s slepiem!),
navzgornje debelo revo,
preno debelo revo,
navzdolnje debelo revo,
esasto debelo revo,
danka.
Slepo revo je zaetni del debelega revesa. Na prehodu slepega revesa v navzgornje debelo
revo je oina, preko katere prehaja revesna vsebina iz tankega v debelo revo ileocekalno
ustje. Iz slepega revesa izhaja slepi (appendix vermiformis), ki meri v povpreju 7 do 10 cm
v dolino. Je prosto gibljiv in lahko spreminja svojo lego.
Danka (zadnjik, rectum) je konni del prebavne cevi in poteka od esastega debelega revesa
do zadnjika (anus). Je cilindrine oblike in se v spodnjem delu zoi. V spodnjem delu danke
je bogat venski plete hemoroidalni venski plete. V konnem delu danke se nahaja 12 cm
visok miini obro, ki tvori miico zapiralko.
Slika 91: Prebavna cev

Vir: http://holist.eu/clipart/Digestive%20system.gif
10.7 JETRA
So najveja leza v lovekem telesu in tehtajo od 1500 do 2000 g. Leijo v zgornjem delu
trebune votline in so v tesnem stiku s trebuno prepono. Veina jeter lei v desnem zgornjem
kvadrantu trebuha, manji dele sega v levi zgornji kvadrant trebuha. Jetra sestavljata manji
levi in veji desni jetrni reenj. Zgornja ploskev jeter je konveksna in se prilega trebuni
preponi. Spodnja ploskev jeter je konkavna in je v stiku z drugimi organi v trebuni votlini.
Na tej strani se nahaja jetrna lina, preko katere vstopajo v jetra pomembne ile in ivci ter
izstopajo skupni olni vod in mezgovnice. Na spodnji ploskvi jeter sta tudi vdolbini, v
katerih se nahajata olnik in spodnja votla vena.
Jetra imajo dvojno oskrbo s krvjo, in sicer preko portalne vene dobivajo vensko kri iz elodca,
vranice in revesa. Po tej krvi prihajajo v jetra vsa hraniva. Arterijska kri prihaja v jetra preko
jetrne arterije, ki se odcepi od trebune aorte.
Jetrne celice (hepatociti) so osrednje celice tevilnih presnovnih procesov v telesu. Sodelujejo
pri presnovi ogljikovih hidratov, maob in aminokislin; izdelujejo tudi ol, ki je pomemben
pri presnovi maob. Druge pomembne jetrne celice so Kupferjeve celice, ki odstranjujejo
83
bakterije in strupe, ki prihajajo iz prebavnega trakta v jetra. Kupferjeve celice sodijo sicer k
imunskemu sistemu.
ol se zbira v olnih kapilarah, ki se zdruujejo v veje olne vode, vse do desnega in
levega jetrnega olevoda. Oba olevoda se zdruita v skupno izvodilo, ki se zdrui z
izvodilom olnika v skupni olni vod. Skupni olni vod se z izvodilom trebune slinavke
zliva v dvanajstnik.
olnik (vesica fellea) je vreaste oblike in je v stiku s spodnjo povrino jeter. Iz olnika
izhaja olni vod. olnik slui kot rezervoar za ol. Ob zauitju hrane se skri, kar omogoa
iztekanje ola. olno barvilo imenujemo bilirubin. Nastane pri razgradnji rdeih krvnik. V
kolikor pride do poveanja koncentracije bilirubina v krvi, govorimo o zlatenici.
10.8 TREBUNA SLINAVKA (PANKREAS)
Je meana leza (endokrina in eksokrina), katere izvodilo za eksokrini del se izliva v

dvanajstnik. Ima podolgovato obliko, podobno rki S in lei vodoravno v trebuni votlini.
Sestavljena je iz glave, telesa in repa trebune slinavke. Glavo trebune slinavke tesno ovija
dvanajstnik. Izloki eksokrinega dela so pomembni za normalno prebavo ogljikovih hidratov,
maob in beljakovin. Encimi, ki jih izloa trebuna slinavka, so tripsin, lipaza, amilaza.
(Endokrini del pankreasa glej endokrine leze.)
Slika 92: Trebuna slinavka in olnik

Vir:
http://www.svarog.si/biologija/MSS/econtent/multimedia/66/11409/01_trebusna_slinavka.jpg
10.9 POTREBUNICA (PERITONEJ)
Je gladka serozna mrena, ki obdaja notranje stene trebune in medenine votline ter prebavne
organe, ki so v teh votlinah. Izloa serozno tekoino, ki zmanjuje trenje. Poleg sekretorne
funkcije ima potrebunica tudi veliko sposobnost resorpcije.
84
Naloga:
Slika 93: Debelo revo

Vir: http://i40.tinypic.com/2ptatdj.png
Poimenujte oznaene dele debelega revesa.

1. ____________________________
4. ____________________________
5. ____________________________
6. ____________________________
7. ____________________________
8. ____________________________
9. ____________________________
10. ___________________________
2. Pri kateri otroki nalezljivi bolezni pride do vnetja obuesne leze slinavke?
3. Poznate katero bolezen, ki se kae z zlatenico?
85
11 OBTOILA
11.1 UVOD
Obtoila delimo na:

sistem krvnih obtoil (systema cardiovasculare);
sistem mezgovnih obtoil (systema lymphaticum).
Osrednji organ obtoil je srce, ki z ritminim krenjem iztiska kri v sklenjen sistem krvnih il,
po katerih se kri ponovno vraa v srce.
Loimo:
arterijski del krvnih obtoil kri po njem prinaa tkivom pomembna hraniva;
venski del krvnih obtoil kri po njem odnaa odpadne produkte.
11.2 KRVNA OBTOILA
Krvna obtoila sestavljajo srce (cor) in krvne ile (vasa sanguinea). Po krvnih obtoilih se
pretaka kri (sanguis), ki tvori okrog 10 % telesne tee in je sestavljena iz plazme in krvnik.
11.2.1 Vrste krvnih obtokov
Srce iztiska kri v arterije, ki se tekom svojega poteka delijo na tanje veje vse do kapilar.
Kapilare se nato zdruujejo v drobne vene, ki se na poti do srca zdruujejo v veje vene, ki se
nato izlivajo v srce.
Srce je votel miini organ, ki se nahaja v prsni votlini. S pregrado je razdeljeno na levo in
desno polovico. Znotraj vsake polovice se nahaja po ena zaklopka. Votlina nad zaklopko se
imenuje preddvor in je namenjena sprejemanju krvi. Votlino pod zaklopko imenujemo prekat
in ima funkcijo iztiskanja krvi bodisi v pljuno arterijo (desni prekat) ali aorto (levi prekat). V
vsaki izmed velikih odvodnih il za prekate se prav tako nahaja zaklopka.
V desni preddvor se steka kri preko dveh velikih ven zgornja in spodnja velika vena. Kri
nato tee iz desnega preddvora v desni prekat, od tod pa preko pljune arterije v pljua. V
pljuih poteka obogatitev krvi s kisikom (oksigenacija). Oksigenirana kri se nato vrne preko
pljunih ven v levi preddvor. Ta del obtoka imenujemo mali ali pljuni krvni obtok.
Iz levega preddvora gre kri v levi prekat in nato preko aorte v vse organe in tkiva po telesu.
Od tod se nato preko venskega sistema ponovno vraa v srce veliki krvni obtok.
V telesu poznamo e tretji obtok portalni obtok. Kri iz stene elodca, vranice in revesa se
ne vraa neposredno v sistemski krvni obtok, ampak gre preko portalne vene v jetra, kjer se
cepi na manje veje, ki se konujejo v jetrnem tkivu in so v stiku s krvjo, ki pride v jetra po
jetrni arteriji. Venska kri jeter se nato preko jetrnih ven izliva v spodnjo veliko veno.
Nekateri organi (srce, jetra, pljua) dobivajo kri po dveh razlinih ilah. Ena dovaja preko
krvi hraniva, pomembna za obstoj organa, druga pa zaradi specifine funkcije tega organa
nutritivni in funkcionalni obtok.
11.2.2 Vrste krvnih il
Arterije so ile, ki vodijo kri od srca proti periferiji. Pri ivem loveku utripajo (od tod
slovenski izraz utripalnice). Proti periferiji se cepijo v vse manje veje do arteriol, ki nato
prehajajo v kapilare (lasnice). Venule so drobne vejice, ki zbirajo venozno kri iz kapilarnih
prepletov. Zdruujejo se v vse veje veje. Stena ven ne pulzira. Vene delimo na globoke
86
(obiajno spremljajo arterije) in povrhnje. Mnoge vene imajo zaklopke, ki uravnavajo tok
krvi. Zaklopke so polmeseaste oblike in so sestavljene iz dveh epkov. Venske zaklopke so
e posebej pogoste v venah nog, ne najdemo pa jih v zgornji in spodnji veliki votli veni.
Slika 94: Vene (v sredini zdrava vena, desno varice ven)

Vir: http://www.bioclinica.si/images//varicose_veins.jpg
11.2.3 Srce (cor)
Srce lei v medpljuju tik za prsnico. Srce odraslega loveka je veliko za pest in tehta pri
enski od 230280g, pri mokem od 280350g. Ima obliko stoca. Na njem opisujemo
zgornji iri del (baza) in spodnji oji del (konica) srca. Bazo srca tvorita preddvora (atrium).
Iz nje izhajajo velike arterije (aorta, pljune arterije), vanjo pa pritekajo velike vene (zgornja
in spodnja velika vena ter pljune vene). Srce deli na levo in desno polovico srni pretin.
Srno konico tvorita oba srna prekata. Stena levega prekata je debeleja od stene desnega
prekata. Med obema prekatoma se nahaja medprekatni pretin.
Tok krvi v srcu urejajo srne zaklopke. Med vsakim preddvorom in prekatom je odprtina, na
robu katere je vezivni obro. Obe odprtini zapirata srni zaklopki. V desni polovici srca ima
zaklopka tri loputke valvula tricuspidalis, v levi polovici srca ima zaklopka dve loputki
valvula mitralis.
Stena srca ima tri plasti:
notranja plast (endokard), njegov del so tudi srne zaklopke;
miina plast (miokard ali srna miica);
zunanja plast (epikard).
Impulzi za krenje srne miice se prevajajo po prevodnem sistemu srca, ki predstavlja
povezavo med miijem preddvorov in prekatov. Impulzi za krenje srne miice izhajajo iz
naravnega srnega spodbujevalnika (sinoatrialni vozel), ki lei v steni desnega preddvora in
se nato preko posebnih povezav razirijo po vsem srcu. Zapis elektrine aktivnosti srca
imenujemo elektrokardiogram (EKG).
87
Slika 95: Normalen EKG posnetek
Vir: http://www.benbest.com/health/NormECG2.jpg
Osrnik (perikard) je vrea, v kateri se nahaja srce. V prostoru med srcem in osrnikom je
nekaj tekoine, ki zmanjuje trenje.
Srce prehranjujeta desna in leva venna (koronarna) arterija, ki izhajata iz aorte. Leva venna
arterija prehranjuje predvsem sprednjo steno srca, desna pa predvsem zadnjo steno srca.
Zamaitev katere izmed vennih arterij ali njenih vej privede do srne kapi (miokardni
infarkt).
Slika 96: Srce

Vir: http://www.svarog.si/biologija/MSS/econtent/images/66/11309/srce_zgradba_11309.jpg
11.2.4 Arterije malega krvnega obtoka
Pljuno deblo izhaja iz desnega prekata in se kmalu deli na desno in levo pljuno arterijo, ki
vstopata vsaka v svoje pljuno krilo in se delita naprej na manje veje.
Zanimivosti:
Po pljunem deblu in pljunih arterijah se pretaka VENSKA kri!
Zamaitev pljunih arterij s krvnimi strdki imenujemo pljuna embolija.
88
11.2.5 Arterije velikega krvnega obtoka
Aorta je najveja telesna ila odvodnica in izhaja iz levega prekata. Glede na potek loimo pri
aorti: ascendirajoi del, aortni lok in descendirajoi del. Slednjega delimo na prsni in trebuni
del. Iz posameznega dela aorte izhajajo njene veje:
ascendirajoi del: obe venni arteriji;
aortni lok: obe podkljunini arteriji (za roko) in skupni karotidni arteriji (za CS);
descendirajoi del:
o prsni del aorte: veje, ki prehranjujejo pljua in poiralnik, medrebrne arterije;
o trebuni del aorte: truncus celiacus, zgornja in spodnja mezenterialna arterija,
ledvina arterija.
Iz aortnega loka izhaja za vsako stran po ena podkljunina arterija in skupna karotidna
arterija. Na desni strani imata obe ili skupno deblo, ki se kmalu deli. Veje, ki izhajajo iz teh
il, prehranjujejo celotno glavo in zgornjo okonino.
Truncus celiacus je kratka ila, ki se kmalu po izstopu iz trebune aorte deli na veje, ki
oskrbujejo elodec, jetra in vranico.
Mezenterialni arteriji oskrbujeta trebuno slinavko, tanko in debelo revo.
Ledvina arterija oskrbuje ledvico.
Trebuna aorta se v spodnjem delu trebune votline razcepi v levo in desno skupno iliakalno
arterijo, ki se kmalu ponovno deli na zunanjo in notranjo vejo. Notranja veja prehranjuje
predvsem medenine organe, medenino dno ter glutealno podroje. Zunanja veja oskrbuje
spodnjo okonino.
Slika 97: Aorta

Vir:
http://www.herzgefaesschirurgie.usz.ch/SiteCollectionImages/Gef%C3%A4sschirurgie/web_
gesunde-aorta-verion-2.1.jpg
Zanimivosti:
Ateroskleroza je bolezensko stanje, pri katerem se zoi ilni lumen zaradi odlaganja maob
in vnetnih celic na notranji povrini stene arterij nastane aterosklerotini plak.
Gangrena je odmrtje dela telesa zaradi motenega pretoka krvi.
89
Slika 98: Gangrena
Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/GangreneFoot.JPG/230px-
GangreneFoot.JPG
11.2.6 Vene malega krvnega obtoka
Pljune vene so tiri in se izlivajo v levi preddvor. Po pljunih venah se iz plju v srce pretaka
ARTERIJSKA (OKSIGENIRANA) kri.
11.2.7 Vene velikega krvnega obtoka
V desni preddvor se izlivajo tri vene: srne vene, zgornja velika vena (vena cava superior) in
spodnja velika vena (vena cava inferior).
Zgornja velika vena drenira kri iz glave, vratu ter zgornje okonine. V osrednjem ivevju se
venska kri moganov in moganskih ovojnic pretaka po venskih sinusih, ki so brez zaklopk.
Kri iz venskih sinusov osrednjega ivevja se v glavnem izliva v notranjo vratno veno.
Spodnja velika vena se prav tako izliva v desni preddvor srca in drenira kri iz trebune
votline, spodnjih okonin in hrbta. Nastane z zlitjem leve in desne skupne iliakalne vene.
Spodnja velika vena nima zaklopk in poteka navpino ob trebuni aorti. Preko odprtine v
trebuni preponi preide v prsni ko. V prsnem kou je dolga le nekaj centimetrov.
11.3 KRI (SANGUIS)
Kri je tekoe tkivo in se normalno nahaja znotraj krvnih obtoil. Sestoji se iz:
krvne plazme (vsebuje soli, ogljikove hidrate, maobe in beljakovine);
krvnih celic (eritrociti, levkociti, trombociti).
11.3.1 Krvne celice
Vse krvne celice nastajajo pri loveku v rdeem kostnem mozgu in v limfatinem tkivu.
Rdei kostni mozeg najdemo pri zdravem odraslem loveku v vretencih, rebrih, lobanji,
medenici in v proksimalnih epifizah nadlahtnice in stegnenice.
Eritrociti so bikonkavne oblike in nimajo jedra. V njihovi citoplazmi se nahaja hemoglobin.

Igrajo pomembno vlogo pri prenosu kisika iz plju v periferna tkiva. Eritrociti nastajajo v
kostnem mozgu v procesu, imenovanem eritropoeza. Njihova glavna sestavina je hemoglobin,
ki je sestavljen iz hema, ki vsebuje elezo in beljakovine globina. Ostareli eritrociti se
90
razgrajujejo v vranici in ob tej razgradnji nastaja bilirubin. Zniano koncentracijo rdeih
krvnik in/ali hemoglobina v krvi imenujemo slabokrvnost (anemija).
Na podlagi povrinskih lastnosti eritrocitov loimo razline krvne skupine. Najbolj znana sta
sistema A, B, O in Rhezus (Rh-sistem). Sistem A, B, O je pomemben pri transfuzijah krvi,
Rhezus sistem pa med nosenostjo.
Slika 99: Prikaz krvnih skupin

Vir: http://www.svarog.si/biologija/MSS/econtent/multimedia/66/11312/00_podlaga.jpg
Levkociti so celice z jedrom. Delimo jih na:

granulocite imajo zrnca (granule) v citoplazmi (nevtrofilci, eozinofilci, bazofilci);
agranulocite so brez zrnc v citoplazmi (monociti, limfociti, plazmatke).
Nevtrofilci igrajo pomembno vlogo pri zaiti organizma pred mikroorganizmi.
Eozinofilci sodelujejo pri obrambi pred paraziti in so pomembni pri alergijskih reakcijah.
Bazofilci so prav tako vkljueni v vnetne in alergijske reakcije.
Monociti so najveji levkociti. Sodelujejo pri procesu fagocitoze.
Limfociti so najmanji levkociti in so celice specifine imunske obrambe. Glede na njihovo
funkcijo in mesto nastanka jih delimo na:
limfociti B (izdelujejo protitelesa);
limfociti T (znanih je ve vrst, limfociti pomagalke, ubijalke).
Zanimivosti:
Bolezensko stanje, pri katerem je prisotno poveano tevilo nezrelih levkocitov v krvi ali v
kostnem mozgu, imenujemo levkemija.
Trombociti so krvne ploice, ki igrajo pomembno vlogo v procesih strjevanja krvi.
11.3.2 Krvna plazma
Krvna plazma je v glavnem sestavljena iz vode, v njej najdemo tudi beljakovine, glukozo,
dejavnike strjevanja krvi, hormone in elektrolite.
Serum je plazma brez fibrinogena in drugih dejavnikov strjevanja krvi.
91
Zanimivosti:
Hemofilija je bolezen, pri kateri gre za podedovano pomanjkanje nekaterih faktorjev
strjevanja krvi (faktorjev VIII ali IX). Deduje se recesivno, vezano na X-kromosom, kar
pomeni, da jo prenaajo enske, zbolevajo pa skoraj izkljuno moki. Ena izmed najbolj
slavnih prenaalk bolezni je bila kraljica Viktorija.
11.4 MEZGOVNA OBTOILA (SYSTEMA LYMPHATICUM)
V sistem mezgovnih obtoil tejemo:

mezgovnice (vasa lymphatica),
bezgavke (nodi lymphatici).
Limfa (mezga) sodeluje pri odnaanju odpadnih snovi. Pretaka se po limfnih ilah skozi
bezgavke vse do skupnega limfatinega voda, ki se izliva v venski sistem. Je brezbarvna
tekoina, sestavljena iz plazme in celic. Mezgovnice odnaajo iz tkiv medcelino tekoino in
veje delce, ki ne morejo skozi stene kapilar. Vsaka mezgovnica poteka skozi vsaj eno
bezgavko. V stenah vejih mezgovnic so zaklopke. Mezgovnice se zdruujejo v vse veja
debla do prsnega mezgovoda, ki se izliva v venski sistem.
Bezgavka (nodus lypmhaticus) je vkljuena v potek mezgovnic in slui kot filter za limfo.
Najvekrat jih najdemo ob poteku velikih il. Bezgavke so fiolaste oblike in so obdane s
kapsulo. Obiajno si bezgavk ne zatipamo. Pri doloenih bolezenskih stanjih se bezgavke
poveajo (npr. vnetje, limfom) in takrat si jih lahko otipamo. Motnje v pretoku limfe se kaejo
z limfedemom.
Slika 100: Limfedem leve noge

Vir: http://www.bioterapi.ro/dictionar/index_terapeutic/limfedem/pic1.gif
Med limfatine organe tejemo tudi: mandlje, vranico, prieljc in kostni mozeg. Mandlji se od
bezgavk loijo po tem, da nimajo dovodnih mezgovnic, pa pa samo odvodne.
Prieljc (thymus) lei v zgornjem delu prsnega koa. Pomemben je za zorenje limfocitov. S
starostjo se zmanjuje.
92
Vranica (lien) lei v trebuni votlini pod levim rebrnim lokom. Deluje predvsem kot filter krvi
in je pomembna pri razgradnji ostarelih eritrocitov ter odstranjevanju s protitelesi prekritih
bakterij.
Slika 101: Trebuna slinavka (A), vranica (B), dvanajstnik (C) dorzalni pogled
Vir: http://blog.gameshadow.com/wp-content/uploads/2008/03/spleen.jpg
Vpraanja:
Slika 102: Normalni razmaz periferne krvi

Vir: http://www.hlww.k12.mn.us/sites/261701d6-fb4f-4f16-9916-
bdfe9dbca246/uploads/Smear3.jpg
93
Slika 103: Patoloki razmaz periferne krvi
Vir: http://www.hlww.k12.mn.us/sites/261701d6-fb4f-4f16-9916-
bdfe9dbca246/uploads/leukemia.jpg
1. Katere krvne celice so vidne na sliki 102?

2. Slika 103 prikazuje patoloki razmaz periferne krvi. Katere celice v njem prevladujejo
in kako imenujemo bolezensko stanje, ki ga prikazuje slika 103?
3. Kje na telesu lahko utimo pulziranje utripalnic?
4. Kdaj bi pri bolniku pomislili na srni infarkt?
5. Kaj se zgodi v primeru, e bi bolniku aplicirali neskladno krvno skupino?
6. Na katerih mestih si lahko otipamo poveane bezgavke?
94
12 DIHALA (APARATUS RESPIRATORIUS)
Dihala delimo na zgornja in spodnja dihala, mejo med njimi predstavlja relo. K zgornjim
dihalom pritevamo nos, nosno votlino z obnosnimi votlinami in relo. Spodnja dihala
sestavljajo grlo, sapnik in pljua. Najpomembneji del dihal predstavljajo pljua, saj v njih
poteka izmenjava plinov med krvjo in zrakom. Ostali deli dihal so pomembni predvsem pri
prevajanju zraka.
Veino povrine sluznice dihal prekriva migetalni epitelij, ki utripa proti nosu in pomaga pri
ienju dihalnih poti.
12.1 NOS (NASUS)
Nos je sede vohalnega organa. Delimo ga na zunanji in notranji nos.

Zunanji nos ima obliko piramide. Baza pritrjuje nos na podlago. Stranski ploskvi se zdruita v
hrbtiu nosu, ki navzgor prehaja v elo, navzdol v nosno konico. S konice potekata nosni
krili, ki obdajata dve odprtini nosnici. Nosnici loi med seboj nosni pretin. Nos je sestavljen
iz koenega in hrustannega ogrodja, miic in koe.
Skozi nosnici vstopa zrak v nosni preddvor, v katerem so dlake ter leze lojnice in znojnice.
Dlake v nosnem preddvoru prepreujejo vstopanje vejih delcev v dihalne poti.
Nosna votlina ima obliko prizme. V njej loimo dno, svod, medialno in stranski steni.
Medialno steno tvori nosni pretin. V stranski steni so nosne koljke. Skozi stransko steno se v
nosno votlino odpirajo obnosne votline. V nosni votlini se zrak ovlai, oisti in segreje,
preden vstopi v ostale dele dihalnih poti.
Slika 104: Nosna votlina (mediani prerez)

Vir: http://www.vir-zdravja.com/Portals/0/images/nosna-shema!.jpg
12.2 GRLO (LARYNX)
Se nahaja na sprednjem delu vratu med relom in sapnikom. Pri otroku je grlo vije in se z leti
spua ter dosee svojo konno lego v puberteti. V puberteti grlo hitreje raste, kar privede do
spremembe glasu mutacija.
Grlo je sestavljeno iz hrustancev, ki so med seboj povezani s sklepi, vezmi in miievjem.
Najpomembneji hrustanec grla je itasti hrustanec, ki je sestavljen iz dveh plo, ki se v
sprednjem delu stikata (Adamovo jabolko). Pod njim lei obroasti hrustanec, ki ima obliko
peatnega prstana. Nad itastim hrustancem, ob vhodu v grlo, se nahaja poklopec (epiglotis),
ki je pahljaaste oblike. Z notranje strani grlo pokriva sluznica, ki tvori ve gub.
Najpomembneji med njimi sta glasilki (plica vocalis). Z njunim vibriranjem nastaja glas.
95
Slika 105: Grlo (anteriorni in posteriorni pogled)
1. podjezinica, 2. poklopec, 5. itasti hrustanec, 6. obroasti hrustanec, 7. sapnik
Vir: https://share.ehs.uen.org/sites/default/files/images/Larynx.img_assist_custom.jpg
12.3 SAPNIK (TRACHEA)
Sapnik je elastina cev, ki se prine pod obroastim hrustancem grla in poteka navzdol do
viine 4. prsnega vretenca, kjer se cepi v dve sapnici. Za sapnikom poteka poiralnik. Sapnik
je zgrajen iz ve plasti, med katerimi je e posebej pomembna hrustanna plast. Hrustanci
sapnika so podkvaste oblike in so v zadnjem delu povezani z vezivom in miievjem.
Sapnici sta zgrajeni prav tako iz podkvastih hrustancev in veziva. Desna sapnica je kraja in
debeleja. Leva je dalja in tanja. Preko leve sapnice poteka aortni lok.
Sapnici vstopata preko pljune line v pljua, kjer se cepita v tanje veje. Tudi povrino
sapnika in sapnic pokriva sluznica z migetalnim epitelijem.
Zanimivosti:
Pri astmatikih sluznica dihalnih poti reagira na izpostavitev tevilnim zunanjim dejavnikom z
zoenjem dihalnih poti. To se kae s kaljem, duenjem in piskanjem nad pljui.
12.4 PLJUA (PULMO)
Pljua igrajo kljuno vlogo pri izmenjavi plinov. Sestavljena so iz bronhialnega vejevja, ilja
in veziva. Pljua visijo v prsni votlini. Loimo levo in desno pljuno krilo. Pljua imajo
obliko stoca. Vrh sega v zgornjo odprtino prsnega koa, spodnji del plju se nahaja na
trebuni preponi. Na medialni strani plju je pljuni koren, skozi katerega vstopajo v pljua
sapnica, ile in ivci. Sapnica se po vstopu skozi pljuni koren cepi v manje veje vse do
pljunih meikov.
Pljuni meiki so kroglaste votlinice, napolnjene z zrakom. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v
pljuih odraslega loveka okrog 300 milijonov pljunih meikov, njihova notranja povrina
je ocenjena na 140 m2 (Kalinik, 1990). Med posameznimi pljunimi meiki se nahaja gosta
mrea kapilar. Celice v pljunih meikih izloajo snov, ki prepreuje njihovo zlepljanje
surfaktant.
Zunanjo povrino plju in notranjo steno prsnega koa prekriva serozna mrena popljunica
(plevra). Plevra posebej ovija desna pljua, leva pljua in notranjo povrino prsne votline.
96
Glede na to, kaj prekriva, jo delimo na popljunico in poprsnico. Na mestu pljunega korena
prehaja popljunica v poprsnico. V prostoru med obema listoma plevre je prisotna majhna
koliina tekoine, ki omogoa lahko drsenje obeh listov plevre.
Zanimivosti:
Nastajanje surfaktanta v pljuih je kljuno za normalno funkcijo plju. Pri plodu prine
surfaktant nastajati okrog 20. tedna, vendar je v pljuih v zadostni koliini prisoten ele po
priblino 30. tednu nosenosti.
Slika 106: Pljua

Vir: http://www.onkologija.si/fmfiles/re7220006/4_1_1_pljuca_slo.JPG
Slika 107: ilna preskrba pljunih meikov

Vir: http://projekti.gimvic.org/timko/cloveskotelo/petkovsek/Pljucno%20dihanje%201.jpg
97
12.5 MEDPLJUJE (MEDIASTINUM)
Medpljuje se nahaja v sredini prsnega koa med levimi in desnimi pljui. V sprednjem delu
sega do prsnice, zadaj do hrbtenice. V spodnjem delu ga omejuje trebuna prepona, v
zgornjem delu vratni predeli. V mediastinumu se nahajajo srce, poiralnik, aortni lok, zgornja
votla vena in descendentna aorta.
Naloge in vpraanja:
Slika 108: Dihala

Vir: http://www.rcs.rome.ga.us/hargett/anatomy/lungs/lungsnum.jpg
Poimenujte oznaene dele dihal na sliki 108.

1.________________________
2.________________________
3.________________________
4.________________________
5.________________________
6.________________________
7.________________________
8.________________________
9.________________________
10._______________________
2. Zakaj vnetju nosne sluznice pogosto sledi vnetje obnosnih votlin (sinusitis)?
3. Zakaj postanemo ob vnetju grla hripavi?
98
13 SEILA (ORGANA UROPOETICA)
Seila sodelujejo pri izloanju odpadnih produktov iz telesa. Te produkte izloamo
raztopljene v vodi kot urin (se). Ledvice sodelujejo pri vzdrevanju homeostaze vode in
elektrolitov. V ledvicah nastajajo tudi hormoni renin, eritropoetin in prostaglandini.
Seila sestojijo iz ledvic (ren, nephros) in senih izvodil. Med slednja tejemo: ledvini meh
(pelvis renalis), seevod (ureter), seni mehur (vesica urinaria) in senica (uretra).
Slika 109: Seila

Vir: http://ro.sio.si/cac/katalog/orgsis2/izl0vselgvvws.gif
13.1 LEDVICA (REN, NEPHROS)
Ledvica je paren organ, ki lei tik ob hrbtenici. Ima obliko fiola in je sploena v
dorzoventralni smeri. Obdaja jo ledvina kapsula. Na ledvici opisujemo zgornji in spodnji
pol, zunanji in notranji rob ter sprednjo in zadnjo stran. Na notranjem robu se nahaja ledvina
lina, skozi katero vstopajo ile in ivci, izhaja pa seevod. Na zgornjem polu se vsaki ledvici
prilega nadledvina leza.
V ledvicah se nahaja zapleten sistem kanalkov, ki sodelujejo pri nastajanju in odvajanju
sea. Ledvica ima skorjo in sredico. Ledvina sredica je nameena v osrednjem delu ledvice
v obliki piramid, ki so z bazami obrnjene proti povrini ledvice in z vrhovi proti sredici
ledvice.
Ledvina skorja je razporejena na povrju ledvice. Ledvina piramida skupaj s pripadajoim
delom skorje tvori ledvini reenj lobus renalis.
Vrh piramide sega v votlino ledvino aico (calix renalis). Vse ledvine aice se stekajo v
ledvini meh (pyelon), iz katerega izhaja seevod.
99
Slika 110: Ledvica
Vir: http://www.onkologija.si/fmfiles/re7220006/5_5_1_ledvice.jpg
Osnovna gradbena in funkcionalna enota ledvice je nefron, ki ga sestavljata ledvino telesce

(Malphigijevo telesce) in ledvine cevice. Ledvino telesce sestavlja klobi kapilar in
njegova ovojnica. V njem se vri filtriranje krvi preko stene kapilar v kapsularni prostor, iz
katerega izhaja ledvina cevica. Ledvina cevica ima dolg potek, tekom katerega pride do
resorpcije in sekrecije nekaterih snovi v urin.
Ledvico prehranjuje ledvina arterija, ki izstopa iz trebune aorte. V ledvici se arterijsko ilje
cepi na manje veje vse do vejic, ki s krvjo oskrbujejo ledvino telesce in omogoajo filtracijo
krvi. Glavna odvodna ila ledvice je ledvina vena, ki se zliva v spodnjo veliko veno.
13.2 SEEVOD (URETER)
Seevod je kanal, po katerem odteka urin iz ledvinega meha v seni mehur.
13.3 SENI MEHUR (VESICA URINARIA)
Seni mehur slui kot rezervoar za urin. S svojim krenjem omogoa odvajanje urina.
Volumen senega mehurja je okrog 350 ml (Kobe et al., 1988). Seni mehur lei v mali
medenici med simfizo in maternico pri enski ter med simfizo in danko pri mokem. Skozi
zadnjo steno senega mehurja vstopata vanj oba seevoda. V spodnjem delu izhaja iz senega
mehurja senica. Pri mokem je pod spodnjo steno senega mehurja prostata. Stena senega
mehurja je iz treh plasti: sluznice, miine plasti in zunanje plasti.
13.4 SENICA (URETRA)
Senica je pri enski 35 cm dolga cev, ki se prienja v senem mehurju in se odpira na

prosto v noninem preddvoru. Ima dve miici zapiralki. Ena se nahaja v ostenju senega
mehurja, druga je del miic medeninega dna. Pri mokem je senica dalja in poteka sprva
skozi prostato, nato vstopi v brecilo senice in izstopi na glansu penisa.
100
Naloga in vpraanje:
Slika 111: Seila

Vir: http://wps.pearsoned.com.au/wps/media/tmp/labeling/1964390_dyn.gif
1. Poimenujte oznaene dele telesa na sliki 111.

A ______________________
B ______________________
C ______________________
D ______________________
E ______________________
F ______________________
2. Zakaj se pri enskah pogosteje pojavljajo okube seil?
101
14 OSNOVE PATOLOGIJE
14.1 DEFINICIJE
14.1.1 Zdravje
Zdravje predstavlja stanje popolne telesne, duevne in socialne blaginje in ne samo stanje
odsotnosti bolezni ali onemoglosti.
14.1.2 Vnetje
(povzeto po Kumar et al., 2012)
Vnetje je zaitni odgovor organizma na pokodbo tkiva. V ta odgovor so vkljuene celice

gostitelja, krvne ile, beljakovine in drugi posredniki. Vsi ti skuajo odstraniti zaetni vzrok
celine pokodbe, nekrotine celice in tkiva ter prieti proces reparacije tkiva.
Brez vnetja bi okube potekale povsem nekontrolirano in rane se ne bi nikoli zacelile. Lahko
pa vnetna reakcija in posledina reparacija tkiva tudi pokodujeta blinje zdravo tkivo. Do
tega pride zlasti ob zelo hudem vnetju, dalj asa trajajoem vnetju ali ob neustreznem
odgovoru na dejavnike iz okolja, ki v osnovi telesu niso kodljivi (npr. telesu lastne
beljakovine pri avtoimunskih boleznih ali alergeni pri preobutljivostnih reakcijah).
Celice in molekule obrambe telesa, vkljuno z levkociti in beljakovinami plazme, so prisotne
v krvi. Pri vnetju se prinejo kopiiti na mestu vnetja.
Vnetje je lahko akutno ali kronino. Akutno vnetje se prine hitro in traja kraji as. Zanj je
znailno kopienje tekoine in plazemskih beljakovin na mestu vnetja, kjer najdemo tudi
nevtrofilne granulocite. Akutno vnetje najpogosteje sproijo okube, pokodba, odmrtje tkiva,
tujki in imunske reakcije.
Kronino vnetje ima poasneji in dalj asa trajajo potek. Na mestu vnetja so prisotni
makrofagi in limfociti. Na mestu kroninega vnetja se razrastejo krvne ile in pride do
brazgotinjenja. Kronino vnetje se razvije v naslednjih primerih: vztrajne okube (npr.
tuberkuloza), preobutljivostne in avtoimunske bolezni in podaljana izpostavljenost
potncialno strupenim snovem (npr. silikoza plju).
Vnetje sproijo kemijski posredniki, ki jih proizvajajo celice gostitelja kot odgovor na
pokodbene dejavnike. Nekateri od teh posrednikov spodbujajo pritok plazme in kroeih
levkocitov na mesto vnetja. Levkociti se na mestu vnetja aktivirajo in prinejo sproati
posrednike vnetja, ki lahko tudi pokodujejo blinje tkivo.
Znaki vnetja so:

rdeina,
boleina,
oteklina,
vroina,
moteno delovanje organa.
Vnetje je obiajno kontrolirano in izzveni samo po sebi. Celice in vnetni posredniki se

aktivirajo samo ob navzonosti kodljivega dejavnika. So kratkotrajni in ob odstranitvi
kodljivega dejavnika se razgradijo ali inaktivirajo. Ob vnetju se v telesu aktivirajo tudi
protivnetni mehanizmi.
102
Akutno vnetje se lahko zakljui s tremi izhodi:
Resolucija (regeneracija in popravilo) do tega izhoda pride ob kratkotrajnem
vnetju z minimalno pokodbo tkiva, ki se je sposobno regenerirati. Obiajno se tako
vnetje zakljui z vzpostavitvijo strukturne in funkcionalne normalnosti.
Kronino vnetje se razvije, v kolikor ob akutnem vnetju ne pride do odstranitve
sproilnega dejavnika. Izhod tega vnetja je odvisen od zaetne in nadaljnje pokodbe
tkiva ter od sposobnosti tkiva za regeneracijo. Lahko se zakljui z vzpostavitvijo
strukturne in funkcionalne normalnosti ali z brazgotinjenjem.
Brazgotinjenje nastane ob veji pokodbi tkiva ali ob pokodbi tkiva, ki nima velike
sposobnosti regeneracije. V tem primeru se pokodovano tkivo nadomesti z vezivnim
tkivom. Ohranjena je strukturna integriteta, pride pa do izgube ali slabe funkcije
prizadetega organa. Razraanje veziva v pokodovanem tkivu imenujemo fibroza.
14.1.3 Novotvorbe
(povzeto po Kumar et al., 2012)
Novotvorbe imenujemo tudi neoplazme. Vsem neoplazmam je skupno, da so njihove celice

izgubile kontrolo pri delitvi in se razraajo nenadzorovano. Poleg tega tudi tekmujejo z
zdravimi celicami za hraniva. Neoplastine celice so do neke mere avtonomne in se mnoijo
ne glede na mesto in prehrambeno stanje organizma.
Vse neoplazme so zgrajene iz parenhima, ki ga tvorijo neoplastine celice ter podpornega
tkiva, del katerega so tudi krvne ile. Parenhim neoplazme je tisti, ki veinoma doloa, ali je
neka neoplazma benigna ali maligna.
Izraz benigna neoplazma uporabljamo pri novotvorbah, ki ostanejo omejene in se ne morejo
iriti v druge predele telesa. Praviloma jih smatramo za relativno nedolne.
Maligne neoplazme so tiste, ki rastejo agresivno, vdirajo v in uniujejo blinje strukture,
lahko se irijo na druge dele telesa metastazirajo. Zasevke malignih neoplazem imenujemo
tudi metastaze.
Maligne neoplazme, ki izvirajo iz epitelijskih celic, imenujemo karcinomi.
Vse maligne neoplazme skupno pogosto imenujemo rak.
Glede na podatke registra raka Republike Slovenije je leta 2008 za rakom zbolelo 12.180
ljudi. Pri mokih prevladuje rak prostate pred rakom plju in koe, pri enskah prevladuje rak
dojke pred rakom koe in debelega revesa. Pri konem raku gre za vse oblike razen
melanoma.
Veina primerov raka se pojavlja nakljuno, brez pravega znanega vzroka. Manji dele rakov
je dednih. tevilni dejavniki iz okolja lahko vplivajo na celice, pokodujejo njihov genetski
material, kar privede do nekontroliranega razraanja celic. Med pomembne dejavnike
tejemo:
starost ( s starostjo pojavnost raka naraa);
prehrana (mastna hrana poveuje tveganje za raka na debelem revesu);
debelost;
kajenje (pljuni rak, rak senega mehurja);
dolgotrajna izpostavljenost keminim snovem (azbest);
izpostavljenost visokim odmerkom sevanja;
kodljivi ultravijolini arki (pretirano sonenje poveuje tveganje za melanom);
kronina okuba z nekaterimi virusi (npr. hepatitis C karcinom jeter);
sistemske imunske bolezni.
103
14.1.4 Debelost
Debelost je najpogosteja presnovna bolezen v razvitem svetu in je vzrok tevilnih kroninih

nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in oilja ter sladkorna bolezen. Opredeljena je kot
tista telesna tea, za katero je epidemioloko ugotovljeno pomembno poveano tveganje za
nastop zapletov (Kocijani et al., 1993). Ocenjujemo jo z indeksom telesne mase (ITM), ki je
razmerje med telesno maso in kvadratom viine. Vrednost ITM preko 30 kg/m2 oznaujemo
kot debelost.
V sodobnem svetu se v veini deel sreujemo s pravo epidemijo debelosti. V Sloveniji je
bilo tako leta 2004 ugotovljeno 40 % prekomerno prehranjenih odraslih ljudi in 15 % debelih
(Zaletel-Kragelj et al., 2004).
Vzroki za debelost so tevilni in jih v grobem lahko delimo na zunanje in notranje. Zunanji
dejavniki so: premalo gibanja, lahka dostopnost do hrane, stres in slaba samopodoba.
Notranji (genetski) dejavniki so: energijske potrebe, bazalni metabolizem.
Kljuni mehanizem zdravljenja debelosti je ustvariti energijski primanjkljaj negativna
bilanca v razmerju vnos/poraba. Najpogosteji pristopi so naslednji:
dieta;
sprememba ivljenjskega sloga (veja telesna aktivnost);
psihoterapevtski pristop (vpliv na samopodobo);
medikamentozno zdravljenje zdravila, ki zmanjujejo apetit;
operativno zdravljenje (revesne premostitvene operacije, operacije na elodcu).
14.1.5 Hipovitaminoze in hipervitaminoze
Vitamine delimo na:

vodotopne (vitamini B-kompleksa in C-vitamin);
lipidotopne (vitamini A, D, E in K).
Pomanjkanje vitaminov v telesu imenujemo hipovitaminoza, preseek vitaminov v telesu pa

hipervitaminoza. Praviloma se hipervitaminoze pojavljajo samo pri lipidotopnih vitaminih, ki
se ob prevelikem vnosu kopiijo v maobnem tkivu, medtem ko preseek vodotopnih
vitaminov izloimo v urinu.
Vitamin A kemijski presnovki vitamina A so del vidnega pigmenta rodopsina. Pri

pomanjkanju vitamina A se najprej pojavi nona slepota, lahko pa se kasneje pojavijo e suha
koa in oesni veznici. Mona je zastrupitev z vitaminom A, ki se kae kot hujanje,
razpokana koa, izguba las in krhki nohti.
Vitamin D nastaja v koi in ob normalni izpostavitvi soncu ga ni potrebno vnaati s hrano.

Pomanjkanje vitamina D lahko povzroi pri otrocih rahitis, pri odraslih pa prav tako vpliva na
vrstost kosti. Preseek vnosa vitamina D v telo privede do poveane koncentracije kalcija v
telesu ter do njegovega odlaganja v razlinih tkivih.
Vitamin E deluje kot antioksidant. Njegovo pomanjkanje je izredno redko in se kae

predvsem z oslabelostjo miic. Ob poveani koncentraciji vitamina E v telesu osebe navajajo
slabost, utrujenost, povian krvni pritisk.
Vitamin K je izredno pomemben pri sintezi dejavnikov strjevanja krvi. Pomanjkanje

vitamina K se kae s krvavitvami iz dlesni, ob hujih krvavitvah pride do slabokrvnosti.
Hipervitaminoza vitamina K je izredno redka in se praviloma pojavlja pri majhnih otrocih.
104
Vitamin B1 pomanjkanje vitamina B1 privede v deelah v razvoju do bolezni, imenovane
beriberi. V nai sredini zasledimo pomanjkanje vitamina B1 zlasti pri kroninih alkoholikih.
Kae se s pomanjkanjem apetita, kri v miicah, boleinami v meih in mravljinenjem nog.
Vitamin B2 pomanjkanje tega vitamina se kae z vnetjem ustnih kotov, bledimi ustnicami,
hujanjem in miino oslabelostjo.
Niacin pomanjkanje niacina se kae z boleznijo pelagra: vneta in hrapava koa, vnetje ustne
sluznice, napetost trebuha in driska.
Vitamin B6 pomanjkanje se kae s slabokrvnostjo, vnetnimi spremembami na koi, vnetim

ustnim kotom.
Vitamin B12 pomanjkanje vitamina B12 se kae s posebno obliko slabokrvnosti

(megaloblastna anemija). Lahko pa se pojavijo tudi teave s strani osrednjega ivevja.
Vitamin C zgodnji znaki pomanjkanja vitamina C so otekanje in krvavitve iz dlesni,

izpadanje zob, boleine v miicah in otekanje sklepov ter slabo celjenje ran. Pomanjkanje
vitamina C imenujemo skorbut.
105
15 LITERATURA
Alberts, B., et al. The molecular biology of cell. New York: Garland science Taylor and
Francis group, 2008.
Bolsover, S. R., et al. Cell biology. New Jersey: Wiley Blackwell, 2011.
Chiras, D. D. Human biology. London: Jones and Bartlett learning international, 2011.
Amirlak, B., Caputy, G. Skin anatomy. (online). 2011. (citirano 16. 5. 2012). Dostopno na
naslovu: http://emedicine.medscape.com/article/1294744-overview.
Primic akelj, M., et al. Rak v Sloveniji 2008. (online). 2011. (citirano 29. 5. 2012). Dostopno
na naslovu: http://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/LP_2008.pdf.
Hirsch-Kaufmann, M., et al. Biologie und molekulare Medizin. Stuttgart: Thieme Verlag,
2009.
Kalinik, M. Oris histologije z embriologijo. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije, 1990.
Kobe, V., et al. Anatomija skripta za tudente medicine. Ljubljana: Avar, 1988.
Kocijani, A., in Mrevlje, F. Interna medicina. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije, 1993.
Kumar, V., et al. Basic pathology. Philadelphia: Elsevier Saunders, 2012.
Predin, R. Somatologija delovno gradivo. Maribor: Srednja zdravstvena in kozmetina ola,

2010.
Rastogi, S. C. Cell biology. New Delhi: New age international publishers, 2007.
Sherwood, L. Fundamentals of human physiology. Belmont: Brooks/Cole, 2011.
Sherwood, L. Human physiology from cells to systems. Belmont: Brooks/Cole, 2012.
Starr, C., in McMillan, B. Human biology. Belmont: Brooks/Cole, 2011.
Weller, R., et al. Clinical dermatology. Oxford: Blackwell publishing, 2008.
Zaletel-Kragelj, L. et al. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena

stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: CINDI Slovenija, 2004.
106
VIRI SLIK
http://www2.arnes.si/~sskkssb34/osoli/predmeti/biologija/slike/celica.png
(Dostopno 17. 4. 2012).
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Cell_membrane_detailed_diagra
m_4_slo.svg/300px-Cell_membrane_detailed_diagram_4_slo.svg.png
(Dostopno 17. 4. 2012).
http://www2.arnes.si/~okosanapo1/celicna_biologija/14.htm
(Dostopno 17. 4. 2012).
http://www2.arnes.si/~okosanapo1/celicna_biologija/JEDRO/album/slides/JEDRO4.html
(Dostopno 19. 4. 2012).
http://www.ktf-split.hr/glossary/image/dna_hr.gif
(Dostopno 19. 4. 2012).
http://en.wikipedia.org/wiki/File:Chromosome-upright.png
(Dostopno 19. 4. 2012).
http://www2.arnes.si/~osljts3/NALOGE/BIOLOGIJA/biologija_exe/mejoza1.JPG
(Dostopno 19. 4. 2012).
http://www.medicinethink.com/wp-content/uploads/2009/12/800px-Biological_cell.svg_.png
(Dostopno 20. 4. 2012).
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/05/TelesneRavnine.jpg
(Dostopno 20. 4. 2012).
http://ro.zrsss.si/projekti/celica/okRoka31.gif
(Dostopno 20. 4. 2012).
http://www.ana.uni-heidelberg.de/typo3temp/pics/5baee8a853.jpg
(Dostopno 20. 4. 2012).
http://findmeacure.com/wp-content/uploads/2011/08/Normal-Pelvic-Anatomy.jpg
(Dostopno 20. 4. 2012).
http://www.maxx.si/old/datoteke/slike/1929-kost.jpg
(Dostopno 23. 4. 2012).
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/pai/celica-tkiva/Slika5.png
(Dostopno 23. 4. 2012).
http://webset.fe.uni-lj.si/biologija/slike/s07_11.gif
(Dostopno 23. 4. 2012).
(Dostopno 24. 4. 2012).
107
http://blog.natego.si/wp-content/uploads/2012/01/vretence.jpg
(Dostopno 24. 4. 2012).
http://www.infobarrel.com/media/image/88283.jpg
(Dostopno 25. 4. 2012).
http://blog.natego.si/wp-content/uploads/2012/05/bole%C4%8Dine-v-zadnjici-med-
sedenjem.jpg
(Dostopno 25. 4. 2012).
http://blog.natego.si/wp-content/uploads/2012/02/ypwbbqnf.jpg
(Dostopno 25. 4. 2012).
(Dostopno 25. 4. 2012).
http://www.revija-vita.com/slike/strahovnik1.jpg
(Dostopno 25. 4. 2012).
http://salerno.uni-muenster.de/data/bl/sobotta/pics_big/0322.jpg
(Dostopno 28. 4. 2012).
http://ro.zrsss.si/projekti/celica/okRoka31.gif
(Dostopno 28. 4. 2012).
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0f/Skeletpelvis-pubis.jpg
(Dostopno 28. 4. 2012).
http://www.fizioterapija-grosuplje.si/runtime/uploads/Images/kolk.jpg
(Dostopno 28. 4. 2012).
http://www2.arnes.si/~bpodgo1/tecajast.gif
(Dostopno 28. 4. 2012).
http://www.fizioterapija-grosuplje.si/runtime/uploads/Images/Poskodbe/meniskus.jpg
(Dostopno 29. 4. 2012).
http://www.thiemeteachingassistant.com/images/thumbs/978-1-60406-081-2c026_f008a.jpg
(Dostopno 29. 4. 2012).
http://www2.arnes.si/~bpodgo1/stopalo.gif
(Dostopno 29. 4. 2012).
http://worldental.org/images/tmj-symptom-treatment.jpg
(Dostopno 29. 4. 2012).
(Dostopno 30. 4. 2012).
http://old.lf3.cuni.cz/ustavy/anatomie/atlas/images/osteologie/cranium_basis_int.jpg
(Dostopno 30. 4. 2012).
108
http://www.larousse.fr/encyclopedie/data/images/1002169-Fontanelles.jpg
(Dostopno 30. 4. 2012).
http://www.e-radiography.net/technique/skull/basics1.gif
(Dostopno 30. 4. 2012).
http://www.spirehealthcare.com/ImageFiles/South%20Bank/Consultant%20Mini%20sites/Na
dim%20Aslam/knee-anatomy.jpg
(Dostopno 30. 4. 2012).
http://www.cenim.se/263-a.html
(Dostopno 4. 5. 2012).
http://www.preventdisease.com/home/muscleatlas/shtraplat.jpg
(Dostopno 4. 5. 2012).
http://www.jackiebrand.com/attachments/Image/outer_core_muscles.jpg
(Dostopno 4. 5. 2012).
http://www.meduniqa.at/Media/brustbereich.jpg
(Dostopno 4. 5. 2012).
http://www.biology-online.org/js/tiny_mce/plugins/imagemanager/files/boa002/cdhf01.jpg
(Dostopno 4. 5. 2012).
http://www.drvanpark.com.au/wp-content/uploads/jaw_reshaping.jpg
(Dostopno 4. 5. 2012).
http://massetermuscle.com/wp-content/uploads/2012/01/Masseter-muscle.jpg
(Dostopno 4. 5. 2012).
http://www.sciencephoto.com/image/196518/530wm/F0020541-The_deltoid_muscle-SPL.jpg
(Dostopno 6. 5. 2012).
http://www.tfsupplements.com/blog/wp-content/uploads/2011/12/Muscle-Arm2.gif
(Dostopno 6. 5. 2012).
http://venixflytrap.net/wp-content/uploads/2010/12/iliopsoas.jpg
(Dostopno 6. 5. 2012).
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/70/Posterior_Hip_Muscles_3.PNG/
250px-Posterior_Hip_Muscles_3.PNG
(Dostopno 6. 5. 2012).
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1d/Sartorius_muscle.png
(Dostopno 6. 5. 2012).
http://depts.washington.edu/msatlas/205.html
(Dostopno 6. 5. 2012).
http://o.quizlet.com/i/fnY5CENUmbPzFWyK1YLLhA_m.jpg
(Dostopno 7. 5. 2012).
109
http://www.aurorahealthcare.org/yourhealth/healthgate/images/BC00079_ma.jpg
(Dostopno 7. 5. 2012).
http://depts.washington.edu/msatlas/images/221.jpg
(Dostopno 7. 5. 2012).
http://www.fizioterapija-grosuplje.si/runtime/uploads/Images/Anatomija/misice-kolena-
429.jpg
(Dostopno 12. 5. 2012).
http://www.officialfitnessandhealth.com/images/abs-female.jpg
(Dostopno 12. 5. 2012).
http://medicalsummation.com/wp-content/uploads/2011/03/build-bicep-muscle-quickly.gif
(Dostopno 12. 5. 2012).
http://vedez.dzs.si/dslike/905/mo%C5%BEgani-1.JPG
(Dostopno 12. 5. 2012).
(Dostopno 12. 5. 2012).
http://www2.arnes.si/~osljts3/NALOGE/BIOLOGIJA/biologija_exe/refleks.JPG
(Dostopno 12. 5. 2012).
http://www2.arnes.si/~osljts3/NALOGE/BIOLOGIJA/biologija_exe/hrbtenjaca.JPG
(Dostopno 12. 5. 2012).
http://www.medicinabih.info/wp-content/uploads/2010/03/Truncus-cerebri-.jpg
(Dostopno 13. 5. 2012).
http://d7c2b0wpljtwf.cloudfront.net/var/ezwebin_site/storage/images/media/images/e-
anatomy/cranial-nerves-anatomy-diagrams/cranial-nerves-anatomy-brainstem-human-body-
en/2596650-4-ger-DE/cranial-nerves-anatomy-brainstem-human-body-en_medical512.jpg
(Dostopno 13. 5. 2012).
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/Diencephalon.png
(Dostopno 13. 5. 2012).
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0e/Lobes_of_the_brain_NL.svg/25
0px-Lobes_of_the_brain_NL.svg.png
(Dostopno 13. 5. 2012).
http://illustratorcentrum.se/images/558xx366/2261/1.jpg/634262794185430000
(Dostopno 13. 5. 2012).
http://meded.ucsd.edu/clinicalmed/neuro_biceps_reflex1.jpg
(Dostopno 14. 5. 2012).
http://rcs.rome.ga.us/hargett/anatomy/nervous/brain3.jpg
(Dostopno 14. 5. 2012).
110
http://aks.rutgers.edu/aksuww/Psych/305www/neuron/neuron.gif
(Dostopno 14. 5. 2012).
http://www.optik-jelovcan.com/data/uploads/zgradbaOcesa.jpg
(Dostopno 14. 5. 2012).
http://projekti.gimvic.org/timko/biologija/polona/oko4.gif
(Dostopno 14. 5. 2012).
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2003/ura/tomic/biologija/uho2.gif
(Dostopno 16. 5. 2012).
http://www.svarog.si/biologija/MSS/econtent/images/66/11431/zgradba_ravnoteznega_organ
a_11431.jpg
(Dostopno 16. 5. 2012).
http://www.skidmore.edu/~hfoley/images/Eye.Quiz.jpg
(Dostopno 14. 5. 2012).
http://projekti.gimvic.org/timko/biologija/nina%20z/slika7.jpg
(Dostopno 16. 5. 2012).
http://www.virtualmedicalcentre.com/uploads/VMC/Anatomy/oral_mucosa_450.jpg
(Dostopno 16. 5. 2012).
http://www.fanci.si/pic/page/dermalogica/Dermalogica_melanocit.jpg
(Dostopno 18. 5. 2012).
http://cache2.artprintimages.com/lrg/38/3813/J5RIF00Z.jpg
(Dostopno 18. 5. 2012).
http://www.proprofs.com/flashcards/cardshowall.php?title=skin-anatomy
(Dostopno 18. 5. 2012).
http://www.uni-leipzig.de/~anatomie/CMS/te15lO1l/histoseiten/pub/data/ha/s008_a.jpg
(Dostopno 18. 5. 2012).
http://www.centerderma.si/wp-content/uploads/Staranje-ko%C5%BEe-copy1.jpg
(Dostopno 18. 5. 2012).
http://msjensen.cehd.umn.edu/webanatomy/integumentary/integ_skin_1.jpg
(Dostopno 18. 5. 2012).
http://i824.photobucket.com/albums/zz169/panhard/Tribulus/BrainSaggital01_Cleaned_s01.j
pg
(Dostopno 19. 5. 2012).
http://projekti.gimvic.org/timko/cloveskotelo/petkovsek/Grlo.jpg
(Dostopno 19. 5. 2012).
http://images.yourdictionary.com/images/main/A4endogl.jpg
(Dostopno 19. 5. 2012).
111
http://reocities.com/Athens/styx/2456/25_5.jpg
(Dostopno 19. 5. 2012).
(Dostopno 19. 5. 2012).
http://office.blog.siol.net/files/2010/01/menstrualni-ciklus.jpeg
(Dostopno 19. 5. 2012).
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f1/Placenta.svg/250px-
Placenta.svg.png
(Dostopno 20. 5. 2012).
http://wps.aw.com/wps/media/tmp/labeling/2809191_dyn.jpg
(Dostopno 20. 5. 2012).
http://www.thefemaleview.com/images/ectopic1.jpg
(Dostopno 20. 5. 2012).
(Dostopno 20. 5. 2012).
http://www.svarog.si/biologija/MSS/index.php?page_id=11255
(Dostopno 22. 5. 2012).
http://holist.eu/clipart/Digestive%20system.gif
(Dostopno 22. 5. 2012).
http://www.svarog.si/biologija/MSS/econtent/multimedia/66/11409/01_trebusna_slinavka.jpg
(Dostopno 22. 5. 2012).
http://i40.tinypic.com/2ptatdj.png
(Dostopno 22. 5. 2012).
http://www.bioclinica.si/images//varicose_veins.jpg
(Dostopno 24. 5. 2012).
http://www.benbest.com/health/NormECG2.jpg
(Dostopno 24. 5. 2012).
http://www.svarog.si/biologija/MSS/econtent/images/66/11309/srce_zgradba_11309.jpg
(Dostopno 24. 5. 2012).
http://www.herzgefaesschirurgie.usz.ch/SiteCollectionImages/Gef%C3%A4sschirurgie/web_
gesunde-aorta-verion-2.1.jpg
(Dostopno 24. 5. 2012).
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/GangreneFoot.JPG/230px-
GangreneFoot.JPG
(Dostopno 24. 5. 2012).
112
(Dostopno 24. 5. 2012).
http://www.bioterapi.ro/dictionar/index_terapeutic/limfedem/pic1.gif
(Dostopno 25. 5. 2012).
http://blog.gameshadow.com/wp-content/uploads/2008/03/spleen.jpg
(Dostopno 25. 5. 2012).
http://www.hlww.k12.mn.us/sites/261701d6-fb4f-4f16-9916-
bdfe9dbca246/uploads/Smear3.jpg
(Dostopno 30. 5. 2012).
http://www.hlww.k12.mn.us/sites/261701d6-fb4f-4f16-9916-
bdfe9dbca246/uploads/leukemia.jpg
(Dostopno 30. 5. 2012).
http://www.vir-zdravja.com/Portals/0/images/nosna-shema!.jpg
(Dostopno 30. 5. 2012).
https://share.ehs.uen.org/sites/default/files/images/Larynx.img_assist_custom.jpg
(Dostopno 30. 5. 2012).
http://www.onkologija.si/fmfiles/re7220006/4_1_1_pljuca_slo.JPG
(Dostopno 30. 5. 2012).
http://projekti.gimvic.org/timko/cloveskotelo/petkovsek/Pljucno%20dihanje%201.jpg
(Dostopno 30. 5. 2012).
http://www.rcs.rome.ga.us/hargett/anatomy/lungs/lungsnum.jpg
(Dostopno 30. 5. 2012).
http://ro.sio.si/cac/katalog/orgsis2/izl0vselgvvws.gif
(Dostopno 31. 5. 2012).
http://www.onkologija.si/fmfiles/re7220006/5_5_1_ledvice.jpg
(Dostopno 31. 5. 2012).
http://wps.pearsoned.com.au/wps/media/tmp/labeling/1964390_dyn.gif
(Dostopno 31. 5. 2012).
113

Anatomija Urn NBN Si Doc-Y4aiajgb

Diunggah oleh

Informasi Dokumen

Judul Asli

Hak Cipta

Format Tersedia

Bagikan dokumen Ini

Bagikan atau Tanam Dokumen

Opsi Berbagi

Apakah menurut Anda dokumen ini bermanfaat?

Apakah konten ini tidak pantas?

Hak Cipta:

Format Tersedia

Anatomija Urn NBN Si Doc-Y4aiajgb

Diunggah oleh

Hak Cipta:

Format Tersedia

VIJA STROKOVNA OLA

ANATOMIJA, FIZIOLOGIJA Z OSNOVAMI PATOLOGIJE

Copyright DOBA EPIS, 2012

Izdala in zaloila: DOBA EPIS, Preernova ulica 1, Maribor

Lektorirala: Jadranka Zaletelj

Maribor, oktober 2012

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

1.1 VRSTE CELIC

Loimo dve vrsti celic:

Tabela 1: Razlika med evkariontsko in prokariontsko celico

prokariontska celica evkariontska celica

DNK deoksiribonukleinska kislina, RNK ribonukleinska kislina

1.2 ZGRADBA EVKARIONTSKE CELICE

Evkariontska celica ima naslednje dele:

Slika 1: Evkariontska celica

1.2.1 Celina membrana (plazmalema)

1.2.1.1 Zgradba celine membrane

1.2.1.2 Funkcije celine membrane

Celino citoplazmo sestavljajo citosol, citoskelet in celini organeli.

Citosol je viskozna tekoina celice, v kateri se nahajajo celini organeli in citoskelet. V

Citoskelet sestavljajo mikrotubuli in mikrofilamenti. Igra pomembno vlogo pri vzdrevanju

Zanimivosti: Prirojene motnje v delovanju citoskeleta se kaejo kot neplodnost in

1.2.2.3 Celini organeli

Celica vsebuje vrsto podenot, ki jih obdaja membrana in so specializirane za opravljanje

Zanimivost: Z motenim delovanjem lizosomov so povezane nekatere dedne bolezni, ki

1.2.3 Celino jedro

Je z membrano obdan organel, ki ga najdemo v evkariontskih celicah. Obiajno je locirano v

Slika 6: Zgradba DNK

RNK je obiajno enoverina molekula, ki jo sestavljajo sladkor (riboza), fosfatne skupine in

Je podroje jedra, ki nima posebne ovojnice in je pomembno pri sestavljanju ribosomov.

Kromosomi so nitaste strukture v celinem jedru. So nosilci genov in so sestavljeni iz DNK,

Slika 7: Zgradba kromosoma

Kariotip oznauje tevilo in izgled kromosomov v jedru evkariontske celice. Kromosome ob

1.3 DELITEV EVKARIONTSKE CELICE

Slika 8: Shematski prikaz mejoze

Slika 9: Celica loveka

Poimenujte oznaene dele celice:

Ve o biologiji celice lahko najdete na:

Pri opisovanju lege posameznih organov uporabljamo tri namiljene ravnine:

Pri opisovanju posameznih delov okonin uporabljamo izraza:

Slika 10: Telesne ravnine

Slika 11: Kosti roke

Uporabite pravilni izraz, ki oznauje anatomsko mesto:

Slika 12: Dimeljski trikotnik

2. V dimeljskem trikotniku poteka stegenska vena (modro oznaena ila)

3. Maternica (uterus) lei ______________________ od danke (rectum).

3.1 ZGRADBA DOLGE KOSTI

Slika 14: Zgradba dolge kosti

3.2 ZGRADBA KOSTNINE

Izvencelino snov sestavljajo:

Osnovna funkcionalna enota kompaktne snovi je osteon, ki je cilindrine strukture. Tvorijo ga

Slika 15: Zgradba kostnine

3.3 ZVEZE MED KOSTMI

Zveze med posameznimi kostmi delimo na:

Slika 16: Zgradba sklepa

3.4.1 Okostje trupa

3.4.1.1 Hrbtenica (columna vertebralis)

Hrbtenica je sestavljena iz 3334 vretenc (vertebra). Delimo jo na dva odseka, ki se bistveno

tevilno so vretenca razporejena takole:

Slika 17: Hrbtenica

Slika 18: Zgradba vretenca

Slika 19: Prvo in drugo vratno vretence

Slika 20: Brdo, krinica in trtica