Anda di halaman 1dari 105

EDICIJA

KLEA

Skopje, Makedonija, 2009


Izdava~:
Angelina Markus

Za izdava~ot:
“MAKFORM” - Skopje

Lektor:
Kokan Stoj~ev

Kompjuterska obrabotka
i podgotovka za pe~at:
Bojan Simovski

Pe~at:
“Bims kompani” - Skopje

Tira`: 600 primeroci


A N GE L I N A M A R K U S

MAKEDONSKITE
DREVNI KOVANI PARI
TEZI - ZASTAPENI VO KNIGATA

Makedonskite drevni kovani pari se prika`uvaat vo


original. Tie ne se falsifikuvaat, pa mo`at i toga{ i sega
da ja prika`uvaat verno nose~kata vrednost na sebe so site
karakteristiki na dolgiot period na postoewe na dr`avata
Makedonija. Metali, Carski likovi, Simboli, Pismo, Vre-
me, Istorija.
Originalnite kovani pari postojat kako depozit, ga-
rant, kako izraz niz visoko umetni~ko tvore{tvo na s¢ {to
e Makedonsko, kako primer za vlijanie vrz drugite kulturi
i drugite narodi na koi {to im slu`ime kako mostra za niv-
no sli~no postoewe.
Kovaweto na makedonskata bronza, na alati, oru`je,
sadovi i pari postoi kako nepobitna faktografija. Vo taa
oblast nikoj ne mo`e da ne osporuva. Zatoa treba na ova tema na
makedonski na~in da mislime, da pi{uvame i da osoznavame.
Makedonskoto nasledstvo vo orginalna forma da im go pre-
dademe na idnite generacii za da ne mo`e nikoj da se potku-
suruva so la`ni sitni pari~ki nasproti mo}ta na Makedon-
cite so pi{uvanata istorija niz kovaweto na makedonskite
pari. Tie ja pi{uvaat istorijata na site carstva vo konti-
nuitet. Gi opi{uvaat site ekonomski umetni~ki i religio-
zni nastani niz eden specifi~en, navidum sporeden, vo su{-
tina biten originalen na~in na originalnoto pretstavuvawe
na sè {to e Makedonsko.
Samo vo zbirkata na NBM se izlo`eni 17 000 prime-
roci. Ne se prebroeni monetite od muzeite po gradovite i od
s¢ pogolemiot broj na knigi so numizmatika kako taa od Oh-
6 Angelina Markus

ridska banka, Vardarski Rid i drugite istra`uvawa kako i


vo muzeite vo site gradovi vo Makedonija i niz svetot.
Makedonskite kovani pari go zaslu`uvaat vnimanie-
to i na makedonskata i na svetskata javnost kako na~in na
utvrduvawe na identitetot i istorijata na makedonskiot na-
rod preku istorijata na carstvata niz kovaweto na parite.
Toa mo`e da se vidi vo svetskite katalozi spored cenata {to
ja postignuvaat makedonskite kovani pari.
Ovaa kniga e samo pottik da se yirne i da se istra`uva
poza~esteno toa {to samite kovani pari ni go otkrivaat za
Makedonija.
Citatot od knigata „Etnogenezata na makedonskiot
narod“ od Lidija Slavevska se odnesuva i na kovanite pari
od Makedonija. „Nikoj nema moralno pravo da mu go odzema na
eden narod seto ona {to e vtisnato vo negoviot duh.
Sekoe prisvojuvawe i negirawe na makedonskoto pos-
toewe i negovoto kulturno nasledstvo pretstavuva naciona-
len i kulturen genocid.“
Parite {to gi kovale makedonskite carevi pretsta-
vuvaat spomenici na kulturata i edinstveni primeroci na
umetni~koto tvore{tvo {to Makedoncite prvi i gi dale
na svetskata civilizacija. Makedonija e prvata zemja vo sve-
tot {to ja vovela funkcijata na parite kako plate`no sred-
stvo obele`ano so likovi, pismo i simboli. Vo isto vreme ja
poka`uvaat mo}ta i na kulturata i na ekonomijata na make-
donskiot narod i dr`ava.
Angelina Markus
MAKEDONSKATA ISTORIJA
PI[UVANA NIZ PARITE

BOGATATA SODR@INA OBLIKUVANA


VO METALOT JA OVEKOVE^UVA MAKEDONSKATA
DR@AVNA SIMBOLIKA

Makedonskite pari se protnale niz site ramki, gi is-


kinale site sinxiri so koi n¢ vrzuvale za da svedo~at za nas
i za svetot. Parite go raska`uvaat na{eto negirawe i pris-
vojuvawe. Monetarniot sistem na Filip Vtori e model na si-
te pari~ni sistemi vo mnogu dr`avi.
Pogre{noto tolkuvawe, procenuvawe ili kriminal-
izirawe pari, pretstavuva golemo osiroma{uvawe na lu|eto
i na dr`avata. Potrebni se isklu~itelno znaewe, procenka
i za{tita za s¢ {to se pravi vo vrska so parite, duri i koga
se pravi kolekcija na pari.
Preku analiza na parite, makedonskata numizmatika
mo`e da ja objasni ne samo svojata istorija tuku i istorija-
ta na svetot, na site narodi koi go organizirale svoeto car-
stvo i kovale pari sli~ni kako makedonskite.
Narodnata banka na Republika Makedonija, mi ovoz-
mo`i da ja vidam riznicata na makedonskata istorija niz
makedonskite pari vo dolg i kontinuiran period na mileni-
umskite godini na vladeewe na makedonskite dinastii. Mi be-
{e poka`ana numizmati~kata kolekcija vo Narodna banka,
pri {to mi ja podarija kolekcijata [eldarov: Makedonija i
Pajonija. Od toa nema pogolem dokaz za makedonskata dr`av-
8 Angelina Markus

nost i istorijata na Makedoncite. Tie sitni pari~ki od


metali od makedonskite rudi, vo golem broj makedonski ko-
va~nici niz gradovite na makedonskite carstva se `iva
istorija, realna prikazna, prika`ana niz simbolite, gusto
zbieni reprezenti, na edno mesto, na umot i na darbata na
Makedoncite da sozdadat ne{to sli~no na neuni{tlivost.
Ako celta bila so kolekcijata da ni se ka`e ne{to za na{a-
ta istorija niz parite kovani niz Makedonija, tie ka`ale
mnogu pove}e, ka`ale deka parite na makedonskite carstva
bile praveni za idninata, za nas, za nepobitnata istorija
za na{eto postoewe.
Narodnata banka na Republika Makedonija na raspo-
lagawe ima najsilni materijalni dokazi, so koi li~no mo`e
da go odbrani imeto na Makedonija, na dr`avata i na narodot
pred me|unarodnite institucii.
Treba najprvin da se nastapi pred Akademijata na nau-
kite i umetnosta na Makedonija (MANU). Tamu sedat lu|e
so ograni~en istoriski doseg na soznanija, pa neka im se pro-
{iri vidokrugot za Makedonija preku najsilnite materijal-
ni dokazi - drevnite makedonski moneti.
Potoa zbirkata da se pretstavi pred Sobranieto na
Republika Makedonija. Tamu sedat lu|eto koi donesuvaat za-
koni, a ne pravat ni{to za makedonskata dr`avnost. I najva`-
no od s¢ e da se izdade jubilejna para so likot na Aleksandar
Prvi ili Filip Vtori na aversot i na makedonskiot {tit na
reversot, kako najdolgo upotrebuvani simboli na makedonski-
ot monetaren sistem vo svetot. Takva para, so kratok opis na
monetarnite sistemi na Makedonija od najstarite vremiwa
do dene{nite pari, bi im se vra~uvala na site pretstavnici
na me|unarodnite institucii i raznite stranci koi ja pose-
tuvaat dr`avata, za da ne se pravat deka ne znaat kade do{le.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 9

Postojanata muzejska
postavka na Narodnata
banka na Republika
Makedonija

Del od monetite
od postojanata
postavka
10 Angelina Markus

So toa jasno }e im se ka`e deka se vo Makedonija, vo najstara-


ta organizirana dr`ava vo svetot, so isto ime i so isti sim-
boli pove}e od tri iljadi godini.
Site onie koi se neuki, zabludeni ili zlonamerni a
do{le i }e doa|aat vo Makedonija prvo „na obuka“ - (neka me iz-
vinat na teroristi~kiot izraz), da odat da ja vidat izlo`ba-
ta na pari vo Narodnata banka na Republika Makedonija i da
se do{koluvaat po istorija, po vistinite za Makedonija, pro-
~itani na makedonskite pari. Onie koi doa|aat za da n¢ sovetu-
vaat, za da n¢ nabquduvaat, tie ni gi rasturaat ekonomijata,
dr`avata, drevnite obi~ai, tradiciite, tie ni zacvrstuvaat
ramki na periodi, kako elinisti~ki, rimski, predrimski,
vizantiski, turski, srpski, bugarski ili po najnovo, alban-
ski ramki vo Makedonija za da ni go smenat imeto i identi-
tetot. Ajde ovie dr`avi ili bilo koi vo svetot neka ni poka-
`at nekoja postara para od makedonskata. NEMA TAKVA.
Makedonskite pari se protnale niz site ramki, gi is-
kinale site sinxiri so koi n¢ vrzuvale, za da svedo~at za nas
i za svetot. Parite go raska`uvaat na{eto negirawe i pri-
svojuvawe. Monetarniot sistem na Filip Vtori e model na
site pari~ni sistemi vo mnogu dr`avi. Najnovi i posledni
primeri na kopirawe na makedonskiot sistem pravi Evrop-
skata unija, kako {to napravil Filip Vtori so Unija na ple-
miwata vo Makedonija. Vidi sega, koj ~irak se pravi pogolem
od majstorot? Evropa so ime na makedonski carevi i prince-
zi te{ko se vra}a na svoeto izvori{te. No, }e ja vratime
koga }e £ ja prika`eme realnata istorija na Makedonija niz
istorijata na makedonskite pari vo kolekcija so iljadni-
ci primeroci i kaj nas i vo svetot.
Glavni karakteristiki na sekoja makedonska para e toa
{to na sebe go nosi likot na carot ili na bogot, monogramot
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 11

pismo - ispi{ano ime na carot. Aversot i reversot se ispol-


neti so site simboli, so aplikacii od kosmi~ki karakter, voe-
ni atributi, `ivotinski i rastitelen svet, {to e potvrda na
edinstvoto na kosmi~ka generacija na Zemjata povrzana so `i-
votot na Makedoncite i ovekove~ena i vo naj~ista forma odr-
`ana i izrazena vo makedonskite kovani pari. I nema {to ne-
ma, vo niv ima s¢. Ja ima idninata i na nerodenite Makedonci
sekade po svetot na Aleksandrovite kosmopoliti. Tie, Make-
doncite, kako {to gi vika{e Aleksandar, gra|ani na svetot,
najdobro se identifikuvaat preku svoite makedonski pari.
Stojam na Vardarski rid. Mi prio|a mom~e i mi veli:
„Sakam da vidi{ ne{to“. Mi ja pokri rakata so dlanka. Me
„zdrma“ energija. Energetska amajlija si pomisliv i ne br-
zav da ja vidam, ja sobirav silata i potoa zableska likot na
Aleksandar vo golem zlaten stater. Go dr`ev zlatnikot star
2.310 godini i po tolku vreme razbrav zo{to Makedoncite vo
falangata nosele para od Aleksandar kako amajlija: za sila
bilo toa, za prenesuvawe na energijata na duhot i duhovnosta
koja ja imaat Makedoncite. Numizmati~kata kolekcija na
NBRM ja nema taa para. Najskapata i naj~esto preprodavana
para na aukciite vo svetot, staterot so likot na Aleksandar,
ja nema vo kolekciite na Makedonija.
Dr`avnosta se potvrduva so monetarniot sistem. Drev-
nite moneti ne se osporuvaat. Tie postojat sami po sebe,
kako izraz na dr`avata i na carstvata, kako su{tina na ma-
kedonskoto postoewe, vo dolg nesogledliv kontinuitet na
postoewe. Toa se makedonskite pari.
Vo 2003 godina, Narodna banka na Makedonija go izdade
izdanieto za numizmati~kata kolekcija na [eldarov pod
naslov „Makedonija i Pajonija“, na makedonski i na angliski
jazik. Slu~ajno guverner da be{e Albanec, sigurno }e ima{e
12 Angelina Markus

i albanska verzija. ]e imavme i masovno ograbuvawe na tre-


zorite na bankite, kako {to toa se pravi so parite vo nekoi
dr`avni institucii so koi upravuvaat albanski „eksper-
ti“. Taka, volkot ~uva jagniwa. Ako imame izlo`bi so make-
donski pari stari dve-tri iljadi godini denes logi~no se
nametnuva pra{awe kako toga{ bile ~uvani i kako sega treba
da se ~uvaat. Parite ne se samo nominalna vrednost. Zad pa-
rite stojat site ekonomski, dr`avni, socijalni, politi~ki
odnosi. Parite te`at tolku kolku {to sodr`at proizvod-
nite i potro{uva~kite aktivnosti na narodot vo dr`avata.
Zatoa i zlatoto vo mali koli~estva ima golema vrednost
za{to zad proizvodstvoto na zlato se apsorbira golemo koli-
~estvo ~ove~ki trud. Pogre{noto tolkuvawe, procenuvawe
ili kriminalizirawe na pari, pretstavuva golemo osiro-
ma{uvawe na lu|eto i na dr`avata. Potrebni se golemo znae-
we, procenka i za{tita vo odnos na s¢ {to se pravi vo vrska
so parite, duri i koga se pravi kolekcija na pari.
Vo spomnatoto izdanie na kolekcijata se raboti za
katalogizacija na 805 moneti od drevnata makedonska isto-
rija, prete`no zastapena vo zbirkata na Narodna banka na
Makedonija kako muzejska izlo`ba. Stojat dva aspekta eden
do drug ili sprotivstaveno. Eden e knigata za kolekcijata,
a drugiot za samata numizmati~ka zbirka.
Naslovot na knigata n¢ doveduva do zabluda. „Makedonija
i Pajonija“ - li~i kako da postoele kolekcii na pari od dve
dr`avi. Ne e taka, zatoa {to na vremeto, vo granicite, i na
najsilnoto carstvo na vladeewe na Makedoncite, so najdolga
nasledna dinastija od Perdika do Aleksandar, nema druga
dr`ava so site obele`ja i funkcii kako Makedonija. Edna{
ja slu{nav taa ideja kako argument nametnat od nadvor. Ne
mi e jasno kako nekoi Makedonci ja prifa}aat takvata ideja
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 13

za namaluvawe (omalova`uvawe) na makedonskata istorija.


Tolkava li im e stru~nosta, pa po~nale da n¢ ubeduvaat vo ne-
{to {to ne e taka. Ako postoela Pajonija taa bi se prote-
gala na etni~kite granici na Makedonija i bi bila posta-
ra dr`ava, mo`ebi gi opfa}ala i Ilirija i Trakija, mo`ebi
se naslednicite Vlasi ili Romi... more najdobro da bile Eli-
ni i Grci. Bidej}i nitu eden argument ne e validen, da gi pot-
setime ideolozite protiv Makedonija zo{to Filip Vtori
se borel da gi obedini site makedonski plemiwa vo edna dr-
14 Angelina Markus

`ava, so eden car, so edna teritorija, so ista kultura, so edin-


stven monetaren sistem. Toa umno go napravil za da ne se
zanesuvaat so separatizam. Na nekoi plemiwa im dozvolil
kovawe na svoi pari, kako {to sega evroto dozvoluva stava-
we amblemi na nekoj evropski dr`avi stari samo nekolku
stotini godini postoewe.
Taka be{e i vo monetarniot fond na Jugoslavija. Na
pari~nata edinica se stavaa obele`ja od site republiki.
Eden vikend trgnav od Skopje do Solun, Voden, Lerin,
Bitola, Ohrid, Ki~evo, Skopje. Napraviv krug okolu Make-
donija. Kaj Veve, na{ Kuku{, mi snema benzin. Makedonski
zboruvavme nasekade. Tamu kade {to pra{av za benzin nasta-
na turkanica, se sobra narod i koga plativ so desetdinarka,
nekoj vikna: „Pulete, vamu pi{uva Makedonija“. Parata ode-
{e od raka na raka, ja dopiraa, ja baknuvaa, mi gi galea deca-
ta „~upina na{i“. Nekoi tr~aa po avtomobilot, duri slegoa
v pole za sami da ne sme go minele patot. Ni se slu~i identi-
tet i patriotizam preku edna unitarna para vo koja stoe{e
i ime na Makedonija. Toa im se slu~ilo i na Pajoncite vo

Moneta so likot na Aleksandar Pir


MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 15

Makedonija koga nekoi Makedonci carevi im dozvolile na


odredeni lokalni kne`estva da kovaat moneti so makedonski
simboli. Nema nikakvi podatoci za nekakva dr`ava Pajonija,
osven kako makedonsko pleme koe vojuvalo vo makedonskata
falanga zaedno so Tesalskata kowica, so Linkestidite i Pe-
lagoncite kako i mnogu drugi plemiwa vo sostavot na falan-
gata od Makedonija. Aleksandar Pir od Molosite edno vreme,
kako car na Makedonija, se borel protiv Rimjanite i e poznat
po „Pirovata pobeda“. I toj koval pari so svoj lik, obikolen
so makedonski simboli kako i nekoi Pajonci. Toj bil so ma-
kedonsko poteklo preku }erkata na Filip Vtori, Kleopatra.
Davaweto golemo zna~ewe na pajonskite vladeteli so
isti insignacii kako na Makedoncite, ne samo {to e preten-
ciozno, tuku e i zlobno tolkuvawe na makedonskata istorija
preku nejzinite pari. Ako se poglednat parite i po likovi
i po simboli mo`e da se zaklu~i deka tie po ni{to ne se raz-
likuvaat od site drugi vo Makedonija, kovani pred i potoa re-
~isi dve iljadi godini. Site tie imaat ista namena, izleani
se od isti metali i vo isti kalapi, vsu{nost site pari ja ras-

Para so Pelisterski link (volk)


16 Angelina Markus

ka`uvaat samo makedonskata istorija. Vo kolekcijata za


Pajonija se zastapeni likovi na Apolon, Zevs, Herakle, lav,
volk, kowanik, na ist na~in kako i na site drugi pari. ^ud-
no e kako pajonskite pari se so makedonski simboli, tuku se
i so linkestidski znaci, gi ima vo imenuvawe link (volk) vol-
kot ili divata sviwa na reversot, {to kako simboli gi ima-
le linkestidskite vojnici na {titot vo sostavot na make-
donskata falanga. Link e volk ili ris, ~esto zastapuvan i vo
parite vo likot na Filip Vtori i Aleksandar. Da ne se i
tie pajonski!
Da se izedna~uva Pajonija so Makedonija pretstavu-
va pojmovno logi~ka gre{ka. Toa bi zna~elo pridavawe op{-
ti svojstva kako dr`avnost na nekoe del~e od golema celi-
na. Vsu{nost, toa e komoditet vo mislovniot proces.
Napraviv mal test na logi~no mislewe vo eden klas.
Na tablata napi{av ~etiri zbora: kola, kow, lav, ~ovek. U~e-
nicite gi pra{av koj zbor da se bri{e, a odgovorot be{e la-
vot. Komoditetot vo mislewe se sostoe{e vo toa deka kowot
vle~e kola vo koja sedi ~ovek. Samo eden u~enik re~e deka
kolata e predmet i ne spa|a vo redot na `ivite su{testva.
Mnozinskoto mislewe ne be{e demokratija, tuku ponizok
stepen na apstraktno mislewe na povrzuvawe na faktite na
patot do vistinata. Ako e mnozinsko mislewe toa ne zna~i de-
ka e vistinito. Pajonija ne e dr`ava kako Makedonija pa ni-
tu vo nekoi nejzini pari, tuku vo s¢ e nejzin sostaven
makedonski del. Nemaat pari na carevi nitu Ilirija nitu
Trakija, kako i mnogu drugi plemiwa od Makedonija.
Istorijata na Makedonija ispi{uvana niz dolgi mi-
leniumi so parite na makedonskite carevi ni go pretsta-
vuva toa neiscrpno bogatstvo zastapeno vo site simboli na
monetokovaweto. Toa e na{e ovekove~uvawe. Trajnost, fak-
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 17

Pajonska moneta
so prviot vladetel Likej 358-340 g. pr.n.e. na aversot
i borbata na Herakle so Nimejskiot lav na reversot so
ista sodr`ina i simboli kako site makedonski kovanici.

Pajonska moneta
so vladetelot Avdoleon 305 g. pr.n.e.

ti. Kontinuitet, ubavina. Vrednost, umetni~ko oblikuvawe


na carevite, gradovite, vremiwata, sliki za idninata napra-
veni za nas, i kli{e kako i drugite narodi da mo`at da pra-
vat takvi pari i kako celi imperii da se ispiluvaat od pazu-
18 Angelina Markus

vite na Makedonija. Za `al, {to i da se otkrie, a {to i po


simbolite se gleda deka e makedonsko, kako i parite, se pri-
ka`uva kako da im pripa|a na nekoi drugi narodi. Znaele
Makedoncite kako da sozdadat trajni vrednosti so poraka,
so pismo, so simbol na parite za da stignat do nas kako relik-
vii i po tolku mnogu posegnuvawa, prisvojuvawa i nespom-
nuvawa. Bleska sjajot na makedonskite pari vo kolekciite
po svetot. Gi gledav angliskite i italijanskite katalozi kol-
ku visoko gi cenat makedonskite pari, a gi imenuvaat kako
rimski ili gr~ki. Ja zanemaruvaat vistinata za Makedonija,
koja so parite ja srabotile Makedoncite niz dinastiite od
najstari vremiwa. Ja srabotile i istorijata i idninata na
Makedonija. Preku analiza na parite makedonskata numiz-
matika mo`e da ja objasni ne samo svojata istorija tuku i is-
torijata na svetot, na site narodi koi go organizirale svoe-
to carstvo i kovale pari sli~ni kako makedonskite. Zatoa
treba vnimatelno da se analizira eden po eden simbol na se-
koja para od Makedonija.
MAKEDONSKATA ISTORIJA PI[UVANA
NIZ PARITE E POTVRDA NA POSTOEWETO
NA MAKEDONSKATA DR@AVA
SO MNOGUBROJNI SIMBOLI

Likot na Aleksandar na makedonskata para ne doa|a


kako identifikacija so bogovite Apolon, Zevs, Dionis, He-
rakle, Tiha, nitu kako bogotvorewe na Aleksandar so Amon
Ra, tuku kako zamena na mo}ta na bogovite so carevi, so niv-
noto silno vlijanie, kako pari vo makedonskata ekonomija.
Parite gi nad`iveaja carevite, narodite, istoriski-
te falsifikati i prodol`ija vo ~ista forma da ni ja za{-
tituvaat istorijata kako makedonsko dostoinstvo. Ako toa
ne mo`evme da go za{titime vo mitologijata, vo umetnosta,
vo naukite, ako predolgo i bezmilosno n¢ negiraat za da n¢
kradat, ni ostana edno mesto negibnato - numizmatikata.
Sonceto kako oda i himna, kako zname, kako prepoz-
natliv sistem na eden narod, na eden simbol vo makedonska-
ta kultura, mirno i dolgove~no opstojuva na parite. Zaradi
toa sonce, so toa sonce, pod toa sonce mo`e da se svedat site
istoriski nastani vo Makedonija, se razbira, i patot kon
sonceto na istok koj Evropa go pretvori vo kolonijalizam
od Krstonosnite vojni.
Od kade da se po~ne? Od likovi na carevite? Nasled-
nost na vladeewe? Sistematsko dvi`ewe na godinite na vla-
deewe niz vremeto? Problemsko sporeduvawe na sli~nost?
Da gi nabroime gradovite na monetokovawe? Da gi analizi-
rame monogramite? Ili makedonskite simboli?
20 Angelina Markus

Simbolite oblikuvani na makedonskite pari se naj-


mnogubrojni i povrzuva~ki na prostorni i na vremenski seg-
menti vo tekot na tri iljadi godini pi{uvanata postoe~ka
makedonska istorija.

Aleksandar Makedonski
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 21

Sepak, }e po~neme so edna najreprezentativna para, so


parata na Aleksandar Makedonski. Taa na sebe nosi s¢. Liko-
vi na carevi i na bogovi. Go obele`uva vremeto i prostorot.
Gi otslikuva karakteristikite od drugite kovani emisii
na parite na sebe na prethodnite makedonski vladeteli.
Ovaa para na sebe nosi vrednost i ubavina. Ja poka`uva mo}-
ta na makedonskata dr`avnost. Gi izrazuva simbolot na son-
ceto, {lemot, {titot, kopjeto, kowot, Heraklevata nametka
na lavovska ko`a, Amonoviot rog, orelot na raka i okolu s¢
toa monogramot i imeto aleksandroy, prisutni na sekoja Alek-
sandrova para, bilo koga i bilo kade da nastanala. Toa se naj-
rasprostranetite kovani pari koi se upotrebuvale vo sve-
tot. Makedoncite okolu Egejot, dokolku i denes gi pra{ate
kade bile, tie }e vi odgovorat: „Kaj Filipoj, kaj Aleksan-
droj sum bil“.
Stanuva zbor za Aleksandar Makedonski, za carot na
Makedoncite i carot na svetot. Ako trgneme iljada i pove}e
iljadi godini nanazad vo minatoto, vo istorijata, }e se sret-
neme so s¢ ona {to postoelo vo vremeto na Filip Vtori i na
Aleksandar Makedonski, nasledeno od prethodnite vremi-
wa do niv. I ako od niv trgneme napred vo idninata toga{
sukcesijata na s¢ {to e makedonsko }e n¢ presretnuva i }e
go potvrduva postoeweto na Makedoncite. Ni{to nema pou-
bavo od sredbata so makedonskite drevni pari. Tie sestra-
no i brzo ne informiraat za s¢, za toa deka Makedoncite vo
s¢ bile prvi i nenadminlivi.
Se opredelivme za likot na Aleksandar na makedonski-
te pari kako lik na car koj prv pat vo svetot so svojot lik se
na{ol na liceto na parata. Tie pari od Makedonija se koris-
tele i toga{ i nekolku stotini godini potoa vo celiot to-
ga{en ekumenski svet. Od toga{ site makedonski simboli
22 Angelina Markus

stanale carski simboli, pe~ati i garancii na vrednosta na


parite vo tekot na cel sreden vek pa s¢ do denes. Dokolku gi
poglednete dene{nite pari na kralstvata vo Evropa, }e za-
bele`ite deka nivnite dene{ni kralevi koi imaat svoj lik
na nekoja para ve gledaat od ista poza kako da ve gledaat ma-
kedonskite carevi, kako Aleksandar da gi dostignuva site
standardi kaj bilo koi narodi i bilo koi dr`avi. Site gi imi-
tiraat Makedoncite. Site dosega{ni vladeteli se priklo-
nile kon blesokot na sonceto na makedonskite dinastii koga
si stavile kruna na glava i zele `ezol v raka, proizlezen od
makedonskiot tirs. Okolu niv vrie stara makedonska sim-
bolika od monogrami, boi, palmeti na carskite insignacii,
bo`em od predci nasledeni, a od parite se gleda deka vsu{-
nost s¢ e nasledeno od Makedoncite. Duri i pogrebot na an-
gliskata princeza Dijana se odviva{e vo znakot na make-
donskata simbolika: purpurna nametka, `olti lavovi i
carskiot cvet - krinot. Pokraj simbolite, prisuten e i kano-
not, vgraden vo ceremoniite na sega{nite kralstva, koi go
~uvaat toa {to edna{ nekoga{ be{e prvo vo svetot od Make-
donija. Posebno kako prvo vo pari~nata simbolika.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 23

MAKEDONSKITE SIMBOLI
ISKOVANI NA PARITE

Koj {to saka neka zboruva za nas, parite ostanale i


sekoga{ }e bidat nemi oxagoreni artefakti. Tie gi zdru-
`ile simbolite na makedonskiot narod na edno mesto i pos-
tojat i svedo~at i bilo kade vo svetot, od sekoja numizma-
ti~ka kolekcija ili od novootkrieno depo, ostava, naod, n¢
pretstavuvaat nas - Makedoncite. Toa go zastapuvaat site pa-
ri pred i po Aleksandar. S¢ ova go pravat i dene{nite pari
vo Makedonija, so site simboli od makedonskata kultura.
Svetot se ~udi od kade tie angeli na parite, maskite od zla-
to, nakitot, skulpturite, filigranite, od kade takov tvore~-
ki potencijal niz mileniumi. Ete, s¢ e od Makedonija.
Krajno vreme e parite, imeto, narodot, dr`avata da gi poka-
`eme preku simbolite na parite. Ona {to se gleda na pari-
te zna~i samo toa i ni{to drugo i mo`e samo na makedonski
na~in da se objasnuva.
Ne e ni{to novo toa {to na makedonskite pari od Alek-
sandar simbolite se vo silen koncentrat. Toa e voobi~aen mo-
del koj go primenuvale site makedonski kralevi videni vo
razni kolekcii, prireduvani od naukata za stari pari. Takov
e slu~ajot na isti simboli kaj Aleksandar Prvi, Perdika,
Arhelaj Prvi, Aminta, Filip Vtori i site ostanati make-
donski kralevi od po~etokot na monetokovaweto do propasta
na makedonskata dr`ava po makedonsko-rimskite vojni. Takov
e slu~ajot so simbolite i kaj site drugi carstva na Makedon-
cite od Ptolomej, Lizimah, Selevkite, Antiohite za da pro-
dol`at i simbolite i likovite na kralevite od Makedonija
preku Persej Konstantin, Justinijan, Vasilij, Samuil, Volka-
{in so sinovite i drugi, a se nastojuva celi makedonski
24 Angelina Markus

dinastii da im bidat pripi{ani na stranski dr`avi. No,


simbolite na parite toa ne go dozvoluvaat. Tie sekoga{ }e
ja raska`uvaat vistinata za Makedonija. Aversot e liceto na
carot, ponekoga{ zastapen so Bog ili so Aleksandar i se
sre}ava i kako makedonski {tit vo sredinata so strovilos
- solaren znak na sirius. Samata para i samiot {tit se
sonca. Sekoj krug i to~ka na {titot povtorno e sonce.
Sekoja to~ka na rabot na parite e sonce. To~kata vo krug
ili vo bukva e carot sonce, kako {to go gledame na parite
ili na bukvite. Najmnogu na makedonskite pari se sre}ava
simbolot na sonce, vo najrazli~ni aplikacii. Vo katalo-
got toa se imenuva kako yvezda. I sonceto e yvezda. Taka, son-
ceto na parite se sre}ava kako to~ka, kako krug, kako yvezda
ili kako sirius, go ima i kako blesok na son~eviot disk na
samata para. Sonceto e potpis na parite od Makedonija ili
starinski guverner, {to garantira sevkupna vrednost na
bogatstvata vo Makedonija. Vo kolekcijata na printot
re~isi nema para bez makedonskiot znak na sonceto.
Son~eviot simbol tolku dlaboko e navlezen vo svesta na
makedonskite dinastii i na makedonskiot narod za da go
za~uvaat imeto i kulturata, koi se primarni za opstanokot
na dr`avata.
Sekoja para i sekoj simbol treba posebno da se prou~at.
Filipoviot zlaten stater na reversot sodr`i reqefna ko-
la so kowi i kowanik, koj so levata raka gi dr`i uzdite, a so
desnata raka, koso podignata, pozdravuva. Pod crtata „Fili-
poj“ pod gradite na kowite vo trka e smesten trozabecot na
bogot na moriwata Posejdon, koj go ima i na samite trkala
Zevsova molwa. Voinot pozdravuva. Toa e pozdrav na son-
ceto. Toj pozdrav go koristele i Rimjanite: „Ave Cezare!“
Go koriste{e i Hitler, zaedno so kukastiot makedonski krst,
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 25

specifi~en solaren simbol


koj, isto taka, se sretnuva i na
parite i na mozaicite niz Ma-
kedonija. Fa{izmot ostana
omrazen so zloupotrebata na
makedonskite simboli. Kowa-
nikot koj pozdravuva falanga
ili nekoja druga sve~enost os-
tana i mo`e da se vidi na mno-
gu makedonski pari. Potomcite
na Aleksandrovata falanga ko-
ja gi ~uva{e granicite pod Hin-
duku{ i denes pozdravuvaat na
ist na~in. Memorija vre`ana
vo potsvesta na Makedoncite.
I na niv i na site drugi treba
da im go objasnime zna~eweto
na pozdravot na kowanikot, ka-
Zlaten stater od vremeto na Filip Vtori so likot na
Apolon na aversot i prikolka so kowi na reversot(gore) i
kovana para so likot na Kasandar na aversot i kowanik
{to pozdravuva na reversot (dole).
26 Angelina Markus

ko i toa kakvo e zna~eweto na site drugi bogati makedonski


simboli, prisutnite, na drevnite pari.
Na reversot na parite ravnomerno kako sonceto se
zastapeni i: makedonskiot {tit i {lemot, kopjeto, skip-
tarot, molwata, zra~nata kruna, (sonce) palmeta, surovica,
trino`nik, kov~e`e, krma, dabov venec, br{len i palma,
lovorov venec, a od `ivotnite: jarecot, govedoto, lavot, ko-
wot, risot, volkot, orelot, zmijata i drugi `ivotni koi ig-
rale nekakva uloga vo `ivotot na Makedoncite ili se sme-
tale za sveti so {to go zaslu`ile mestoto vo pari~nite
aplikacii. Site tie simboli gi ozna~uvale raznite rodovi
na falangata. Tie simboli gi ima vo mozaicite i freskite.
Taka, vo simbolite na makedonskite pari gi sre}ava-
me carevite, bogovite, oru`jeto, `ivotnite, drvata i drugi
predmeti koi se smetale za sveti, no nieden od niv ne bil
najsvet kako sonceto i so nego, tesno povrzano, bilo koe
proslavuvawe. Sonceto kako oda i himna, kako zname, kako
prepoznatliv sistem na eden narod, na eden simbol vo make-
donskata kultura, mirno i dolgove~no opstojuva na parite.
Zaradi toa sonce, so toa sonce, pod toa sonce mo`at da se
svedat site istoriski nastani vo Makedonija, se razbira, i
patot kon sonceto na istok, koj Evropa go pretvori vo kolo-
nijalizam od Krstonosnite vojni. Svetosta, svetlinata, pros-
vetata zastapena kaj Makedoncite poka`uva edna po{iroka
kosmi~ka orientacija. Pokraj sonceto, na makedonskite
pari vo simbolite se pojavuvaat zemni znaci kako `ivotni,
lisja, cve}e, znaci na vozduhot - ptici, znaci na vodata - del-
fin. S¢ toa dava edna filozofska dimenzija na makedon-
skite pari. Tie se sostaven del na eden {irok svetogled iz-
razen i odrazen vo na~inot na `iveewe, vojuvawe i veruvawe
kaj Makedoncite. Ottamu tolku e slo`eno izrazuvaweto na
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 27

sodr`inata na simbolite na na{ite pari. Ako bilo samo


za prosta razmena, trampa, se davala ovca za drug predmet
ili kartica kako sega.

PISMOTO NA PARITE
SO MONOGRAMI I IME NA CAROT

Makedonskite pari otsekoga{ vr{ele mnogu poslo-


`ena misija. Edna od niv e pismoto. Bukvite, zborovite, imi-
wata, unicijalnoto, koine pismoto, crkovnoto pismo, glago-
licata, latinicata, kirilicata, eve, poglednete gi kako
monogrami na parite. Dobro se izraboteni vo kolekcijata.
Izdvoeni se okolu dveste monogrami na parite, a sigurno mo-
`at da se oddelat u{te iljadnici i toga{ }e se vidat i pis-
moto i jazikot na koj{to se izrazuvale Makedoncite. Monogra-
mite od parite se isti so monogramite na svetcite na ikonite
i na freskite. Koga }e se sporedat istite, }e izleze na vide-
lina od kade im se na Svetite Kiril i Metodij dve azbuki, za
pismenost na dve grupi narodi na podeleniot svet na latin-
ski katoli~ki i pravoslavni kirilski bukvi. I ednite i dru-
gite bile vo sostav na makedonskoto pismo. Makedonija kako
bibliska zemja go zadr`ala pravoto da gi pi{uva i da gi
preveduva evangelijata na svoj jazik. Toj stolb na pravosla-
vieto i crkovnata pismenost ostanale prizemjeni da ja razvi-
vaat i da ja {irat pismenosta od pismoto na drevnite pari i
pismoto od ikonite pretstaveni kako skratena forma, mono-
gram ili kako {to }e re~e Vasil Iqov: „Zbor so neotvoreni
samoglaski“. Jazikot kako `iva materija se razviva vo razni
nasoki i formira srodni jazi~ni grupi vo sli~ni jazici i
kirilsko pismo se slu`at nekolku stotini milioni lu|e od
pravoslavniot svet.
28 Angelina Markus

Makedonskite carevi mnogu rabo-


tele za idninata, kako da znaele {to }e
ni se slu~uva, pa zatoa na sekoja para bile
iscrtani poraki, znaci, simboli, bukvi so-
sema isti kako i onie vo zapisite na mer-
mernite plo~i ili terakotnite ikoni.

„Imaat o~i neka gledaat, imaat u{i neka slu{aat...“,


gi kara{e mitopolitot Kiril nekoi srodni narodi koi n¢
negiraat, ama ne ja zavr{i mislata da im ka`e deka so um se
sfa}a videnoto ne tuku taka da se zaslepuvaat pri o~i.
Pismoto od parite i pismoto od ikonite na isklu~i-
telen na~in ni ja raska`uvaat makedonskata istorija i vo
site slu~ai taa e izrazena preku umetni~ko oblikuvawe od
najvisok rang na op{to~ove~ki vrednosti. Tie mali pari i
aurata na svetcite, zarem samo toa ni ostana od nekoga{ naj-
golemata dr`ava na svetot. Ostanaa Makedonci zadol`eni
da go objasnat i da go odbranat i toa {to e makedonsko i toa
{to Makedoncite mu go dale na svetot, bez tezi i hipotezi,
tuku onaka ~isto aksiamatski. Makedonci, ajde na rabota.
Treba da se is~istat buri~kanicite koi ni gi pravat isto-
ri~ari, lingvisti, politi~ari, prijateli i neprijateli na
Makedonija. Potrebno e izvorno tolkuvawe. Ako parite se
vo centar na istra`uvaweto da gi zapostavime site spored-
ni pojavi na provincii, gradovi, kova~nici i taka sekoga{
Makedonija }e bide vo centarot na postoeweto, silno povr-
zana so sekoj nejzin del. Parite se makedonska kohezija. Mora
da se vnimava so praveweto kolekcii. Da ne go gubime son~e-
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 29

viot blesok vrz niv.


Interpretaciite mo-
ra bukvalno deskrip-
tivno da se predavaat
onakvi kakvi {to se.
Se setiv na edna
kineska prikazna. Man-
darinot se {etal so
svojot prijatel po dvo-
rot. Koga yirnale vo
bunarot videle ramna
voda so polna mese~i-
na odrazena vo nea. Sa-
kam da se napijam voda
so mese~ina, pobaral
gostinot. Koga mu po-
dale ~a{a od ~istata
voda taa bila bez mese-
~ina.
Toa me potsetuva
na makedonskata kultu-
ra. Se zamatuva otsja-
jot. Dlaboko vo zemjata
i dlaboko vo vodite i
mirno na parite miru-
va na{eto soznanie so
celiot originalen sjaj.
Treba da pieme voda so
polna mese~ina.
MONETOKOVA^NICITE
VO MAKEDONSKITE GRADOVI

I Filip i Aleksandar go osvoile svetot prvo so zlatni-


te pari, pu{taj}i vo promet golemi vrednosti za da mo`at ev-
tino da go soberat proizvodstvoto za potrebite i na vojska-
ta i na narodot. Avtoritetot na carot e vpi{an vo sekoja
makedonska para.
Makedonija ne e nitu grad nitu oblast tuku dr`ava ko-
ja opfa}ala golema teritorija so vladeeweto na dinastii-
te, koi kovale pari pove}e od 2.700 godini otkako postoele
prestolninitei carevite. Makedonija e postara za u{te
8.000 godini, so cel da gi spoi bogovite i kralevite i niv da
gi otslika vo parite.
I Persej vodel `estoki vojni so Rimjanite, koi bile
pomagani od Atina. Serijalot na pari so likot na Persej so
carska lenta, so kowanik koj pozdravuva, so orel koj dr`i mol-
wa, Herakloviot stap vo dabov venec, gi odr`uvaat kvalite-
tot, herojstvata i mitot koi se proizlezeni od Makedonija.
Ve}e navedovme koi se simbolite i koi se monogrami-
te na parite, taka {to sega e po`elno da gi razgledame koi
se kova~nicite kade {to tie se izrabotuvale i koi se lu|eto
koi imale pravo na kovawe i pravo da gi upotrebat simboli-
te. Se znae deka samo dr`ava so knez, kral ili car imala pra-
vo da kova pari i na parite da stava simboli koi £ pripa-
|ale na dr`avata. Za razlika od Makedoncite, Spartancite,
Argeadite, Atina pak go nemala toa pravo zatoa {to ne bila
monarhija. Toa ja naveduvalo Atina gradot-dr`avi~ka da bara
sojuzi so drugi dr`avi za da mo`e nivnite pari da gi pri-
32 Angelina Markus

ka`uva kako svoi. Buvot bil simbol na gradot, a Atina, so


makedonskiot {lem na glavata, redovno se vbrojuvala so
drugite likovi na bogovi na makedonskite pari. Toa se slu-
~uvalo zna~itelno porano pred Atina-gradot da potpadne
pod makedonska vlast. Blagorodni{tvoto od Makedonija,
koe imalo rodovsko ureduvawe, go ostvaruvalo monetokova-
weto na mnogu golema teritorija, a voedno i na ostrovite.
Znaej}i deka rodovskata aristokratija, bladorodnicite,
opfa}ala golem broj bogati i u~eni lu|e i voop{to ne e ~ud-
no toa {to lekarite, filozofite, umetnicite, oratorite
zad sebe ostavile moneti so nivnite imiwa u{te od V vek
pr.n.e. Toa bile kralevite: Pitagora od Sam, Heraklit od
Efes, Hipokrat od Kos, Demokrit od Abdera. Poznato e i
kralskoto poteklo na Anaksagora od Kolofoi, Herodot,
Empedokle, \or|ija, Tukidid, sopstvenikot na Pangajskite
planini bogati so zlato, kako i mnogu drugi koi atinskata
demokratija gi koristela i gi proteruvala, a imalo i na go-
lem broj ubieni. I ne bil samo Arhelaj, koj imal razbirawe za
niv i za nivnite prava, tuku mnogu pove}e napravil Filip
Vtori so obedinuvaweto na site makedonski plemiwa vo edna
dr`ava. Toa dovelo do ostvaruvawe na pravoto nekoi plemi-
wa da kovaat pari vo postojnite makedonski kova~nici, pari
na koi imalo makedonski simboli, kako {to e slu~ajot so Pa-
joncite, Lihnidite, kako i vo drugite gradovi i na ostrovite,
koi i porano imale pravo na kovawe pari so po~ituvawe na
simbolot na sonceto i unijatskoto pismo, koe mo`e da se pro-
~ita na niv, taka {to nema prostor za otstapuvawe od toa de-
ka tie se isklu~itelno i samo makedonski pari.
Nivnata sodr`ina, kova~nicite i nao|ali{tata go
potvrduvaat toa. Nao|ali{tata na kova~nicite ne treba da
se lociraat samo na kartata na dene{na Makedonija. Tie se
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 33

nao|aat nasekade kade {to stapnala makedonska noga i na


toj prostor ostavila svoe kulturno nasledstvo. Minatata
godina vo Kabul be{e pronajdeno depo so nekolku stotini
zlatni stateri od Aleksandar. Isti takvi stateri bugarski-
te vojski iskopale vo Stibera, a podocna i vo Topol~ani,
pri {to kaj nas ne e ostanat nitu eden primerok. Pretseda-
telot na nekoga{nata SFRJ, Tito, od makedonskite naodi so
grstovi stari pari od Stobi gi prave{e „kulturni“ drugite
narodi i republiki.
Pred desetina godini od aukcija be{e ukradena edna be-
lezgija so neprocenliva vrednost. So meseci za ovoj grabe`
se komentira{e, po nea se traga{e, a duri po odreden period
se ka`a deka skapocenata belezgija bila makedonska. Mnogu
~esto, isto taka, parite koi se od neprocenliva istoriska
vrednost se kradat i se preprodavaat, nekoe vreme gi pritaju-
vaat i gi tretiraat kako navodno ni~ii ili, pak, se prisvoju-
vaat, iako na site im e dobro poznato deka nivnoto poteklo
e makedonsko i deka nemalo drugo osven makedonski pari i
umetni~ki dela od Makedonija. Piratite okolu Makedonija
nemilosrdno ograbuvale zatoa {to samite ne sozdavale.
Golemi nao|ali{ta na pari se otkrieni na Vardarski
rid, na Isar, vo Marvinci, Stobi, Vitoli{te, Prilep i
Prilepec, Pelagonija... od kade {to arheologot Babi} uspe-
al s¢ da prefrli vo Belgrad i pred na{i o~i se dozvoli tie
da ja „napu{tat“ dr`avava, bez da se objavat, obrabotat i evi-
dentiraat.
[to da ka`eme za Aleksandrovite pari od nao|ali{-
teto vo Blagun, vo Bugarija, za kompletnite kolekcii od
Lizimah, od II v. pred Hrista, od sobranata kolekcija vo Ple-
ven i vo drugi istoriski muzei vo koi sistematski se sre-
duvani so makedonski pari od makedonskite carevi. Gole-
34 Angelina Markus

mite naodi od Vasilij Vtori, Konstantin Sedmi i Konsta-


ntin Monomah im gi dopolnuvaat hronolo{ki podgotven-
ite izlozi. [to da se pravi so toa {to bogati naodi na pari
ne se objavuvaat ili, pak, {to e u{te postra{no toa {to se
dozvoluva koj kako }e dojde do niv da gi prika`uva kako
svoi, odnosno kako bugarski, srpski, gr~ki, turski, rimski,
trakiski, pajonski, a vsu{nost toa se samo makedonski pari.
Spored napisite na parite, kaj nas se spomnuvaat ne-
kolku kova~nici: od Pela, Amfipol, Tesalonika, Dion, Sto-
bi, Lihnid, Pelagonija. Nitu kova~nicite nitu parite od
niv ne mo`ele da gi zadovolat svetskite potrebi vo prometot
koj se odvival od Makedonija do Egipet, Indija i Rim. Vsu{-
nost, imalo mnogu pove}e kova~nici za koi se znae deka vo niv
se kovale pari vo vremenski raspon od 1.000 do 1.800 godini.
Toa zna~i deka na site mesta kade {to se otkrieni pogolemi
koli~estva pari treba da se pronajdat i kova~nicite. Na
primer, para od Lihnid so krma i sonce i natpis Makedo-
non ja odr`ala na visoko nivo kova~nicata od drevna Ma-
kedonija sè do XIV vek, so kovaweto na srebrenite pari vo
Ohrid od dinastijata na Krale Marko. Na nacionalnata
televizija eden metalurg na karpa go poka`uva{e mestoto
na Ko`uv kade {to se topelo zlato i po `lebovi te~elo vo ka-
lapi za pari vo vremeto na Filip Vtori. Se znae deka Filip
so svoite zlatni tovari go izvel monetarniot udar na site
pari koi postoele do toga{ i go uni{til persiskiot darik.
I Filip i Aleksandar go osvoile svetot prvo so zlat-
nite pari, pu{taj}i vo promet golemi vrednosti za da mo`at
evtino da go soberat proizvodstvoto za potrebite i na vojs-
kata i na narodot. Avtoritetot na carot e vpi{an vo sekoja
makedonska para. Lesno e da se pro~ita i da se sistematizi-
ra istorijata niz parite. Sodr`inata na parite sama go na-
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 35

metnuva toa. Treba samo da gi nabroime dinastiite, da gi


klasificirame simbolite, da gi podredime godinite, grado-
vite, monogramite i da go vidime toa {to cel svet go gleda
i ne mo`e da go vidi kako kompletna istorija na Makedonija.
Na parite od Makedonija nema tu|i bogovi. Vo klasi-
cite se zastapeni pari i na re~ni bogovi na Strimon, Aksi-
on i Erigon. Tie ja crtaat kartata na Makedonija, pa i mno-
gu gradovi nosat imiwa na bogovi za da se sfati svetosta i
na parite i na bogovite.
Hronologijata na makedonskite dinastii i pari se po-
javuva mnogu porano i mnogu podocna otkolku {to gi regist-
rira na{ata i svetskata numizmatika.
Vo kolekcijata na [eldarov pod zaglavie „Plemenski
zaednici, oblasti i gradovi“ i toa podredeno pod azbu~en red,
kako {to toa go pravat stranskite kolekcioneri, sosema se gu-
bi dr`avnosta na Makedonija i zna~eweto na golemite ko-
va~nici na makedonskite pari. Se vnesuva zbrka namesto pre-
glednost na istoriskite nastani izrazeni preku parite.
Makedonija ne e nitu grad nitu oblast tuku dr`ava koja opfa-
}ala golema teritorija, so vladeeweto na dinastiite koi ko-
vale pari pove}e od 2.700 godini otkako postoele prestolni-
nite. Makedonija e u{te postara za 8.000 godini, so cel da gi
spoi bogovite i kralevite i niv da gi otslika vo parite. Dali
e dr`ava, oblasti, avtonomni zaednici, Makedonija nikako ne
mo`e da se razlo`i. Taa sekoga{ go manifestira svoeto edin-
stvo preku pari~nite signacii i dr`avnosta. Sekoj vladetel
izdaval svoi pari so natpis VASILEVS i ime na carot.
Simbolite na makedonskite kovani pari ni davaat
spoj na mitolo{kite li~nosti povrzani so likot ili so
imeto na carot. Toa se glavata na Zevs i molwata, Herakle so
lavjata ko`a, Apolon i Dion so venecot na glavata, Posejdon
36 Angelina Markus

Pari~ka od Olint
so glava na Apolon na aversot

Para so Zevs aversot

Medaqon so glava na Artemida


Para od Filip Vtori
so glava na Apolon na
aversot

Pari~ka so aplikacija Aleksandar Makedonski


na sonce i bik. kako Herakle
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 37

so trozabecot, Dioskurite so kowite, Artemida so lakot,


strelata, tobolecot (torba), Atina so makedonskiot {lem i
{tit, Tiha so krunata i rogot na izobilie i ~esto bil zas-
tapuvan orelot koj dr`i molwa ili ralo, kowanikot koj
pozdravuva ili okvirot na parata od makedonskiot {tit na
dabov venec. Toj spoj na mitologijata i makedonskite vlade-
teli go izrazuvaat simbolite na makedonskite pari kako
makedonsko obele`je i kako izraz i potvrda na postewe na
makedonskiot narod. Koga na toa }e se sogledaat i zborovite
- MAKEDON i VASILEVS na site „rimski“ i „vizantiski“
pari od Makedonija se nametnuva potreba od ispravki vo do-
sega{nite tolkuvawa i na istorijata i na numizmatikata.
Filipoviot zlaten stater ja izrazuva silnata li~nost
na vladatel i voen strateg {to ja izrazuva i ekonomskata mo}
i sigurnost na makedonskiot narod i dr`ava. Site kova~ni-
ci na pari niz Makedonija ja prodol`uvaat anti~kata tradi-
cija da se prezentira liceto na vladetelot i simbolite vo kul-
turno nasledstvo. Toj urnek prodol`uva da se primenuva niz
site istoriski periodi i kaj site dr`avi vo svetot. Svedo{-
tvata na moneti kako kovani pari vo zbirka po muzeite i ban-
kite ni potvrduvaat kolku dolgo se koristeni makedonskite
kova~nici vo rimsko i tursko vreme. Makedonskoto zlato,
srebro i bronza so makedonskite kalapi gi leele parite na
rimskite imperatori i turskite sultani. Postoi mala ko-
rekcija vo kaliografijata na pismoto. Pome|u tie dva peri-
oda od po~etokot na IV do XIV vek povtorno bleskaat likovi-
te na carevite od Makedonskata Vizantiska dinastija so
oreol na Pravoslavnite hristijanski svetci, so krstot i so
crkovnoto staromakedonsko pismo i kirilicata.
Vo prvite godini posle Hrista najdeni se pari obele-
`ani od kova~nicite vo Tesalonika, Stobi, Pont, Antiohia
38 Angelina Markus

i drugi gradovi od Ma-


kedonskata imperija.
Taka Heron (54-68 p.n.e.)
gi pravel "rimskite"
pari so makedonski obe-
le`ja i forma. Trajan Trajan
98-117 god., Vespasijan
69-79 god., Domicijan
81-96 godina, Aleksan-
dar Sever 222 -235 god.
koval vo Antiohija,
Tacit vo Serdika oko-
lu 275 god. potoa Dio- Vespazijan
klecijan, Prob, Krisp,
okolu 300 god. od na{a-
ta era kovale pari vo
Tesalonika i Kizik,
isto kako {to kovale
Konstantin Prvi od Domicijan
306-337 g. i Konstantin
Vtori od 337-361 god.
Vo najnovite is-
tra`uvawa vo tvrdina-
ta na Skopje pronajdena
Dioklecijan
e zlatna para od Kon-
stantin i Elena so sim-
bolot na makedonsko-
to sonce aplikacija
vo sredina na parata.
Teodosie 379-395
i Anastasie 491-518 god. Konstantin Vtori
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 39

Zastapeni se so kovawa
od Nikomedija ili Ni-
keja za ne{to podocna
da se aktiviraat kova~-
nicite vo Konstanti-
nopol, Tesalonika, Ki- Vasil Vtori
zik, Antiohija. Toa e vo
vreme na vladeeweto na
skopskata carska loza na
Justin Prvi i Justini-
jan Prvi od 517 do 578
god. do vladeeweto na
Justin Vtori. Teodosij Prvi
Parata na Justin
Vtori ja ispo~ituvale
dinastijata na Komneni
i ja istaknale nad vrata-
ta vo crkvata Pantelej-
mon, Skopje. Taa para ze- Justin Prvi
mena e za logo na NB na
Makedonija. Komneni
se potsetile na Justini-
jani sedumstotini go-
dini podocna. Makedon-
cite deneska po~itta kon Justinijan Prvi
tradicijata ja izrazu-
vaat od preku 1500 godini.
Vo optek na makedon-
skite pari~ni edinici
kako jubilejno izdanie
Justin Vtori
od 2000-ta godina.
40 Angelina Markus

Aleksej Prvi Komnen 1061-1118 god. do Aleksej Treti


Komnen 1195-1203 god. i site drugi dinastii kovale pari vo
Tesalonika i Carigrad ili Konstantinopol se do Mihajlo
Sedmi Paleolog do 1282 god.
Postojat brojni pari od Carot Vasilij Vtori i Sa-
moil, no tie se ograbeni i retko se sretnuvaat vo Makedoni-
ja. Imam sretnato primeroci od Hadrijan kaj privatni
kolekcioneri niz Pelagonija no tie ne sum gi videla obra-
boteni vo zbirki.
Dinastijata na Volka{in 1276-1321 god. i Krale Mar-
ko gi aktivirale kova~nicite vo Ohrid, Bitola i drugi gra-
dovi vo Makedonija se do krajot na ~etrinaesetiot vek. Se
kovalo srebroto deponirano vo Dubrovnik od Volka{in za
~etirite sina i Evrosima. Site kovale pari i gradele manas-
tiri. Postoi i kolektiven naod so Venecijanski srebrenici.
Sepak najmnogubrojni se izdanijata na najstarite ma-
kedonski kralevi i carevi. Niv gi ima vo arheolo{kite
iskopini nasekade od Perdika do Persej. Koga se zboruva za
rimski ili gr~ki pari toa treba da se zema uslovno koga se
raboti za Makedonska dr`ava, makedonski dinastii, make-
donski prestolnini so makedonska tehnologija na izrabot-
ka i makedonski insignacii na makedonskite kovani pari.
Da gi spomeneme i kova~nicite od Makedonija {to
izrabotuvale pari za turskite sultani. Za Murat Prvi 1361-
1381 god. i Mehmet Vtori 1421-1451 god. se kovale pari vo
Serez i Edrene.
Sulejman Prvi 1520-1566 god. naredil da se aktivira-
at kova~nicite vo Kratovo za da se podobri kvalitetot na
kovawe so rudi do Kratovsko-Zletovskiot region. Toa e ma-
terijal od koj {to se kovale staterite na Aleksandar so mi-
sija vo cel svet.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 41

Murat Vtori 1424-1451 g.

Bajazit Vtori 1481-1512 g.


Moneti od Osmanliskiot period

Nekade od 1623-1909 god. site turski sultani gi ko-


ristele kova~nicite vo Konstantinopol so ist intenzitet
kako i vo vremeto na Makedonskata Vizantiska dinastija od
Konstantin Prvi 306 god. do Konstantin ^etirinaesetti.
Site ovie podatoci treba da im pomognat na Makedon-
cite preku postoe~kata faktografija od monetokovaweto
podobro da si ja razberat sopstvenata istorija, verno pi{u-
vana za pokolenijata od Makedonija.
42 Angelina Markus

Da gi spomneme hronolo{ki pova`nite kovani pari


na makedonskite vladeteli i simboli:

• Prvata para vo kolekcijata e od Ege vo 520 g. pr. Hr.


• Aleksandar Prvi - pro~ueniot kowanik so dve kopja,
498 g. pr. Hr.
• Perdika Vtori so kowanik i {lem od 451 g. pr. Hr.
• Arhelaj - glava na Apolon, Herakle i kow
vo vdlaben kvadrat, 412-399g. pr. Hr.
• Evrop Vtori - glava na mom~e i lav i ime vo 395 g. pr. Hr.
• Pavzanie - Apolon so dijadema, lav, ime, 393 g. pr. Hr.
• Aminta Vtori, Herakle so lavja ko`a,
kow, ime, 370 g. pr. Hr.
• Filip Vtori so glava na Apolon, Herakle,
Zevs od Pela i Amfipol
• Aleksandar Treti Makedonski, legenda, iskovan vo
site makedonski simboli i pismo so svoj lik na parite
(so lav, oven i slon na glavata).
• Vo otpek se pari od 336 g. pr. Hr. do 370 g. n.e.
i mnogu podolgo vo cela Azija.
• Aleksandar ^etvrti Makedonski so isti simboli
kako tatko mu 290 g. pr. Hr.
• Filip Treti - Apolon so venec, kowanik,
lav i do 317 g. pr. Hr.
• Kasandar - glava na Herakle, kowanik pozdravuva,
sonce, 316 g. pr. Hr. se imenuva so Vasilevs otkako se
o`enil so }erkata na Filip Vtori Tesalka
i go izgradile Solun vo ~est na nejzinoto ime
Tesalonika (son~eva }erka), na{iot Solun.
• Demetris Prvi so makedonski {tit i makedonski
{lem, 280 g. pr. Hr.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 43

• Antigon Gonat - Atina, Herakle, {lem,


kowanik pozdravuva, do 239 g. pr. Hr.
• Filip Petti - gi manifestira site simboli, posebno
glavata na Persej vo centar na makedonski {tit i na
zadninata V.F. vo dabov venec, harpa, surovica i
likovi na makedonskite bogovi Zevs, Herakle, Artemida,
Ilion, kowanik so pozdrav, orel so molwa vo vreme
221-179 g. pr. Hr., ubavi raznovidni pari.
• Persej - prodol`uva emisija na parite so site simboli kako
i kaj Filip Petti, preku parite potvrduvaj}i gi mo}ta
na dr`avata i makedonskata dinastija do 168 g. pr. Hr.

Persej vodel `estoki vojni so Rimjanite, koi bile


pomagani od Atina. Serijalot na pari so likot na Persej so
carska lenta, so kowanikot koj pozdravuva, so orelot koj
dr`el molwa, Herakloviot stap vo dabov venec gi odr`uval
kvalitetot, herojstvata i mitot, koi bile proizlezeni od
Makedonija. Site sosedi se spru`uvaat na makedonska zemja
i mavtaat so makedonskiot lav vo Bugarija, so makedonskiot
orel vo Albanija, so makedonskite dinastii od Carigrad vo
Srbija i so mitologijata vo Grcija. S¢ toa {to bilo pojave-
no i primenuvano vo Makedonija go prifa}ale narodite po pa-
tot na falangata, son~eviot pat na Makedoncite vo svetot.
Parite se tie koi ka`uvaat koj e osnovopolo`nikot. Make-
doncite se idejni tvorci na prebogatata simbolika niz ce-
lata istorija na monetokovaweto.
Ajde da gi pra{ame dene{nive Grci od kade im e mitot
za Persej so Pegaz i zo{to likot na Persej na parite go dopira-
at Pegasovite krilja opkru`en so makedonski inicijali? Mo-
`ebi i za Persej mislat deka e „gr~ki“, isto kako i za Filip
Vtori koj gi ispotepa kaj Heroneja i im sedna carskiot lav za
44 Angelina Markus

Persej

Filip Petti

da gi potsetuva na mestoto na makedonskata pobeda, tamu kade


{to u{te stoi spomenikot, kako {to sedi lavot na reversite
od site pari od Makedonija. Da dojdat, da go vidat seto toa vo
prostoriite na Narodna banka na Republika Makedonija, da gi
prepro~itaat lagite i da si napi{at svoja istorija. Belkim
}e si gi potsoberat dolgite prsti i kusite noze. Neka ja vidat
makedonskata istorija kompletno ispi{ana na kovanite pari.
Koga se zboruva za parite na makedonskite dinastii ne
treba da se zadr`uvame samo na parite od spisokot na makedon-
skite carevi od Perdika Prvi 729 g. pr. Hr. do Filip [esti
142 g. pr. Hr.
Treba da se razgledaat paralelno i makedonskite vla-
deteli vo Vavilon, koi kovale pari od Aleksandar Treti 330 g.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 45

pr. Hr. do Seleuk Petti vo 125 g. pr. Hr., kade {to naizmeni~-
no se pojavuvaat Seleuk so pet naslednici, Antioh so sedum
vladeteli, Demetri Nikator, Aleksandar Balas itn. Se sret-
nuvaat so isti imiwa, ima povtoruvawe kako i vo drugite
postari spisoci na makedonskite carevi, kako i kaj Pto-
lomeite i Lizimah.
- Lizimah po primerot na Filip Vtori, Aleksandar,
Antioh, Ptolomej i drugite makedonski dinastii si izgradi-
le svoja prestolnina so svoe ime Lizimahija, kaj Hersones, vo
makedonska Trakija vo 309 g. pr. Hr. Na toa strate{ko mesto
se povrzuva Makedonija so Mala Azija u{te od Trojanskata
vojna, do Aleksandrovite pohodi, podocna i Antioh Treti i
Filip Petti. Tuka Konstantin go izgradil svojot Carigrad.
Na toa isto mesto Justin i Justinijan trgnale od Skopje za da
ja utvrduvaat makedonskata ve~na prestolnina za da mu slu`i
i na Vasilij Vtori i na site makedonski dinastii od IV v.
do XIV v. od n.e. Na toj prostor intenzivno se kovale pari du-
ri vo 12 carski kova~nici i od site niv poteknuvaat sve-
do{tva za makedonskata istorija.
- Lizimah, Aleksandroviot general, se odlu~il da gra-
di grad na krstopat, so serija nastani me|u kontinentite i
moriwata niz koi se dvi`ele i trguvale Makedoncite. Tuka,
vo carskata kova~nica, Lizimah gi koval svoite lizimahii
- pari od tipot na Filip Vtori so makedonski znaci, simbo-
li, stilski srodni monogrami na imiwata i kova~nicite na
site monarsi. Lizimah e imeto koe }e go nosat negovite bron-
zeni pari i podocna srebrenite stateri i drahmi so u{te dru-
gi 12 monogrami. Ovie pari ja razjasnuvaat makedonskata
istorija i na Antioh Vtori vo Lizimahija. Tuka dolgo domi-
nirale posthumnite kovawa na pari od Filip Vtori, Alek-
sandar Treti i Lizimah do 250 g. po Hrista i natamu.
46 Angelina Markus

Makedonski kovani pari:


Arhelaj (gore), Aminta (vo sredina) i Perdika (dole)
MAKEDONSKA ARGEADSKA DINASTIJA:

Karan 808-778 g.p.n.e


Koin -
Tirima -
Perdika Prvi 700-678 g.p.n.e
Argej Prvi 678-640 g.p.n.e
Filip Prvi 640-602 g.p.n.e
Aerop Prvi 602-576 g.p.n.e
Alket Prvi 576-547 g.p.n.e
Aminta Prvi 547-498 g.p.n.e
Aleksandar Prvi 498-454 g.p.n.e
Perdika Vtori 454-413 g.p.n.e
Arhelaj Prvi 413-399 g.p.n.e
Krater 399 g.p.n.e
Orest i Aerop Vtori 399-396 g.p.n.e
Arhelaj Vtori 396-393 g.p.n.e
Aminta Vtori 393 g.p.n.e
Pavzanij 393 g.p.n.e
Argej Vtori 393-392 g.p.n.e
Aminta Treti 393 g.p.n.e,; 392-370 g.p.n.e
Aleksandar Vtori 370-368 g.p.n.e
Ptolomej Prvi 368-365 g.p.n.e
Perdika Treti 365-359 g.p.n.e
Aminta ^etvrti 359-356 g.p.n.e
Filip Vtori 359-336 g.p.n.e
Aleksandar Treti 336-323 g.p.n.e
Antipatar, Regent na Makedon 334-319 g.p.n.e
Filip Treti Aridej 323-317 g.p.n.e
Aleksandar ^etvrti 323-310 g.p.n.e
Perdika, Regent na Makedon 323-321 g.p.n.e
Antipatar, Regent na Makedon 321-319 g.p.n.e
Poliperhon, Regent na Makedon 319-317 g.p.n.e
Kasandar, Regent na Makedon 317-306 g.p.n.e

MAKEDONSKA ANTIPATRIDSKA DINASTIJA:

Antipatar 397-319 g.p.n.e.


Kasandar 302-297 g.p.n.e
Filip ^etvrti 297 g.p.n.e
Aleksandar Petti 297-294 g.p.n.e
Antipatar Vtori 296-294 g.p.n.e
Sosten 279-277 g.p.n.e

MAKEDONSKA ANTIGONIDSKA DINASTIJA:

Antigon Prvi Ednookiot


Demetrij Prvi Poliorket 294-287 p.n.e.
Antigon Vtori Gonat 276-239 p.n.e.
Demetrij Vtori 239-229 p.n.e.
Antogon Treti Doson 229-221 p.n.e.
Filip Petti Makedonski 221-179 p.n.e.
Persej 179-168 p.n.e.
MINATOTO I IDNINATA PODEDNAKVO SE
ZASTAPENI VO PARITE OD MAKEDONIJA

Parite od vremeto na Vasilij Vtori i na Samoil vo


ni{to ne se razlikuvaat od onie na prethodnite carevi, ka-
ko i na onie na nivnite naslednici. Toa se pari od mnogu sta-
rite makedonski carski kova~nici, so novi dopolnuvawa na
simbolikata, na kontinuiranoto obnovuvawe na makedon-
skata dr`avnost i toga{ koga taa bila podjarmuvana. Kako
i samite Makedonci koi im ostavile samostojna uprava na
pot~inetite narodi, taka i rimskite i osmanliskite vlasti
im ostavile lokalna uprava na Makedoncite. Makedonskata
kultura vr{ela asimilacija vrz dojdencite.
Vo muzejot na Narodna banka na Makedonija, so detaq-
na legenda pokraj parite mo`at da se vidat imiwata na site
carski dinastii, na nivnite grade`ni umetni~ki dostreli,
so {to e odbele`ano vremeto na nivnoto vladeewe.
Lizimahovite pari so likot na Tiha se sovpa|a so gra-
dot Lizimahija. Tiha e bo`estvo-za{titnik na gradovite i
dokaz na izobilstvoto so poznatiot hram vo Stibera, bogat
carski grad, povrzan i so Herakleja i so Alkomena. Tiha adap-
tivno e pretstavuvana kako Nemeza, Izida, Fortuna iako
izvorno e makedonsko bo`estvo koe go na{lo svoeto mesto
kako lik na makedonskite pari. Tiha na monetite {to so ed-
nata raka lee voda od Aksij a so drugata od Erigon ja imame i
od Stobi.
Vo Lizimahiite se pojavuva Demetra so klas i Nika, ta-
ka {to se pravat insinuacii za „elinizam“ na makedonskite
pari. Isklu~itelno neverojatno. Prvo, gradot Atina a posle
50 Angelina Markus

Lizimah pari so Tiha.


Heroneja ne bil nitu grad nitu dr`ava i taa nema {to da sla-
vi so Nika. Samo se potpiknuva kako konglomeratno kam~e
vo makedonskata istorija i mitologija kolku da {tr~i. Fak-
tografijata e na makedonska strana. Vtoro, Demetra-Arte-
mida e ime obratno pro~itano, imeto na bo`estvoto na plo-
dorodieto, so dolga tradicija vo Makedonija, od Golemata
Majka do Bogorodica. Artemida, blizna~ka sestra na Apo-
lon, dolgo e lik na makedonskite pari i gi simbolizira po-
bedata, qubovta i nade`ta vo trite gracii: Nika, Tiha i Di-
ka (Gordost), i mnogute drugi `enski likovi na parite od
makedonskite dinastii. Taka se ni`at skulpturi i freski
od istite bo`estva koi go izrazuvaat makedonskiot karak-
ter na moralni, religiozni i na voeni potfati vo odredeni
periodi. Ni{to nema od Makedonija a da ne si na{lo mesto
na parite kako logi~no objasnuvawe na istoriskite nastani.
Toa i parite na Lizimah, so golemi naodi, se zastapeni so-
odvetno na negovoto mesto vo makedonskata istorija na dr-
`avi i carstva, koi ja nasledile makedonskata imperija na
Aleksandar.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 51

Vo Aleksandrija najdolgo opstojuvala makedonskata


dr`ava. Postoi popisen spisok na makedonskata carska loza
od Ptolomej Lag vo 322 g. pr. Hr. do Ptolomej ^etirinaesetti
i do Kleopatra Sedma vo poslednite godini od mileniumot do
Hrista. Se vrti edna para so likot na Kleopatra i na Antonio
i kako da se saka najbogatata kulturna ostavnina na Make-
donija da se prika`e deka bila rimska. Kako {to na makedon-
skiot dreven carski pat mu nametnaa ime Via Ignacija i toa
ime se zadr`a za da se producira sekade vo svetot, bo`em Rim-
janite ne{to gradele. Duri i makedonskite arheolozi za ovaa
rekonstrukcija pi{uvaat; }e blesne rimskata gradba. Se znae
koj gradel, koj tvorel, koj koval pari. Toa se Makedoncite.
Se znae deka vo upotreba bile ne samo vo Egipet, Persija i vo
Indija, tuku i na drugite prostori koi bile pod vlast na
Makedoncite, taka {to mnogu vekovi posthumno gi kovale
i gi upotrebuvale Aleksandrovite stateri kako edinstveno
sredstvo za razmena. Se nametnuva problem da se izraboti
spisok na makedonski vladeteli vo Egipet i da se obrabotat
site moneti koi, zaedno so nau~niot svet, se slevale od Alek-
sandrija vo Rim, za da se vidi deka ne e mo`no da se zagubi ma-
kedonskiot gen vo razni surogati, kako {to se pretopuva
zlatoto, istoto toa no kako drugi pari prodol`uva povtorno
da sjae na makedonski na~in.
Pra{awe e dali Rim, ako ne kopiral, }e sozdadel ne{-
to svoe, bez makedonski prototip. Poznato e deka vojnicite
bile Rimjani, a generalite Makedonci. So tekot na vremeto i
imperatorite bile so makedonski geni, odgledani taka za da gi
zastapuvaat makedonskite dostignuvawa vo s¢, a i vo kovawe-
to pari. Od poznatite mnogubrojni Rimjani zavitkani vo
alova hlamida, so pozdrav kon sonceto kako kowanikot od
makedonskite pari, so ukrasite i simbolite, parite ogra-
52 Angelina Markus

beni od makedonskite riznici, mo`e da se nabroi koi se tie


rimski imperatori. Carot Marko Avrelie, filozof i me-
cena, kako i bogatite makedonski carevi, Arhelaj i Filip
Vtori, gi sobrale okolu sebe Epiktep i Kar, Galen i drugi
lekari, poeti i istori~ari. Ete, vo Muzejot na Narodna ban-
ka na Makedonija vo Skopje se nao|aat pari od Avrelie, so ma-
kedonski {tit i molwa i profil na carot sli~en na profi-
lite na makedonskite carevi od Filip Vtori do Persej. Vo
Skopje le`i i sarkofagot na Marko Avrelie, od koga e ubi-
en vo Skopje vo 180 g. od na{ata era. Nemu mu e posveten i fil-
mot „Gladijator“ poto~no na negoviot sin Komod za duelot vo
amfiteatarot, kako istoriski nastan mo`ebi vo Skupi. Ne-
govoto ime ne go povrzaa so Makedonija, mo`ebi ne znaele za
kovanite pari na Marko Avrelie, ne gi videle simbolite, pa
rabotele so polovina vistina. Taka e napraveno i so „gr~ki-
ot“ film za Aleksandar Makedonski. Ako za amblem na fil-
movite stavea make-
donska kovana para
toga{ }e be{e otkri-
ena celata la`no
prote`irana istori-
ja. Makedonskite pa-
ri se golem adut. Tie
se zapi{ana, vistins-
ka istorija.
Odej}i po make-
donskite pari odime
vo presret na makedon-
skite dinastii. Da gi
vidime parite na Di-
Moneti od Marko Avrelie i Komod
oklecijan od Split,
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 53

Konstancie od Ni{, koj vladeel so Germanite, Frankite i


Brigite, potoa caricata Elena i sinot Konstantin. Site
tie takanare~eni rimski carevi imaat makedonsko potek-
lo, vodele makedonska politika i kovale makedonski pari
so istite na{i prastari simboli, kako model za para vo-
op{to.
Carot Konstantin gi sovladal drugite trojca sovla-
dari, ozloglaseni po progonot na hristijanite, na krajot na
tretiot i na po~etokot na ~etvrtiot vek. Sozdal imperija
kako od vremeto na Aleksandar, ako ne i pogolema, vo obid
da go obnovi makedonskoto carstvo 650 godini podocna od
najslavnoto minato. Go zastapil makedonskiot na~in na vla-
deewe i go prodol`il makedonskoto kovawe pari. Donel za-
kon za za{tita na hristijanstvoto od progonot na Rimjanite
i na drugite varvari, koi diveele nad makedonskiot narod.
Nikejskiot sobor dovel do pokrstuvawe i do voveduvawe na
krstot vo golem broj izgradeni crkvi i manastiri kako {to
do denes krstot ostana nad crkvite. Toa e vreme koga krstot
se vnesuva i vo kovaweto pari i trae iljada godini od vla-
deeweto na makedonskata dinastija vo Carigrad, koga se
imenuva kako Vizantija od vremeto na Konstantin Prvi do
Konstantin ^etirinaesetti, vo vreme koga za Makedonija
se tepaat turskite plemiwa, so ista ograbuva~ka namera.
Razni narodi i razni veri go popre~uvaat makedonskiot
opstanok. Kovaweto pari nikoj ne mo`el da go spre~i. Pa-
rite kako da niknuvaat od zemja pri sekoja arheolo{ka
aktivnost i se svedo{tvo za postoeweto. Na sekoi dveste
godini nastanuva obnova na makedonskata dinastija. Dveste
godini po Konstantin se pojavile Justin i Justinijan, mar-
kantni li~nosti od makedonskata carska loza od Taor i Justi-
nijana vo Skopje. Nivnite pari se zbogateni so novi simboli,
54 Angelina Markus

brojkite i bukvite go
odrazuvaat vremeto vo
koe izgradile cela
mre`a na pati{ta, mo-
stovi i crkvi niz Ma-
kedonija od Alekan-
drija preku Carigrad
do Rim. Od Justinijan
po~nalo dvojnoto pi-
{uvawe na makedonska-
ta istorija, i preku pa-
rite i preku freskite
vo bazilikite. I na pa-
rite i na freskite se
crtaat istite bukvi so
koi ne{to podocna bi-
lo oformeno Kirilo-
voto pismo, so toa po
svetot trgnuvaat evan-
gelijata pi{uvani so
starocrkoven makedon-
ski jazik, so isti buk-
vi od parite kovani
kaj site carevi na ma-
kedonskata dinastija.
Parite od vre-
meto na Vasilij Vtori
i na Samoil vo ni{to Konstantin Prvi 307-337 g.
ne se razlikuvaat od
onie na prethodnite carevi, kako i na onie na nivnite na-
slednici. Toa se pari od mnogu starite makedonski carski
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 55

kova~nici, so novi dopolnuvawa na simbolikata, na kon-


tinuiranoto obnovuvawe na makedonskata dr`avnost i toga{
koga taa bila podjarmuvana. Kako i samite Makedonci koi im
ostavile samostojna uprava na pot~inetite narodi, taka i
rimskite i osmanliskite vlasti im ostavile lokalna upra-
va na Makedoncite. Makedonskata kultura vr{ela asimi-
lacija vrz dojdencite. O~igleden primer se bugarskite
tatarski ordi koi se pokrstile i gi prifatile makedonskiot
jazik i pismo, kultura, simboli, pari...
Vo muzejot na Narodna banka na Makedonija, so detaq-
na legenda pokraj parite mo`at da se vidat imiwata na site
carski dinastii, na nivnite grade`ni umetni~ki dostreli,
so {to e odbele`ano vremeto na nivnoto vladeewe.
- Vo Makedonija po Samoilovoto carstvo se istak-
nuva dinastijata na Komneni. Caricata Ana Komnen bila
naju~enata `ena koja ja pro{iruvala Svetiklimentovata
kni`evna ohridska {kola. Vo vremeto na Komneni bile iz-
gradeni site manastiri od XI i od XII vek vo Makedonija.
Vo 1164 godina vo Nerezi, kaj Skopje, bil izgraden mana-
stirskiot kompleks so crkvata „Sv. Pantelejmon“. Toa se
freski so koi e po~nata erata na renesansata, no ne vo Ita-
lija tuku vo Makedonija. Kako dinastija Komneni vo svoe-
to vladeewe ne samo {to se istaknala so trajni gradbi, so
kovawe pari, tuku i vo ~uvawe na makedonskata tradicija.
Taka, vo logoto na NBRM vo spomen na Justinijanovite vla-
deewa vo „Sv. Pantelejmon“ ja vramile vo arka, ukrasena
so prepleti, i parata na Justin Vtori, {to go nasledil Jus-
tinijan Prvi vo 565-578 g. Vo monetite na Justin Vtori
karakteristi~en e avers na carska dvojka, sednata na tron i
na reversot golema bukva M, opkru`ena so pomali natpisi
i monogrami.
56 Angelina Markus

Logoto na Narodnata banka Revers na moneta od


na Republika Makedonija Anastasie Prvi 498-518

Istata para NBRM ja zema za svoe logo, za{titen znak,


na svoeto pretstavuvawe, a toa e i eden od znacite na parata
50 denari vo sega{niot optek na makedonski pari. Isto ta-
ka, Justinovata para e vtisnata i vo jubilejniot 1 denar, koj
Narodna banka na Makedonija go izdade vo 2000 godina. Seko-
ga{ koga se odi vo idnite vremiwa makedonskite pari pred-
vid ja imaat svojata istorija. Taka logoto na NBRM vle~e
koreni od pred 1500 godini.
Od makedonskata istorija so pari silno se zabele`u-
va i car Du{an, koj vo zakonikot se pretstavuva kako car na
Makedonija, Ra{ka, Dukqa... so prestolnina vo Skopje.
Mnogu pozastapeni se parite na Volka{in, na caricata
Elena (Evrosima), Krale Marko i drugite sinovi na Volka-
{in: Andreja, Dimitrija i Jovan. Site kovale pari so sreb-
roto koe Volka{in go deponiral vo Dubrovnik i sekoja go-
dina, celi 25 godini, knezovite, site negovi sinovi i majka
im Evrosima podignuvale tovari srebro od toj depozit. Celo-
to toa bogatstvo pridonelo da se ovozmo`i da se napravat
golemi gradbi so tvrdini vo Larisa, Seres, Prilep, Ohrid,
Skopje i so crkvi okolu gradovite, a kova~nicite vo Ohrid,
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 57

Stefan Du{an 1346-1355 Krale Marko 1371-1395

Bitola i vo Prilep postojano rabotele. Toa uka`uva na pos-


toeweto na silno razviena trgovija i razmena, a samite pari
ja pretstavuvale makedonskata srednovekovna dr`ava. Make-
donskite pari, makedonskite dinastii i makedonskata dr`a-
va se izraz na eden pismen i umen makedonski narod, koj vo
razni periodi umeel da pre`ivee.
Makedonskite banknoti vo site apoeni i kovani pari
od osamostojuvaweto do denes se prepolni so razni oznaki,
koi ne potsetuvaat na drevnata istorija, na srednovekovnite
vladeewa i na odr`liviot kontinuitet na dr`avnosta na
Makedonija. Nakitot od zlato, zlatnite maski, skulpturite od
Stibera, bronzata od VI v. pr. Hr. (`ena koja igra), ptici od
mozaik vo Herakleja, angeli, ikoni, son~evi znaci, rasteni-
ja i `ivotni od ova podnebje i se razbira natpis: „Republika
Makedonija“. Taka i vo dene{nite pari se zbieni podatoci
od minatoto za idninata na Makedonija, so celata svoja uba-
vina i vrednost, da ni ja raska`uvaat istorijata. Na{ite
pari se na{a najgolema potvrda za postoeweto, na{i argu-
menti za edno golemo ime – Makedonija.
58 Angelina Markus

Potrebno ni e edno novo preklasicirawe koe treba da


mu go ponudime na svetot, spored silata na parite, i da ja is-
~istime istorijata od neodr`livite dodavki: elinizam,
predrimski period, Vizantisko carstvo itn. Se raboti za
jasno i za silno izrazena makedonska dr`ava na makedonski-
ot narod so svoja umetnost, pismo, pari i celi makedonski car-
ski dinastii, koi se prisvojuvaa i se premol~uvaa.
Potreben e rezok zafat za afirmacija na Makedonija
taka kako {to pravele najistaknatite makedonski dinastii.
Aleksandar Prvi, Arhelaj, Aminta, Filip Vtori, Aleksan-
dar Treti, Anioh, Seleuk, Kleopatra, Lizimah, Filip Petti,
Persej, Konstantin, Justinijan, Vasilij Vtori, Samoil, Kom-
nen, Krali Marko i nivnite naslednici, koi se borele da ja
afirmiraat Makedonija preku vostanija i vojni do posled-
noto osamostojuvawe. Vo s¢ ova najgolema uloga igraat parite
vo site nivni funkcii. Kako {to se zarodile vo Makedonija
taka tie so svojata ubavina dlaboko se vre`ani vo svesta na
Makedoncite, svesni za ulogata na parite od sekoj istoris-
ki period. Parite kako silno sredstvo na dr`avata. Kovani-
te pari za Makedonija se kako Biblija.
Sekoja para e svoevidna istorija. Taa forma premina-
la vo medaljoni i ordeni, deleni za doblest na najzaslu`ni-
te i najhrabrite. Taa ista forma od oreoli gi krasi licata na
svetcite naredeni vo daizisot nad oltarite vo pravoslavnite
crkvi, so znakot na sonceto kako makedonski potpis i na
ikonite i na parite. Imeto Makedonija se potvrduva so pari-
te. Parite ja branat Makedonija i ja vnesuvaat vo centarot
na site svetski slu~uvawa. Eve, povtorno se tepaat za na{eto
ime i navleguvaat vo makedonskata ekonomija i ni{to ne i
mo`at na makedonskata para. Ubavinata na makedonskite pari
im ja poka`uva du{ata na makedonskiot narod za ve~nost.
MAKEDONSKI VLADETELI, SOVLADETELI
I CARICI

Staterot na Aleksandar vo izdanie od bilo koj vlade-


tel na makedonskoto carstvo, be{e edinstveno razmensko
sredstvo vo cela Indija i porane{noto persisko carstvo ne-
kolku stotini godini podocna. Makedonskite vlijanija na
makedonskite pari se isti kako i vlijanijata i potekloto na
evropskite carstva vo srodstvo so makedonskite dinastii.
Site kolekcioneri poka`uvaj}i istorijat na kova~-
nicite sakaat da poka`at pretopuvawe na makedonskata is-
torija vo „elinisti~ka“ ili „predrimska“. Taka gi poka`uvaat
sli~nostite na makedonskite kralevi i simboli so „rimski-
te“ ili „vizantiskite“. So toa e postignat obraten efekt.
Mo`ebi toa go pravat nesvesno, neuko ili tendenciozno,
seedno, na parite se gleda i se ~ita s¢ toa {to e makedonsko.
Vo narodot parata otsekoga{ prestavuvala feti{ ili
amajlija. Sekoga{ `enite se kitele so pari, so zlatni i so
srebreni nizi so ~aprazi, so obetki od zlatni pari, so len-
ta nani`ana na ~elo, so prsten od para i monistra od biser.
Taa makedonska tradicija e prenesena kaj mnogu narodi na
istok i se gleda kako e prisutna na bistite i na freskite,
osobeno vo krunite i na oblekata na caricite i pridru`bata
na Elena, Teodora, Evrosima, Zoe, Ana Komnen, Bogorodica
sè do ruskite carici site osvetleni od makedonsko sonce,
nakit, kruni, prestoli i drugi oreol okolu glavata.
Tuka ne zastanuvaa makedonskoto carstvo na moneto-
kovaweto. Kova~nicite od Pela, Stobi, Amfipol i site
60 Angelina Markus

Trajan

Hadrijan

Gordijan Treti

drugi podgotveno gi pre~ekale Rimjanite za da im napravat


makedonski pari, so makedonski simboli na bogovi i bukvi
i poleka da gi vmetnuvaat rimskite imperatori do Avgust,
Tiberie, Livie, Trajan, Gordijan, Marko Avrelie. Zna~i od
168 g. pr. Hr. do 180 g. n. e. i natamu do 445 – kaj Gordijan Vtori
site cezari se okovani vo makedonskoto sonce i likovite
na makedonskite bogovi na reversot.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 61

Gordijan oti{ol tolku daleku so obo`avawe na make-


donskite nauki {to za simbol go stavil Asklepio so zmijata
na stapot kako {to go gledal na bistite naredeni vo Lice-
umite niz makedonskite carski gradovi. Koga se prisvoju-
vaat civilizaciskite vrednosti na eden narod, vo po~etokot
taka pravele i rimskite cezari, se dru`ele so imiwata na
makedonskite bogovi na parite. Podocna gi preimenuvaat.
Taka Asklepio stana Eskulap. Site imperatori se zavit-
kale vo makedonskite carski hlamidi i go upotrebile make-
donskiot {tit, orelot, venecot i drugite simboli od ma-
kedonskite pari. Aleksandar Sever duri do 235 n. e. godina
na reversot go nosi Yevs isto onaka kako {to bil vre`uvan
vo makedonskite pari pred 600 godini i so isto ime na pa-
rite od Aleksandar Treti Makedonski.
Site kolekcioneri poka`uvaj}i istorijata na kova~-
nicite sakaat da poka`at pretopuvawe na makedonskata is-
torija vo „elinisti~ka“ ili „predrimska“. Taka gi poka`u-
vaat sli~nostite na makedonskite kralevi i simboli so
„rimskite“ ili „vizantiskite“. So toa e postignat obraten
efekt. Mo`ebi toa go pravat nesvesno, neuko ili tenden-
ciozno, seedno, na parite se gleda i se ~ita s¢ toa {to e make-
donsko. Ima potreba od pokompleksno pretstavuvawe real-
no, kako {to e toa na parite. Toa zna~i poddr`uvawe na
kontinuitet izrazen za Makedonija niz istorijata na parite
kako istorija na narodot i dr`avata. Vo isto vreme treba da
se poddr`uva golemoto vlijanie vo svetot, koe go izvr{ile
Makedoncite pravej}i im kultura i ekonomija so pari na site
moderni dr`avi vo Evropa. Evropa so unijata na dr`avi si ja
se~e glavnata `ila za `ivot namesto na evroto da napi{e
Makedon i da go uramat so dabovi venci kako {to toa go pra-
vele pove}eto od makedonskite dinastii. Evroto go prika`u-
62 Angelina Markus

vaat kako ne{to novo zaboravaj}i deka Filip Vtori bil poe-
fikasen vo obedinuvaweto prekumakedonskite kovani pari.
Pove}eto od evropskite narodi si go baraat korenot
vo Keltite. Ajde da im ka`eme na Ircite deka nivnite kore-
ni dosegaat do Dodona, najgolemo svetili{te posveteno na
dabot i `eladot vpleteni vo carskite kruni od Filip Vto-
ri do Persej. Isto taka, daboviot venec e vpleten u{te podolg
period vo kovanite pari od Makedonija. Dabot i `eladot od
Dodona gi donele Olimpija vo brakot so Filip Vtori od Mo-
losite vo Epir. Da go zememe staterot na Filip Vtori ili
na Persej, ~ii likovi so lenta, dijadema na glava i od drugata
strana orelot vo dabov venec gi vklu~uva raznovidnite mono-
grami i Vasilevs ili Bazelius (A.B) titulata na carot. Taa
titula }e se ispi{uva u{te 1.000 godini na parite od makedon-
skata dinastija vo Carigrad na Konstantin do Vasil Vtori.
Ajde da im ka`eme na Vikinzite deka se od plemeto Ve-
neti od Makedonija ili na Fincite od Fenikijcite. Ama Ma-
kedoncite nemaat more. Kako nemale? Od kade im se bogot Po-
sejdon so trozabec ili krma na drevnite pari? Sme{no.
Makedoncite gospodari na vnatre{noto more - Egejot i gos-
podari na nadvor{noto more - okeanite, nemale more. Parite
se najgolemi makedonski mornari {to gi preplovile site
reki i moriwa i tri mileniumi le`at zakotveni po muzeite
vo svetot, na istite mesta kade {to nekoga{ vr{ele pari~na
funkcija vo optok. Istite tie pari od Makedonija sega vr{at
istoriska funkcija, ni go branat imeto i identitetot so ori-
ginalite na golemi koli~ini moneti koi gi kovale site ma-
kedonski vladeteli.
Zatoa treba so posebna programa da se nastapuva pred
site institucii i da ja sogledaat istoriskata vistina ispi-
{uvana preku simbolot koj bil svetski poredok vospostaven
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 63

od Makedonija. Toa bil kanon vospostaven i izrazen preku


site formi na postoewe i sega celosno mo`e da se vidi niz ma-
kedonskite pari. Toa e reprezentativen del od site obele`ja
na eden narod i na edna dr`ava - Makedonija.
Za `al, istori~arite, arheolozite, numizmati~arite
ja prifa}aat separativnosta na nelogi~na periodizacija so
preimenuvawe na sekoj del od istoriskite nastani vo Make-
donija. Taka, Zapadot nametnal teza: Makedonija se raspar-
~ila po vladeeweto na Aleksandar Makedonski.
Dijadohite, naslednici vojuvale me|u sebe s¢ dodeka ne
se uni{tile. Toa voop{to ne e to~no. Ovie naslednici ras-
polagale so sevkupnoto materijalno bogatstvo na svetot i go
prodol`ile tempoto so gradewe na pati{ta, gradovi i umet-
ni~ki dela vo Aleksandrija, Antioh, Lizimah, Efes, Cari-
grad, Stibera, Stobi i mnogu drugi gradovi do Indija, kade
{to dinastiite vladeele pove}e od 300 godini. Tie se od ist
soj dinastii od kralskite drugari na Aleksandar, princevi
od isti makedonski kne`evstva, so isti znaewa steknati vo
Aristotelovite {koli. Vladeeweto go nasledile po krvna
vrska, zatoa site makedonski carstva imaat isti pari, so
isti simboli, so isti monogrami, so ista darba za vladeewe.
Na primer, Ptolomej Alor vo 368 g. pr. Hr. bil trieset i {est-
ti vladetel vo Pela, zabele`an vo listata na makedonski
vladeteli za da se pojavi Ptolomej Silni kako pedesetti
vladetel vo 281 godina pr. Hr. Kralskiot drugar na Alek-
sandar i polubrat Ptolomej Lag (~itano naopaku kako Gal) ja
nasledil Ptolomejskata dinastija kako prodol`enie na
proglasuvaweto na Aleksandar za faraon vo Egipet i taa
dinastija vladeela do Kleopatra Sedma so prethodni ~etiri-
naeset Ptolomei samo vo Aleksandrija do krajot na starata
era. Toa makedonsko vladeewe e odbele`ano so istata te`ina,
64 Angelina Markus

MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA


VO MISIR (EGIPET)
PTOLOMEJ PRVI SOTER (304 - 285 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ VTORI FILADELF (285 - 246 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ TRETI ENERGET (246 - 221 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ ^ETVRTI FILOPATOR (222 - 204 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ PETTI EPIFAN (204 - 180 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ [ESTI FILOMETOR (181-145 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ SEDMI NEO FILOPATOR (145-144 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ OSMI i ENERGET VTORI so KLEOPATRA VTORA 163-145 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ OSMI I ENERGET VTORI (povtorno izbran 164 - 116 g. pr.n.e.)
KLEOPATRA VTORA (131 - 127 g. pr.n.e.)
KLEOPATRA TRETA (116 - 101 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ DEVETTI SOTER VTORI (116 - 107 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ DESETTI i ALEKSANDAR PRVI
i KLEOPATRA BERENIKA (101-88 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ DEVETTI SOTER VTORI (povtorno izbran 88 - 81 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ EDINAESETTI i ALEKSANDAR VTORI
i KLEOPATRA BERENIKA (80 g. pr.n.e.)
PTOLOMEJ DVANAESETTI NOV DIONIS AULET (80 - 58 g. pr.n.e.)
KLEOPATRA PETTA zaedno so BERENIKA ^ETVRTA (58 g. pr.n.e.)
KLEOPATRA SEDMA (51 - 30 g. pr.n.e.) vladeela zaedno so:
PTOLOMEJ TRINAESETTI (51 - 47 g. pr.n.e.),
PTOLOMEJ ^ETIRINAESETTI (47 - 44 g. pr.n.e.) i
PTOLOMEJ PETNAESETTI CEZARION (44 - 30 g. pr.n.e.)

OSTANATI ^LENOVI NA PTOLOMEJSKATA DINASTIJA

PTOLOMEJ KERAUN (umrel 279 g. pr.n.e.) - najstariot sin na Ptolomej PRVI


PTOLOMEJ APION (umrel 96 g. pr.n.e.) - sin na Ptolomej SEDMI.
Stanal kral na Kirenaika (dene{na Libija).
PTOLOMEJ FILADELF (roden 36. g. pr.n.e.) - sin na Marko Antonie
i Kleopatra SEDMA
PTOLOMEJ MAVRITANSKI (umrel vo 40 g. ) - vnuk na Kleopatra SEDMA.
Kral na Mavritanija.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 65

Ptolomej Prvi Ptolomej Vtori

Ptolomej Treti Ptolomej ^etvrti

Ptolomej Osmi Kleopatra Sedma

izgled, simboli, monogrami na parite so lik na Ptolomei


ili Kleopatra, kako {to se, zastapuvani site obele`ja na
makedonskata dr`ava vo parite pred i potoa.
Staterot na Aleksandar vo izdanie od bilo koj vlade-
tel na makedonskoto carstvo, be{e edinstveno razmensko
sredstvo vo cela Indija i porane{noto persisko carstvo
nekolku stotini godini podocna. Makedonskite vlijanija
na makedonskite pari se isti kako i vlijanijata i poteklo-
to na evropskite carstva vo srodstvo so makedonskite dinas-
tii, kako {to toa go utvrdi Aleksandar Donski vo svoite is-
tra`uvawa. Preku parite mo`e da se utvrdi i kolku rimski
66 Angelina Markus

imperatori i kolku turski (veziri) sultani za da stanat toa


{to bile, prethodno morale da go doka`at svoeto makedonsko
poteklo. Car se ra|a i na nekoj na~in pretstavuva svetski sim-
bol za carstvo kakvo {to bilo makedonskoto carstvo so nas-
ledno pravo. Ako ne se rodel naslednik se vklu~uvala `enska-
ta nasledna loza i na toa se dol`at `enskite carski likovi
iskovani na parite.

CARICI I SOVLADETELI
NA MAKEDONSKIOT PRESTOL

Pred da se pojavi likot na `iv car na kovaniye pari


naj~esto se stavale likovi od mitologijata. @enskite mito-
lo{ki bogonki gi zamenile makedonskite carici kako {to
Aleksandar prvpat so likot e vre`an vo liceto na parata.
Simbolite se isti.
Ponekoga{ `enskite likovi na carski likovi na pa-
rite, osven naslednata, ja prika`uvaat i statusnata strana na
sovladar. Takov e slu~ajot so Tesalonika i Kasandar, Kleo-
patra i Antonie, Konstantin i Elena i mnogu drugi. @enski-
te likovi na carici i bo`estva sjaat od makedonskite pari
zaedno so site drugi carevi vo makedonskite dinastii. Da gi
nabroime likovite na bogini, na Aretmida, Atina, Tiha, Ni-
ka Pobeda, Menada, zastapeni so svoite atributi me|u mno{-
tvoto drugi simboli na makedonskite pari, kako i likovite
na carici soprugi na pari kovani vo Pela, Tesalonika ili
Amfipol nare~eni Avgusti kako Faustina, Julija, Paula,
posebno inkrustriranata moneta na Honorija, }erka na Kon-
stancie Treti, sestra na Valentijan Vtori, od kogo ja dobila
titulata i pravo da kova pari.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 67

Marko Antonie i Krispina


Kleopatra Sedma `enata na Komod

Faustina
`enata na Antonie Pie Caricata Teodora

Caricata Irena

Arsinoja Vtora
68 Angelina Markus

Caricata Elena, potoa soprugata na Justin Vtori, sed-


nati na tron, para na Kleopatra i na Evrosima (Elena), maj-
kata na Krale Marko i drugi. Ne e ~udno {to na parite ima
carici, interesno e {to site tie se opkru`eni so makedon-
skite simboli, sonceto i monogramite od bilo koja epoha i
site se kovani vo poznatite makedonski kova~nici vo tekot
na dolg period, obnovuvani so isti kalapi. Taka, otpa|a tvr-
deweto na nekoi avtonomni, nekoi plemenski ili stranski
kovawa. Site tie se makedonski, i po sodr`ina i po poteklo.
Ne treba lesno da se otka`uvame od niv ili da gi pripi{uva-
me nekomu. Treba da si gi barame tie dokazi. Parite na sebe
go nosat makedonskiot mentalitet. Imaat mnogu karakteri-
stiki na prepoznatlivost; makedonski simboli, carevi,
dr`avnost, istorija.
Ako gi analizirame parite na Lizimah, Antioh, Sele-
uk, }e go potvrdime istoto Makedonstvo kako i kaj Ptolo-
meite, nasledeno od Aleksandar.
Normalno, kako naslednici na Aleksandrovoto carst-
vo, tie nekolku stotini godini ne otstapuvaat od makedonski-
te normi na kovawe pari so likovi na car i carica. Kaj naro-
dot parata otsekoga{ pretstavuvala feti{ ili amajlija.
Sekoga{ `enite se kitele so pari, so zlatni i so srebreni ni-
zi so ~aprazi, so obetki od zlatni pari, so lenta nani`ana
na ~elo, so prsten od para i monistra od biser. Taa makedon-
ska tradicija e prenesena kaj mnogu narodi na istok i se gle-
da kako e prisutna na bistite i na freskite, osobeno vo kru-
nite i na oblekata na caricite i pridru`bata na Elena,
Teodora, Evrosima, Zoe, Ana Komnen, Bogorodica sèdo ruski-
te carici, site osvetleni od makedonsko sonce i tradicija so
oreol okolu glavata.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 69

Prstenot so para imal i ima osobeno zna~ewe pri poz-


dravuvaweto. Vo carskoto semejstvo slu`el kako pe~at, a kaj
narodot vo Makedonija bil svadben podarok. Sekako deka iz-
rabotkata na parite prika`uva vrvna umetni~ka i likovna
sposobnost za izrabotka, svoevidno tvore{tvo, za da mo`e
samo po sebe da bide nakit, da ukrasuva i da razubavuva. Se
se}avam na ne{to koga bev dete, na eden prsten koj go nosea
nevestite, na belegzija so sinxir~e niz prstite se spu{taa
zlatnici i so sekoe dvi`ewe na rakata se slu{a{e tivok
zveckav zvuk na zlatnite pari. I juvelirite i muzeite go za-
boravile toj isklu~itelen primerok. Ni{to ne treba da is-
pu{tame od upotrebata na parite kaj narodot. Toa e seriska
istorija na Makedonija, pridru`ena so folklor.

Taka sonceto na parite go sre}a-


vame kako to~ka, kako krug, kako yvezda
ili sirius, go sre}avame kako blesok na
son~eviot disk na samata para. Sonce-
to e potpis na parite od Makedonija
ili starinski guverner, {to garantira
sevkupna vrednost na bogatstvata vo
Makedonija. Vo kolekcijata na printot
re~isi nema para bez makedonskiot znak
na sonceto. Tolku dlaboko e navlezen son-
~eviot simbol vo svesta na makedonski-
te dinastii i makedonskiot narod za
da gi za~uvaat imeto i kulturata pri-
marni za opstanok na dr`avata.
70 Angelina Markus

RODOSLOVIE NA SELEUKIDITE
MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA

SELEUK PRVI NIKATOR (305 - 281 g. pr. Hr.)


ANTIOH PRVI SOTER SPASITEL (281 - 261 g. pr. Hr.)
ANTIOH VTORI TEO (261 - 246 g. pr. Hr.)
SELEUK VTORI POBEDNIK (246 - 225 g. pr. Hr.)
SELEUK TRETI SPASITEL (225 - 223 g. pr. Hr.)
ANTIOH TRETI VELIKI (223 - 187 g. pr. Hr.)
SELEUK ^ETVRTI FILOPATOR (187 - 175 g. pr. Hr.)
ANTIOH ^ETVRTI EPIFAN (175 - 164 g. pr. Hr.)
ANTIOH PETTI EUPATOR (164 - 162 g. pr. Hr.)
DIMITRIJA PRVI SOTER SPASITEL (161 - 150 g. pr. Hr.)
ALEKSANDAR BALA (150 - 145 g. pr. Hr.)
DIMITRIJA VTORI NIKATOR (prvo vladeewe, 145 - 139 g. pr. Hr.)
ANTIOH [ESTI EPIFAN DIONIS (145 - 139 g. pr. Hr.)
DIODOT TRIFON (140 ? -138 g. pr. Hr.)
ANTIOH SEDMI EURGET (138 - 129 g. pr. Hr.)
DIMITRIJA VTORI NIKATOR (povtorno izbran, 129 - 126 g. pr. Hr.)
KLEOPATRA TIA (126 - 123 g. pr. Hr.)
SELEUK PETTI FILOMETOR (126 / 125 g. pr. Hr.)
ANTIOH OSMI KRUP (126 - 96 g. pr. Hr.)
ANTIOH DEVETTI FILOPATOR (113 - 96 g. pr. Hr.)
SELEUK [ESTI EPIFAN (96 - 95 g. pr. Hr.)
ANTIOH DESETTI (95 - 92 g. pred Rista ili 83 g. pr. Hr.)
DEMETRIJE TRETI TEO FILOPATOR (95 - 88 g. pr. Hr.)
ANTIOH EDINAESETTI FILADELF (95 - 92 g. pr. Hr.)
FILIP PRVI FILIDELF (92 - 83 g. pr. Hr.)
ANTIOH DVANAESETTI DIONIS (87 - 84 g. pr. Hr.)
FILIP VTORI FILORIMSKI (84 - 83 g. pr. Hr.)
(TIGRAN PRVI) (83 - 69 g. pr. Hr.)
SELEUK SEDMI (?)
ANTIOH TRINAESETTI (69 - 64 g. pr. Hr.)
MONETARNIOT SISTEM VOSPOSTAVEN
OD FILIP VTORI PRETSTAVUVA SVETSKI
SISTEM NA FUNKCIITE NA PARITE

Makedonskite zlatnici stanale op{topriznata i


edinstvena para koja dospevala i do najoddale~enite ostro-
vi i krajbre`ja. Celiot toga{en poznat dreven svet go pok-
rivala so edinstven makedonski pari~en sistem. Filip Vto-
ri go preplavil svetot so `ivi zlatni pari.
Toa {to go zacrtal Filip Vtori vo sistemot na make-
donskite pari opstojuvalo i se primenuvalo kaj site makedon-
ski dinastii. Op{tiot Filipov princip e primenet i vo de-
ne{nite makedonski pari, osobeno kaj simbolite, i vo svetski
razmeri dopolnet so krediti.
Na makedonskite pari prv pat bil staven lik na `iv
car, na Aleksandar. Filip Vtori prv pat sozdal cvrst mone-
taren sistem zasnovan vrz proizvodni i ekonomski merki.
Makedonskite pari prv pat vo svetot se pojavile vo funkcija
na devizi i natrupano bogatstvo. Makedonskoto grne so pari
s¢u{te se otkopuva na {irok prostor do kade {to odele i `i-
veele Makedonci vo period od nekolku mileniumi. Sekoja
dr`ava koja saka da stane svetska sila se ogleduva vo drevna
Makedonija, vo nejzinite dr`avni i monetarni institucii.
Toa {to treba da se znae za parite, od nivnata pojava do
denes, e deka na nekoj na~in tie izrazuvaat samostojnost iako
ja odrazuvaat sevkupnata povrzanost vo op{testvoto. Site
funkcii na parite pojaveni vo drevnite vremiwa vo Make-
donija bile dobro poznati i dobro primeneti, no najmnogu
72 Angelina Markus

bile vo golema mera rasprostraneti. Ne e za veruvawe deka


prvi pari bile persiskite, onie na Darie Prvi, koga se znae
deka zlatoto i srebroto tie pove}e go upotrebuvale za na-
kit. Eden edikt od 493 godina uka`uva na toa kako prv pat bi-
le vovedeni persiskite srebreni pari, a toa e mnogu podoc-
na od voveduvaweto na makedonskite. Za vreme na vladeeweto
na Seleuk kon krajot na IV vek s¢u{te postoel otpor kon
pe~ateweto pari od srebro. Toa e otpor kon vladeeweto na Ma-
kedoncite so dr`avata i voveduvaweto novi merni merewa:
„Barajte ~isto srebro bez pe~ati“, velele. I Atina na so-
juzni~kite gradovi im zabranuvala da upotrebuvaat make-
donski pari. Podobro bilo da upotrebuvaat nekoj amblem na
gradot, koj podocna bi bil grb kako za{titen znak na gradot,
na primer Ut. I za ednite i za drugite toa e zadocneta merka
koga makedonskite pari vr{ele svetska funkcija. Namesto
„~isto srebro“ vo {ipki makedonskite pari ja ispi{uvale
kartata na ekonomskata geografija na svetot i nema kult,
simbol ili lik na `ivi lu|e koj ne e odbele`an na niv. Ako
nekoi pi{uvani izvori mol~at za istoriskite nastani,
parite toa go iska`uvaat. Kaj makedonskite vladeteli vred-
nosta se odreduvala spored vidot i te`inata na metalot,
kako i avtoritetot i mo}ta na carot. Vo tehni~ka smisla
procesot na leewe, kovawe, vtisnuvawe leguri oblikuvani
kako remek dela na likovnata umetnost gi pravi makedon-
skite pari remek dela vo numizmatikata. So takov kvalitet
vo makedonskite carstva se javile banki za zaem na pari so
kamata. Taka se bogatele evrejskite trgovci, trguvaj}i so
makedonski pari.
Pred da se pojavat parite razmenata se vr{ela so `ito,
ko`a, riba, `ivotni i ne mo`elo da se izrazi vistinskata
vrednost so slu~ajna razmena ili trampa vo princip: daj mi
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 73

Antioh Prvi Antioh [esti

Antioh Osmi Antioh Devetti

Dimitrija Vtori Seleuk Seleuk Prvi

Seleuk Vtori Seleuk Treti


74 Angelina Markus

za da ti go dadam toa {to ti treba. Aristotel prv uka`al na


toa deka ima nekoja soizmerlivost na vrednosti me|u edna kola,
edna ku}a ili orudie i toa e ~ove~kiot trud vlo`en vo rabo-
teweto. Toga{ ve}e Filip Vtori so Aristotel go napravile
najsovr{eniot monetaren sistem, koj gi istisnal od upotreba
site drugi pari. Gi zadr`al starite makedonski simboli i gi
dopolnil. Ja zasilil brzinata na cirkulacija i so toa sozdal
mo`nost da se natrupuvaat pari, koi mu bile potrebni za
oru`je, nagradi, potkup i pravewe rasko{ni zlatni predmeti
i ukrasi, kako izraz za zbogatuvawe na dr`avata, potvrdeno
so rasko{ni gradbi na carski palati. Najmnogu interveni-
ral na odreduvaweto na vrednosta na samata para.
Koga Filip Vtori ja obedinil Trakija kako zemja bez
kralevi, vo 356 g. pr. Hr. go formiral gradot Filipi vo bli-
zina na Pangajskite zlatonosni planini, ~ij sopstvenik bil
Tukidid, protiv kogo Atina primenila ostrahizam (progon)
i toj `ivotot go zavr{il vo Pela kaj Arhelaj.
Makedoncite od Pangaj vadele 1.000 talanti ~isto
zlato. Toa bilo te`ina od 30 toni godi{no. S¢ se pretvoralo
vo zlatnite pari stateri, koi Filip Vtori vo neverojatno
golemi koli~estva gi ufrlil vo promet. Strabon im zabele-
`al na Atiwanite deka nemalo da bidat pobedeni ako ne se
polakomele po makedonskoto zlato. Izgleda, i bez bilo kak-
vi zabele{ki Filip Vtori ve}e ja zape~atil sudbinata na
site grad-dr`avi~ki koi ne bile tolku bogati da kovaat
zlatni pari kako makedonskite. Nekoi edvaj pred toa mo`e-
le da kovaat po nekoja srebrena para. Koga Filip Vtori ufr-
lil zlato od 1.000 talanti za da kova stateri od 12 grama, toa
bile 2.500.000 moneti sekoja godina. Talantot odgovara na
zlatnite {ipki vo rezervite na bankite, koi ja garantiraat
vrednost na pari~nite edinici.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 75

Filip Vtori zabranil kovawe pari


na grad dr`avi~kite, gi zatvoril nivnite
kova~nici i toa e pri~inata {to od toj
moment pa se do Persej nema drugi pari os-
ven dr`avnite makedonski pari i parite
na makedonskite dr`avi so car od Makedo-
nija. Gradovite vo Aleksandrovoto cars-
tvo nemale svoi pari, vo optek bile samo
parite na centralnata dr`ava - Makedo-
nija. Toa e pri~inata {to vo cela Azija
makedonskite pari va`ele i u{te dolgo po
smrtta na Aleksandar. Plemeto na Pajon-
cite dobilo pravo na kovawe samo so simbo-
lite na makedonskata dr`ava na ~ija te-
ritorija se pojavuvale i vo ~ija falanga se
borele kako i drugite plemiwa {to ne do-
bile pravo da kovaat pari. Na toa se dol-
`i faktot deka Atina po Filipovata
reforma nikoga{ ne dobila pravo da kova
pari, da se pretstavuva kako dr`ava ili
da sozdava svoja kultura.

Makedonskite zlatnici stanale op{topriznata i edin-


stvena para, koja dospevala i do najoddale~enite ostrovi i
krajbre`ja. Celiot toga{en poznat svet bil pokrien so edin-
stven makedonski pari~en sistem. Filip Vtori go prepla-
vil svetot so `ivi zlatni pari. Dotoga{ nikoj toa ne mo`el
da go stori kako sega {to se pravi, propa|awe na bankite so
yidawe la`ni piramidi, bez pokritie. Pu{taweto golemi
koli~estva pari vo promet so cvrsto pokritie gi zacvrstu-
valo ekonomskite odnosi.
76 Angelina Markus

So toa bil izmenet odnosot na zlatoto i srebroto, so


pad od 1:12 na 1:10 i so toa zajaknala parata, poeftinilo pro-
izvodstvoto za da se zadovoli raste~kata ekonomska mo} vo
Makedonija. Se ispolnile site planovi na Filip Vtori i
vo vojuvawata i vo Olimpijadata i so ra|aweto na sinot
Aleksandar. Vo negova ~est bil iskovan pro~ueniot Fili-
pov stater so kowanik koj pozdravuva, kako toa da e pozdrav
na uspehot na Filip Vtori. Ekonomskoto zna~ewe na toj
potfat e od neprocenliva vrednost za idninata na Makedo-
nija. Nemalo ve}e sila koja mo`ela da ja popre~i slavata
na Makedoncite. Udarot na monetarniot sistem nikoj ne go
izdr`al.
Se reorganizirale ekonomijata, falangata i monarhi-
jata vo obedinuvawe i vlast nad Iliri, Traki, Pajonci i
mnogu drugi makedonski plemiwa, koi si na{le mesto vo
progresot na makedonskata dr`ava. Nabrzo padnale Atina
i Persija. Site bile sovladani so parite koi Filip Vtori
gi vnel vo ekonomijata so politi~ki celi. Strateg, arhont,
car Filip go pridru`uvale besprekornite generali Anti-
patar, Parmenion, Perdika, Atal, Linkestite, Molosite i
drugi carski ku}i na teritorijata na Makedonija. Istite
lu|e mu bile vojskovoda~i i na Aleksandar. Site ja sledele
Filipovata politika nemenuvaj}i ni{to vo sozdadeniot
monetaren sistem. Toa se tie standardi poznati kako efekt
na makedonskite pari vo svetot. Poznati se kako prvi devi-
zi i na toa se dol`at mnogubrojnite kolekcii na makedon-
ski pari, na makedonska bronza, na makedonska skulptura
vo muzeite niz svetot. Tie zaedno go pretstavuvaat makedon-
skiot period na darba na lu|eto od Makedonija, koi ovekove-
~ile znaewe i metod za kulturen podem na ~ove{tvoto izra-
zeno preku monetokovaweto.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 77

Vo Slovenija bile otkrieni {verceri. Na carinicite


ne im bile potrebni eksperti po arheologija, rekle i pogodile:
„Toa e makedonska bronza od drevnite pari na Makedoncite“
Se raboti i za makedonskite pari~ni edinici. Niv si-
te lesno gi prepoznavaat i nemalo drugi so koi se slu`el ce-
liot svet. Parite ne ja poka`uvaat samo nominalnata vrednost,
tuku merkata na vrednost na proizvodite. Taa e merilo. Voo-
bi~aeno merilo, zamislen teg vo makedonskiot sistem e talan-
tot. Toa e eden tovar vo disa|ite na magareto, koe gi otvora site
vrati na utvrdenite gradovi, kako {to vo {ega im velel Filip
Vtori na falangistite, pred nekoi opsednati gradovi.
Eden talant te`el 29,6 kilogrami zlato, koe mo`elo
lesno da se prenese vo lenena torba od pazar do pazar ili od
grad do grad. No, toa ne e voobi~aeno pazarewe tuku se rabo-
ti za devizni presmetki koga trebalo Makedoncite da gi
zbri{at drugite valuti. Positnite pari (moneti) go reali-
zirale prometot. Toa bile stateri, drahmi, mini, oboli.

Merkata za te`ina „Talant“ pronajdena vo Vavilon


vo eden od magacinite na isto~nata strana.
Dolga e 40 sm. i se gleda natpis (`ig) „to~no talant“.
78 Angelina Markus

Nivnata golemina, vrednost, te`ina, oznaki bile strogo


standardizirani. Sekoe pari~no merilo, koe go opredelila
makedonskata dr`ava kako pari~na edinica, nemalo te`ina
na cel broj tuku nakr{uvawe, kako izraz na soodnos na met-
alite, na cenite, na ulogata vo razmenata. Ja pokrivalo iri-
dacijata ili liteweto od upotreba. Isten~enite pari ne ja
poka`uvale namalenata te`ina, tuku odredenata merka
vtisnata vo monetata, dr`avna garancija, pe~at, carot stoi
zad vrednosta na parite. Mo`ebi nakr{enosta na temiwa-
ta bila za{titna merka protiv krivotvorewe na monetite.
Talantot ne e merka za 30 kg tuku za 29,60 kg, staterot
12,30 gr itn. Vo zavisnost od metalot, bronza, srebro ili zla-
to, nakr{uvaweto bilo najraznovidno. Toa go izrazuvalo
soodnosot na metalite i pari~nite edinici. Lirata, fran-
kot, rubqata, s¢ do na{e vreme se kovale so nakr{ena te`i-
na. Ako se izmerat }e mo`e da se zabele`i kolku se sli~ni
vo odreduvaweto na te`inata so makedonskite drevni pari.
Nitu edna para ne nosela na sebe cel broj na te`ina. Taka
odredil Filip Vtori i taka ostanalo da se praktikuva. Na
primer, srebrenata para na Persej, 1 drahma e 3,30 grama,
tetradrahmata - 14,94 gr, drugi se ozna~eno so 4.03, 5.28, 6.86,
7.77, 8.14 grama bronza i sosema poinaku }e dobiele i te`ina
i vrednost ako se kovale od srebro ili od zlato. Taka, parite
dopolneti so inicijali, monogrami, son~evi simboli i lik
na carot ni ja raska`uvaat vistinskata prikazna za istori-
jata na drevna Makedonija.
Toa {to go zacrtal Filip Vtori vo sistemot na make-
donskite pari opstojuvalo i se primenuvalo kaj site makedon-
ski dinastii. Op{tiot Filipov princip e primenet i vo
dene{nite makedonski pari, osobeno kaj simbolite i vo svet-
ski razmeri dopolnet so krediti. Funkcijata e ista, preku pa-
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 79

Istorijata na Makedonija ispi{u-


vana niz dolgi mileniumi so parite na ma-
kedonskite carevi ni go pretstavuva toa
neiscrpno bogatstvo, zastapeno vo site
simboli na monetokovaweto. Toa e na{e
ovekove~uvawe. Trajnost, fakti. Kontinu-
itet, ubavina. Vrednost, umetni~ko obli-
kuvawe na carevite, gradovite, vremiwa-
ta, sliki za idninata napraveni za nas i
kli{e kako i drugite narodi da pravat
takvi pari i kako celi imperii da se ispi-
luvaat od pazuvite na Makedonija. Za `al,
{to i da se otkrie i da se gleda deka e make-
donsko po simbolite, kako i parite, se pri-
ka`uva kako da im pripa|a na nekoi drugi
narodi. Znaele Makedoncite kako da soz-
dadat trajni vrednosti so poraka, so pis-
mo, so simbol na parite za da stignat do nas
kako relikvii i po tolku posegnuvawa, pris-
vojuvawa i nespomnuvawa. Bleska sjajot na
makedonskite pari vo kolekciite po svetot.

rite, da se kontrolira i da se naso~uva ekonomijata na edna


zemja i preku MMF celoto svetsko stopanstvo. Guvernerite
na bankite go zamenuvaat potpisot na carot.
^uvstvitelnosta na `ivite pari vo promet e pregole-
ma. Preku no} mo`e ~ovek ili cela dr`ava da se zbogati ili
da osiroma{i. Zatoa sekoe falsifikuvawe na pari povle-
kuvalo smrtna kazna. Parite vo optek ne smeat da bidat nitu
pove}e nitu pomalku. Cenite se u{te po~uvstvitelni i prvi
80 Angelina Markus

ja registriraat inflacionata tendencija. Sekoja ~est na


makedonskite bankari kako tie go gradat monetarniot sistem
od osloboduvaweto na platniot promet od Jugoslavija i ka-
ko se borat da ja zadr`at vrednosta vo kriminalizacija na
drugite sistemi vo dr`avata. Vsu{nost, toa se kr{i vrz
osiroma{uvaweto na narodot. Se gubat i se prodavaat op{-
testveni, nacionalni i strate{ki objekti. Nadvladuvaat
formi od faza na kolonijalen kapitalizam. Zarem do tolku
politi~arite ne gi znaat zakonite na politi~kata ekonomi-
ja i na ekonomskata politika?
Tolku li se neuki i lakomi za pari? S¢ rasprodadoa,
a ne izgradija nitu edna fabrika. Go razbija edinstvoto vo
proizvodstvoto, trgovijata i raspredelbata, grabaj}i sekoj
na svoja strana, nesogleduvaj}i go op{tiot op{testven in-
teres. Imaat najdobar primer za rabota so pari kaj Filip
Vtori, imaat istorija od drevna Makeodnija, da se potsetat
deka monetarniot sistem e ogledalo na sevkupnite istoriski,
ekonomski, kulturni i politi~ki odnosi vo op{testvoto.
Neka ne mislat deka kolapsot vo bilo koj sektor nema da
dovede do op{t kolaps. Tranzicijata e samo izgovor. Poli-
tikata, parite, ekonomijata, resursite, narodot mora da bi-
dat opfateni so isti zakoni i normi, bez da se pravat me-
|usebni udari. Zasega, po sè izgleda, od raspa|awe e izzemen
samo monetarniot sistem vo dr`avata. Najsilen e udarot vrz
`ivotite na lu|eto koi svojata rabota ja vgradile vo sozda-
vaweto pari. Parite, ladni i nemilosrdni, progoltuvaat
milioni nevraboteni i pauperizirani. Da se potsetime na
krvavoto zakonodavstvo od XVI vek i da ne go dozvolime toa.
Makedonija ne zaslu`uva takov pad.
Na makedonskite pari prv pat bil staven lik na `iv car,
na Aleksandar. Filip Vtori prv pat sozdal cvrst monetaren
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 81

Para so likot naAminta Treti


sistem, baziran vrz proizvodni i ekonomski merki. Makedon-
skite pari prv pat vo svetot se pojavile vo funkcija na devizi
i kako natrupano bogatstvo. Makedonskoto grne so pari sèu{te
se otkopuva na {irok prostor do kade {to odele i `iveele
Makedonci vo period od nekolku mileniumi. Sekoja dr`ava
koja saka da stane svetska sila se ogleduva vo drevna Makedo-
nija za monetokovaweto, so kopirawe na dr`avnosta.
Dolarot ne e Filipov stater. Se trese. Vibrira, se tre-
se i evroto. Skoka tegot na kantarot so mnogu `rtvi i ne-
sre}i kako {to skokaat barelite nafta, uncite zlato, vre-
}ite `ito. Rusite gi svrtija ventilite na gas i ja smrznaa
Evropa. Site tie pojavi se protivte`a so `rtvi za stabi-
lizirawe na monetarnite sistemi. Treba da se sredat na-
ru{enite zakoni na parite vo valuti za da mo`at idnite
generacii da otkopuvaat grne so pari spe~aleni vo produk-
tivni periodi. Toj simbol na bogatstvo, koj go vospostavile
Makedoncite, go pravele za podobro `iveewe na pokolenija-
ta. Toa e del od zakonite na parite koi na{iroko gi razvi-
le razurnuva~kite parametri. Grneto so pari ja izrazuva
82 Angelina Markus

sprotivnata mo}, da se bide bogat so invencija za sozdavawe


materijalni dobra i vidni bogatstva za razni potrebi. Hit-
ler sozdal specijalna edinica za ograbuvawe umetni~ki an-
ti~ki dela i numizmatika i zavr{i taka {to izgubi s¢. Vis-
tinskite vrednosti generaciski se sozdavaat za dolgo da
traat, kako makedonskite pari, makedonskata bronza, make-
donskite skulpturi, makedonskite gradbi. Grneto so pari
e rezerva za zadovoluvawe na materijalnite i na duhovnite
potrebi na narodot, so poraka umereno tro{ewe za blago-
sostojba na site, preku pravilna upotreba na site funkcii
na parite. Od tamu doa|a vlijanieto na makedonskite pari
vrz vode~kite narodi vo svetot. Parite se ramnote`a vo s¢.
Vo parite se sodr`i ~ove~kiot trud, spored Aristotel. Samo
tie pari vredat vo edna dr`ava i vo cel svet. Drugoto, kako
do{lo taka po{lo.
Makedonskite pari videni na raka ma|epsuvaat so is-
klu~itelnata ubavina. Tie gi sodr`at site istoriski nasta-
ni. Ne se do~ituvaat inicijalite, imiwata, monogramite,
gradovite so kova~nici i simbolite umetni~ki oblikuvani
vo minijatura. Toa e najgolem i najbogat artefakt za Makedo-
nija. Toa e pri~inata za sekoja numizmati~ka kolekcija vo
svetot da se zakiti so makedonski pari od najstaro vreme.
Aminta se o`enil so Evridika od Linkestida i Filip
Vtori so Olimpija od Epir. I dvete princezi so sebe done-
le simboli za da gi priklu~at kon makedonskoto sonce.
Sonceto blesna na parata od 520 g. pr. Hr. kaj Aleksan-
dar Prvi i u{te mnogu sonca blesnaa na site pari od Make-
donija.
Listot na dabot od Dodona, od vremeto na Argonautite,
najde mesto na makedonskite pari kako dabov venec od mol-
wa i strovilok kako svoevidna aplikacija na sonceto.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 83

U{te od Aleksandar Prvi vo site pari makedonskiot


kowanik java, odi, tr~a. So ednata raka gi dr`i uzdite, a vo
desna raka dr`i kopje, palmovo gran~e ili pozdravuva so lik
na desno i krenata raka koso kon sonceto. Toj pozdrav na ko-
wanikot zastapen vo parite na Filip Vtori, Aleksandar,
Kasandar, Demetris, Filip Petti, Persej... Pozdravot pro-
dol`uva da ja simbolizira makedonskata pobeda so kalio-
grafski monogrami i celi imiwa na makedonskite carevi i
koga se faraoni i koga se imperatori. Toa e Makedonija pret-
stavena niz simbolite na parite, niz vistinskite pari kako
osnova na ekonomskata mo} na Makedoncite. Toa se parite {to
Makedoncite gi kovale od svoite rudni bogatsva.

ZLATO

Vo Mendeleeviot periodi~en sistem na elementi,


zlatoto e obele`ano so Au pod broj 79, so specifi~na te`i-
na 196,967, zad platiniumot so broj 78 i specifi~na 195 koj
e poznat kako belo zlato so u{te pogolema vrednost od stan-
dardnoto zlato.
Zlatoto e najupotrebuvan blagoroden metal vo kova-
weto na pari, medaqoni, nakit, statui, oru`je i drugi vredno-
sti na predmeti oblo`eni i kristrirani. Toa zlato dobro
im bilo poznato i upotrebuvano na Makedoncite od najstari
vremiwa i takvo stignuva do nas sega i do muzeite vo svetot.
Zlatoto vo funkcija na pari i vo umetni~ki ukrasni
predmeti izbrano e zaradi izvonrednite svojstva na metalot
so 24 karati, lesno za izrabotuvawe. Ne se gubi, sjae, ne ‘r|o-
suva i vo mali koli~ini ima golema vrednost, lesno se pre-
nesuva i po priroden pat izrazuva soizmerlivost. Alhemi-
jata vo sredniot vek zavr{i so neuspeh. Fluktuacijata so
84 Angelina Markus

Galski
Potin

Ilirska
Drahma

Kartaginski
Stater

Trakiska
pari~ka

Tesaliska
pari~ka
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 85

mehani~ka ili hemiska metoda bara vlo`uvawe na golem trud


na prekopuvawe na toni zemja za nekoj gram zlato. Vo make-
donskite rudnici se iskopuvale 12 grama zlato vo sekoj ton
zemja ili vo isplaknuvawe na pesokot vo zlatonosnite reki.
Mnogu trud za mala koli~ina zlato ja odr`uva visokata ce-
na, zaradi tie svojstva zlatoto se odreduva kako zlatno pok-
ritie, garant na site bogatstva na dr`avata i carskite riz-
nici, blagajni, depoa.
Filip Vtori pu{ti ogromno koli~estvo na zlatni
pari vo optok i so eden svetski ekonomski udar sozdade nevi-
den podem na Makedonija, ostvari reformi, ja zajakna dr`a-
vata so zabrzuvawe na cirkulacijata vo razmenata so ~isto
zlato, Takvo zbogatuvawe e redok slu~aj vo svetot. Sega na-
mesto zlato parite cirkuliraat kako kni`ni pari, ~ekovi
menici. Vo carska Rusija kni`nite pari mo`ele neograni-
~eno da se zamenuvaat za zlatna rubqa. Vo socijalisti~kite
zemji vrednosta ja garantirala dr`avata preku stokovoto
proizvodstvo so fiksno pokritie. Tranzicijata sozdade mi-
lioneri so grabe`i na fabrikite. Propadna op{testveno-
to bogatstvo sozdavano so stoletija, se gibna i vo prirodnoto
bogatstvo se zidaa piramidi bez pokritie. Ostanaa osiroma-
{eni narodi, se generiraat krizi i vojni so ograbuva~ki in-
stinkt i inflacija. Go nema Filip da gi podu~i narode kako
da rakuvaat so zlatnoto pokritie za da go zauzdaat xinot vo
ekonomijata nare~en recesija.
Cirkulacijata na parite vo optekot se kontrolira so
brzinata na dvi`eweto. Stokata se dvi`i kru`no i se repro-
izveduva. Parite se dvi`at linearno vo smer na begawe od kaj
toj {to gi poseduva. Mnogu se osetlivi koli~inski, ni pove-
}e ni pomalku od kolku {to treba, da ja izvr{at uslugata
vo razmenata. Cenite vedna{ reagiraat pri zastoj na pazar,
86 Angelina Markus

naplati, krediti, deficit, |ibawe vo rezervite. Toa do-


veduva do generirawe na krizi vo globala ako se zasega vo
vrednosta na parite i stabilnoto pokritie.
Uspehot na ekonomskata mo} na Filipovata dr`ava
se zasniva na poznavawe na zakonite na parite. Sovetnicite
na Aristotel nepogre{ivo go vodele vo uspe{noto re{a-
vawe so rakovodewe na ekonomijata preku parite. S¢u{te
otkrivame depoa so makedonski kovani pari, mnogu ~esto
grne so pari kako natrupano bogatstvo {to Makedoncite go
~uvale doma.
Pronajdeni se kolektivni naodi na bogati ostavi od
vremeto na makedonskata drevna dr`ava i od site makedonski
vladeteli. Gi imale ostavite od Prilepec, Stibera, Ohrid,
Topol~ani, Skupi, Tikve{ijata, Vitoli{te, Kratovsko,
Vardarski Rid, Negotino i mnogu drugi iskopini vo make-
donskite gradovi vo sosednite zemji. Toa e Blagun vo Buga-
rija, Kabul vo Aleksandrija, Samarkand, Nikeja, Epir, Si-
cilija itn.
Zakonite za site funcii na parite od makedonskata
praktika vo Antikata do deneska ne se izmeneti.
Starite cvrsti zafati za stabilizirawe na ekonomi-
jata {to gi primenuval Filip Vtori se u{te pretstavuvaat
sovr{en model.
Zlatnite pari od makedonskite carstva ostanaa nenad-
minati po ubavina, orginal i simbolika. Toa se kovanite
pari od makedosko zlato od makedonskite rudnici, kovano vo
makedonskite kova~nici so simbolika i imiwa na makedon-
skite vladeteli vo profil, carevi i kralevi. Toa e svedo{-
tvo za makedonskoto postoewe za{titeno so makedonski
{tit vo vid na sonce aplicirano na kovanite makedonski
pari. Toa e potpis na makedonskata istorija.
KAKO ZAKLU^OK

Makedonija pretstavuva unikatno mesto na zemjinata


topka. Edinstveno vo svetot Makedonija go poseduva Al{ar
- rudnikot na malo sonce {to pred milijarda godini direkt-
no padnalo na Ko`uf i tuka ostanalo so neutrinot {to se de-
tektira so loranditot. Taa neutronska zagatka, kako najgo-
lema tajna od site tajni, mo`e da go doka`e potekloto na
son~eviot sistem. Mo`e Makedonija da ja snabdi so energi-
ja i da gi zameni sega{nite atomski centrali so skroteni
mali sonca na hidrogenski bombi kako neiscrpen izvor na
energija za cel svet. Loranditot, taliumot i u{te osum dru-
gi minerali i kristali pretstavuvaat neiscrpno raritet-
no bogatstvo vo Makedonija. Od povr{inata na sonceto,
fotonite i neutrinite so brzina na svetlosta stignuvaat na
zemjata i go ovozmo`uvaat postoeweto na `iviot svet. Koga
neutrinite udiraat na taliumot, atomite se pretvoraat vo
izotop na olovo 205, pa na srebro i zlato, kako {to se ozna-
~eni vo Mendeleeviot sistem. D-r. Paskal Sotirovski go
izvesti svetot deka zaklu~enata vrata na Al{ar go krie
klu~ot na loveweto na neutrinot so pomo{ na loranditot i
drugite minerali.
Al{ar, edinstveniot svetski rudnik od Makedonija se
koristel vo vremeto na Filip Vtori. Ima devet okna i po pet
kilometri vo dol`ina. Mnogu oru`je kako {titovite, {le-
movite i kopjata bile oblo`uvani so tenki folii na loran-
dit. Tie vo dopir so sonceto proizveduvale svetlina. Pobeda-
ta na Filip vo Heroneja i pobedata na Aleksandar vo bitkite
88 Angelina Markus

so Daris vo Persija i Por vo Indija se dol`i na toa zasle-


puvawe. Mineralite, kristalite, zlatoto od rudnicite niz
Makedonija gi zaslepuvale tu|ite neprijatelski vojski. Vo
toa se sostoi ekonomskata mo} na Makedonicite nadogra-
dena so nau~nite postignuvawa na lu|eto so najslavni imiwa
vo Makedonskiot vek na prvata svetska imperija - Make-
donija.
Rudnicite i kova~nicite na pari i oru`je ja pokrivale
cela Makedonija. Dokazi za toa ni se arheolo{kite iskopi-
ni od site drevni gradovi vo Makedonija. Vo Stobi, Lihnida,
Herakleja, Vardarski Rid, Antigoneja, Marvinci, Pela-
gonija vo Bon~e, nasekade postojat naodi od neprocenliva
vrednost i depoa so pari od site kralevi i carevi od vlade-
eweto na Makedonskata dr`ava. Kova~nicite vo Pela, Am-
fipol, Tesalonika, Pelagonija se naj~esto spomnuvani. Vo
site drugi gradovi otkrivame kova~nici i kalapi za pari,
za nakit za oru`je. Na nekolku mesta, vo Nerezi, Berovo,
Stobi, Antigonea najdeni se pozlateni ko~ii so bogata op-
rema na sve{tenica i srebreni toki na kowite i trkalata.
Dokazi za rudnoto bogatstvo se monetite od makedonsko zla-
to, srebro i bronza. So zlatni medaqoni bile odlikuvani voj-
nicite. Napraveni se 25 zlatni statui postaveni vo Dion
posle bitkata na Granik. Vo falangata na oklopite se rede-
le odlikuvawa i ordeni od zlato i skapoceni kamewa. Naki-
tot od Beranci gi poka`uva odlikuvawata {to Aleksandar
gi daval na vojnicite. Maskite od Trebeni{te i Ohrid, Fi-
lipovata grobnica, {titovite, {lemovite, parite i vkupni-
ot nakit izraboteni se so granulacija i filigran na doma{-
na umetnost i simboli od toa vreme.
Postoela silna rudarska dejnost vo Pelagonija, Po-
re~, Demir Hisar, Koinska reka kade {to se kopalo i pro-
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 89

mivalo zlatoto i vo podzemni void od {to se trupale kame-


wata kaj Ko`uf, spored toluvawata na Strabon.
Plinie, za otkrivaweto na novi metodi za koristewe
na zlatoto gi spomnuva Filip Vtori koj {to uspeal vo Kre-
nida da izvadi pet pati pove}e zlato ili 1000 talanti (oko-
lu 30,000 kg. godi{no) koga vo VI vek se dobivalo samo 200
talanti i toa koga postoel elektron kako priroden element
od srebro i zlato na povr{inski kopovi. Plinie gi spom-
nuva Feni~anite, Eshin, Evripid, Ksenofon i go izostava
Tukidid, sopstvenik na Pangajskite rudnici {to isto taka
`iveel vo Pela na dvorot kaj Arhelaj, kako i negovite sov-
remenici.
Rudite, novite metodi i naukite im ovozmo`ile na
Makedoncite da go razvijat zlatarstvoto vo remek dela na
nakit kakvi {to gi vidovme krunite, prstenite, |erdanite,
maskite, peharite i drugite zlatni srebreni predmeti vo
Dion, Pela, Ege (Kutle{) Trebeni{te, Stobi, Beranci i
drugi nao|ali{ta.
Treba da se znae deka makedonskoto majstorstvo fa-
langata go prenela vo Azija i gi u~ele tamo{nite narodi
kako da go obrabotuvaat zlatoto vo pari. Kako rezultat na
toa staterot na Aleksandar bila najceneta para i ostanala
vo upotreba pove}e od 500 godini.
Tit Livie koga zboruva za Rimjanite naglasuva deka
na Makedoncite im bilo zabraneto da gi koristat svoite
zlatni i srebreni rudnici. Rimjanite go ograbile celoto zla-
to nasledeno od monetokovaweto na carskite pari i rizni-
ci. Go snemalo bogatstvoto {to Aleksandar gi nagraduval
veteranite od falangata i bogatstvoto na plemstvoto na sta-
rite makedonski familii koga Rim navleze vo Makedonija,
vo vremeto na Persej.
90 Angelina Markus

Rim se pozlatil so makedonskoto zlato.


[panija se pozlati so zaltoto na Astekite i Maite.
Anglija se pozlati so zlatoto od koloniite vo Azija
i Afrika.
Ruskoto zlato od Ural i Sibir si ostana na svoi prosto-
ri, kaj svojot narod.
Makedonija ne posegnala po persiskoto i indiskoto
zlato. Nivnite carski riznici, Aleksandar gi upotrebil za
gradewe na 70 gradovi Aleksandrii, pati{ta, tehnologija
vo unapreduvawe na proizvodstvoto vo celokupen napredok
so Makedonsko vlijanie {to ne se zaborava do den dene{en.
Makedonskite bogati vojnici od falangata te`ele so
zlato i pozlatenoto oru`je {to zaslepuvalo so loranditot od
Al{ar, geolo{kiot detektor na neutrinot. Toa e poskapo od
seto zlato vo svetot. Makedonija vo svojata utroba krie par-
~e sonce i golemi resursi na metali i nemetali. Makedo-
nija pominuva niz najte{kite moment na svoeto postoewe.
Se kradat celi rudnici, celi planini, istorija, ime, simbo-
li. ]e ni ostanat samo Makedonskite drevni pari najsilno
svedo{tvo za edno mo}no postoewe na Makedonija od davni-
na do idnina.
Mediumite obelodenija deka monetokovaweto na sta-
terite i drahmite se izrabotuvale od doma{ni rudi i se-
ga{nite rudnici okolu Kartovo, Zletovo, Ko`uf. Toa go
potvrdija laboratoriite vo Francija {to sporedbeno gi
analiziraa rudite i monetite na Filip Vtori i Aleksan-
dar otkopani na areheolo{kite lokaliteti {irum Makedo-
nija, poslednive nekolku godini.
Pronajdenite anti~ki moneti na lokalitetot Isar-
Marvinci, profesorite Bla`o Boev i Sowa Lepitkova od
Fakultetot za rudarstvo vo [tip i prof. Vladimir Ber-
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 91

Zlatniot stater so Aleksandar Makedonski

manec od Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Zagreb gi


ispratile vo laboratorija vo germanskiot grad Darm{tad
kade {to, so pomo{ na neabraziven ili nedestruktiven me-
tod, go utvrdile to~niot sostav na monetite, a potoa i od ka-
de se zemeni rudite za istite da se iskovaat. Monetite po-
teknuvaat od IV vek pred na{ata era, a se napraveni od rudi
od Kratovsko-zletovskata vulkanska oblast. Analizata na
{lemovite koi bea pronajdeni na istiot lokalitet poka`a
deka isto taka se napraveni od rudite vo Kratovo. Ovie soz-
nanija uka`uvaat deka anti~kite Makedonci `iveele na
ovie prostori, a samiot Aleksandar Makedonski za kovawe
na monetite so negoviot lik koristel kratovska ruda.
Rudite od najstari vremiwa do denes vo Makedonija se
poka`aa istorodni. Tie bile baza za ekonomskata mo} na dr`a-
vata i jadica za osvojuvawe i podelbi na Makedonskata zemja.
Makedonski carevi i kovani pari ja ~inat bazata na
svetskata numizmatika.
92 Angelina Markus

Ako se prosledi rodoslovieto na listata na vladete-


li vo makedonskata dr`ava od Karan do Kleopatra }e pro-
~itate imiwa na stotina prestolonaslednici {to vlaeele
so nasledniot prestol so Makedonija.
Kolkav e brojot na princevi i princezi {to ne dobi-
le predimstvo da se iska~at na vladetelskiot prestol? Pre-
dodredenosta na prvorodeniot sin mu obezbeduvala predim-
stvo i se {to mu pripa|a so toa na prestolot. Na primer:
Aminta imal {est sina i edna }erka. Samo Aleksandar Vto-
ri, Perdika Treti i Filip Vtori se staveni na mestata vla-
deteli i samo tie imale pravo da kovaat pari. Do toa pravi-
lo se pridr`uvaat i sega{nite carski ku}i niz Evropa.
Angliskata kralica od site sinovi, ker}i i vnuci, presto-
lot go ~uva za prvorodeniot sin.
Plemstvoto vo Makedonija pretstavuva mnogu pogole-
ma brojka od poznatata lista na vladeteli. Makedonskite
vladeteli 2700 godini kovale pari. Vrednosta oblikot sim-
bolite, likovite na makedonskite pari zemeni se kako urnek
za kovawe pari voop{to. Sekoja makedonska para najverno
ja ispi{iva makedonskata istorija od najstari vremiwa. Toa
e onoj del od istorijata {to ne se falsifikuva nitu se pri-
svojuva. Falsifikuvanite pari se bezvredni. Makedonski-
te dinastii preku parite ni ispratile fakti da opstoime i
da se odbranime od bilo ~ie prisvojuvawe.
Otkako postojat pari, postojat obidi za falsifiku-
vawe. Toa vo drevnite vremiwa se kaznuvalo so smrt za da se
uka`uva na va`nosta na ~uvawe na vrednosta na parata {to
ja odreduvala dr`avata so garancija na profilot na Bog ili
Car kako i izolbilstvo na simboli i pismo. So toa se odre-
duvalo i vremeto na promet na parite i vremeto na istoris-
kite nastani niz koi pominuval makedonskiot narod i dr`ava.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 93

Makedonskite drevni pari se kovale od bronza, srebro


i zlato vo ogromni koli~ini. Dominiraat parite na Filip
Vtori i Aleksandar. Filip zabranil da se kovaat pari na
grad - dr`avite i taka filipoviot stater 12.8 grama stanu-
va edinstvena nominala na milionski serijal {to se izrabo-
tuval sekoja godina za potrebite na raste~kata ekonomija
na makedonskata dr`ava. Toa e poznatiot zlaten stater so
ko~ija i kowanik.
Zlatnikot stater na Aleksandar od 8.4 grama najdolgo
opstojuval vo prometot. Ogromni koli~ini se kovale od sre-
bro i bronza. Postojat tri vida Aleksandrovi moneti. Toa e
Aleksandar so lavja glava kako Herakle. Aleksandar so rogot
na oven kako Amon Ra. Aleksandar so skalp na slon na glava.
Site tie imaat ogromno zna~ewe za Makedonskata istorija,
zatoa {to prv pat na aversot na moneti staven e lik na eden
`iv car i toa e likot na Aleksandar Makedonski. Do toga{
na kovanite pari se stavale bo`estva ili simboli. Ptolo-
mejskata dinastija dolgo gi koval Aleksandrovite pari. Niv
gi kopirale keltskite plemiwa. Galite isto taka gi kopira-
le. Makedonskite dinastii se pridr`uvale do Filipovata
zabrana grad-dr`avi da kovaat pari i dozvoluvale ponekoga{
kovawe na avtonomna pokraina ako ima kral da kova pari so
zaedni~kite makedonski simboli. Visokata umetni~ka krea-
tivnost gi sozdavala najubavite zlatnici vo Makedonija. Tie
bile edinstvena para vo prvata svetska Makedonska imperi-
ja i dolgo potoa iljadi godini. Praksitel, Skopas, Leohar,
Lisip site zaedno so svoite sinovi i tajfi kako carski skulp-
tori gi anga`iral Filip Vtori vo Pela i Aleksandar vo fa-
langata. Tie rabotele na bronzenite i mermernite statui {to
godinava gi otkopavme vo na{ite drevni gradovi. Primerot
so Dedal od Ohrid, bronzenite statui od Stibera, statuata
94 Angelina Markus

na Afrodita od Skupi, se priklu~uvaat kon bronzenite stat-


uetki na Herakle niz Pelagonija, igra~ite od Stobi, zlatni-
te maski i nakit i celi depoa na kovani pari. Se pra{uvame
koj go pravel toa sovr{eno umetni~ko tvore{tvo niz site
periodi od istorijata na Makedonija. Tie nepobitni mater-
ijalni dokazi, posebno vo izrabotuvaweto na makedonskite
kovani pari, bile istite tie carski skulptori. Tie gi sozda-
le statuite vo bronza i mermer, steli i frizovi i gi kovale
makedonskite pari so odli~no modelirawe na profilot na
carevite, imiwata i simbolite. Remek dela pretstavuvaat
zlatnite stateri na Filip Vtori i Aleksandar kako stan-
dard za kovawe na pari vo svetot do deneska. Ubavinata na tie
pari im poslu`ile na makedonskite nevesti da gi koristat i
kako nakit za obetki, ~aprazi, nizi na ~elo i na kosite. Zla-
toto se topi na 1035° C e rastegliv metal vo zlatni folii i
`ici {to ovozmo`uvaat kovawe na najubavite zlatnici i
nakit preku granulacija i filigrani, metod zadr`an i vid-
liv do deneska niz ~ar{ijata vo Ohrid i drugite gradovi niz
Makedonija i kako rasprostranetost niz svetot. Niz kovawe-
to na makedonskite pari ja gledame istorijata vo pove}e od
dva i polovina mileniumi. Parite ni gi opi{uvaat site
ekonomski, umetni~ki i religiozni nastani, kontinuirano
niz site carstva na makedonskite vladeteli, kako biten beleg
na makedonskata dr`avnost.
Monetokovaweto vo Makedonija spored iskopinite
ni poka`uva naodi od Antikata od krajot na VI vek pr.hr. kaj
Aminta Prvi, Aleksandar Prvi, Perdika Vtori, Arhelaj,
Orest, Evrop, Aminta Vtori, Pavzanie, Aminta Treti,
Aleksandar Vtori, Ptolomej, Perdika Treti, Filip Vtori,
Filip Aridej, Kasandar, Demetrie Prvi, Antigon Gonat,
Demetrie Vtori, Antigon Doson, Filip Petti, Persej. Najde-
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 95

ni se i kovani pari od Aleksandar ^etvrti sinot na Alek-


sandar Treti Makedonski i od site Selevkidi i Ptolomei
do Kleopatra Sedma od 30 g.pr.hr. kako i mnogu drugi. Stan-
dardite, stilovite, simbolite i drugite obele`ja na parite
se sretnuvaat kaj site makedonski dinastii od rimsko, vizan-
tisko i tursko vreme. Kova~nicite od Kratovo dobile dozvo-
la od turskite sultani da kovaat pari so makedonskoto zla-
to i istite kalapi upotrebuvani kaj makedonskite drevni
kovawa na parite.
Stateri, drahmi, denari, oboli, tetradrahmi, tetrao-
boli, zlatni, srebreni i moneti od bronza, sekako i talantot
se tie makedonski kovani pari {to seu{te gi otkrivame.
Etimologijata na imiwata na parite op{irno ja ob-
rabotuva Odisej Bel~evski od Bitola, koj `ivee i raboti
vo Kanada, Toronto. Negovite nau~ni istra`uvawa za jazi-
kot na Makedoncite vo delata na Homer i se dobro poznati
na javnosta preku negovite publikuvawa i internet. Ovojpat
mi gi otstapi negovite rakopisi na angliski jazik da gi
prilo`am vo celost vo mojata kniga za "Drevnite makedon-
ski kovani pari“.
Taka od analizata na "drahma“ kako zbor se doa|a do poi-
mot polna raka, {to dr`i vo raka ne{to kako para, mo} i dr.
U{te podobro e objasnuvaweto na zborot denar, pak od
raka ili na raka, air od rabotata, {to bi zna~elo nadnica na
raka isplatena za toj den. Toa e denar kako para ekvivalent
na rabotata.
Sli~na e analizata na staterot {to ja obrabotil Odi-
sej Bel~evski. Negovite trudovi na angliski jazik gi prilo-
`uvame vo celost so blagodarnost.
96 Angelina Markus
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 97
98 Angelina Markus

Edna od pova`nite izdanija za kovanite pari vo Ma-


kedonija e „Moneti od kolekcijata na Ohridska banka“ pe~a-
tena vo 2006 godina. Kolekcijata sodr`i 1700 kovani mone-
ti koi ostanaa kako sopstvenost na bankata i po proda`bata

Del od kolekcijata na Ohridska banka - poznatiot ~un


na reversot so natpis Lihnida 187-171 g. pr.n.e.
MAKEDONSKITE DREVNI KOVANI PARI 99

na istata na francuskata banka „Sosiete @eneral“. I


kolekcijata i pe~atenata bro{ura ja poka`uvaat istorija-
ta niz mileniumite, gi poka`uvaat vladetelite i dinastiite
so siot svoj sjaj i poradi toa se besceneti, da ne re~eme vre-
dat kolku i bankata a seu{te se nedostapni pred makedon-
skata javnost. @ivotnoto delo na po~inatiot direktor Naj-
denko Poposki i negovite sorabotnici ne smee{e da se
otstapi na nekoj otstrana zaradi zna~eweto na ohridskata
kova~nica od drevnina i poradi pari~kata so ~unot i ispi-
{anoto ime Lihnida-imeto na gradot.
Hronolo{kata celina i golemiot broj pari vo Ohrid-
skata banka od makedonskite vladeteli od site periodi od
drevnina preku rimskiot, vizantiskiot i osmanliskiot pe-
riod do dene{novo vreme pretstavuvaat makedonsko nacio-
nalno bogatstvo kovano vo bronza, srebro i zlato. Strukturata
na metalite od makedonskite rudnici sè u{te ja sretnuvame
i toa ne samo vo kovaweto na parite, nakitot od Trebeni{te,
maskite, filigranot, opkovot na evangelijata. Likovite na
makedonskite dinastii, ne samo od parite, ne gledaat pod
freskite ispi{uvani so isto kirilsko pismo, so isti pravo-
slavni simboli na Krst, Bogorodica, Angeli izraboteni vo
istite carski kova~nici niz makedonskite gradovi i pres-
tolnini.
Dinastijata na Komnenite vo carskite kova~nici vo
Carigrad kovala milionski tira`i od 20 karatno zlato po
obem i dimenzii isti kako monetokovaweto {to go pravel
Filip Vtori vo IV vek pr.n.e.
Angelina Markus, diplomiran profesor po filozofija,
vo penzija, rodena e vo s. Topol~ani kraj Prilep.
Na makedonskata javnost i e poznata
po petnaesette objaveni knigi od drevnosta na Makedonija.
Vo niv pi{uva za site vrednosti od razli~ni oblasti,
za makedonskata drevna medicina, teatrite, mitologijata,
carstvata, filozofijata, Filip Vtori Makedonecot,
Aristotel... a sega i za makedonskite pari.
Nejzinite prikazni... za Makedon i Makedoncite...
predizvikaa golem mediumski interes.
^esto e prisutna na razni tribini, na Makedonskoto radio,
elektronskite mediumi i pe~atot.
Pi{uva recenzii i sorabotuva so site {to na bilo koj na~in
se zanimavaat so Makedonizmot i ja sakaat Makedonija,
so site rabotat i mislat MAKEDONSKI.
Dosega objaveni knigi:

• Po tragite na slavnite Makedonci - 1998


• Makedonski drevni vrednosti - 2001
• Poemi za makedonskite carevi - 2003
• Makedonija na Makedoncite - 2004
• Filip Vtori - Makedonecot - 2004
• Makedonskata drevna medicina - 2004
• Makedonskite drevni teatri - 2004
• Prikazni za Makedon i Makedoncite - 2006
• Aristotel - Makedonecot - 2007
• Alkomena-dreven grad vo Pelagonija - 2008
• Ishranata na drevnite Makedonci - 2008
• Topol~ani vo srceto na Pelagonija - 2008
• Filip Vtori - Makedonecot (vtoro izdanie)- 2008
• Pretpostaveno sogleduvawe (poezija) - 2008
LITERATURA

1. Politi~ka ekonomija - M. Markovi}


2. Ekonomska politika - A. Uzunov
3. Strabon
4. Justin - Filipovata istorija
5. Makedonija i Pajonija - Nikola [eldarov
6. Parite svedo{tvo za Skopje - Jovan [urbanoski
7. Kralevite na anti~ka Makedonija i nivnite moneti
- [eldarov - Lil~i}
8. CD na Narodna banka na Republika Makedonija
9. Ohridska banka - numizmati~ka kolekcija
10. Numizmati~ka postavka vo NBRM - [eldarov
11. Istorija na Stariot svet - A. Mi{ulin
12. Istorija na Stariot svet - hrvatsko izdanie 1975 g.
13. Angliski aukcii na kovani pari
14. Moneti od Pajonija - Eftimija Pavlovska
15. Makedonskite banknoti i kovani pari 1992-2002 - NBRM
16. Makedonija - Parite i istorijata - vodi~ na NBRM
17. Anti~kite moneti od Vardarski rid - Boban Husenovski
18. www.imagedb.coinarchives.com
19. www.antike-muenzen.de
20. www.wikipedia.org
SODR@INA

TEZI - ZASTAPENI VO KNIGATA.................................................................................5

MAKEDONSKATA ISTORIJA PI[UVANA NIZ PARITE..........................7

MAKEDONSKATA ISTORIJA PI[UVANA NIZ PARITE


E POTVRDA NA POSTOEWETO NA MAKEDONSKATA DR@AVA
SO MNOGUBROJNI SIMBOLI.........................................................................................19
MAKEDONSKITE SIMBOLI
ISKOVANI NA PARITE................................................................................................23
PISMOTO NA PARITE
SO MONOGRAMI I IME NA CAROT....................................................................27

MONETOKOVA^NICITE
VO MAKEDONSKITE GRADOVI......................................................................................31

MINATOTO I IDNINATA PODEDNAKVO SE ZASTAPENI


VO PARITE OD MAKEDONIJA........................................................................................49

MAKEDONSKI VLADETELI, SOVLADETELI I CARICI........................59


CARICI I SOVLADETELI
NA MAKEDONSKIOT PRESTOL..............................................................................66

MONETARNIOT SISTEM VOSPOSTAVEN OD FILIP VTORI


PRETSTAVUVA SVETSKI SISTEM
NA FUNKCIITE NA PARITE..........................................................................................71
ZLATO............................................................................................................................................83

KAKO ZAKLU^OK.......................................................................................................................87

LITERATURA................................................................................................................................102
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski” - Skopje

737.1(381)

MARKUS, Angelina
Makedonskite drevni kovani pari / Angelina Markus. - Skopje;
Markus A., 2009. - 104 str.; ilustr.; 20 sm. - (Edicija Klea)

Bele{ka za avtorot: str. 101-101 - Bibliografija: str. 102

ISBN 978-9899-2461-9-7

a) Moneti i monetokovnici - Makedonija


COBISS.MK-ID 77557002