M MAKEDONIJA
paratizam#, dodeka B. Koneski
(1949) go afirmira kako posebna
struja vo nacionalnooslobodi-
telnoto dvi`ewe. Bl. R.
MAKEDONIJA – vizantiska te-
ma, formirana poradi opasnosta
od Bugarite vo vremeto na carica-
ta Irina, najdocna od 802 g., koga
prvpat se spomnuva vo izvorite. Ja
opfa}ala Severozapadna Trakija
so centar Adrijanopol. Imeto go
dobila po naselenieto {to se pre-
selilo tamu od geografska Make-
donija po slovenskite napadi. Ot-
tamu poteknuva i osnova~ot na ma-
kedonskata carska dinastija Vasi-
lij I. Zna~itelno namalena, uni{-
tena e od Osmanliite vo vtorata
polovina na XIV v.
LIT.: Constantino Porfirogenito, De themati-
bus. Introduzione, testo critico, commento a cura
di A. Petrusi, Citta del Vaticano, 1952; P. Kole-
darov, Obrazuvane na tema †MakedoniÔ#
v TrakiÔ, †IzvestiÔ na Instituta za isto-
riÔ#, XXI, SofiÔ, 1970, 219-240. B. Petr.
MAKEDONIJA – etno-istori-
ska i geopoliti~ka teritorija vo
centralniot del na Balkanot.
Imeto Makedonija go nasledila
od imeto na istoimenata anti~ka
dr`ava na Filip II i Aleksandar
III Makedonski. Prvobitno toa
ime se odnesuvalo na mala pro-
vincija vo Solunskoto Pole, za-
padno od Vardar. Na toj teren e
formirana makedonskata dr`ava
Karta na geografska Makedonija
820
so prestolnina vo Pela. Istori-
~arot Herodot (V v. pr.n.e.) nave-
duva deka so Makedonija se ozna-
~uva teritorijata me|u rekite
Vardar i Bistrica. Podocna, ka-
ko {to se {irelo makedonskoto
kralstvo, taka se {irelo i imeto
Makedonija, apsorbiraj}i gi i
perifernite oblasti vo svoeto
edinstveno ime. Taka, pod imeto
Makedonija, u{te vo stariot vek
se podrazbiral glavno prostorot
me|u planinite Pind i Olimp na
jug, [ar Planina na sever, rekata
Mesta na istok i albanskite pla-
ninski verigi na zapad.
Za potekloto na imeto Makedo-
nija ima pove}e mislewa. Edni
smetaat deka imeto go dobila po
svojot prv mitski kral Makedon.
Toa mislewe go zastapuva i geo-
grafot Strabon. Spored drugi,
imeto Makedonija proizleguva od
staromakedonskite zborovi ma-
kos – „golem, visok, planinski#, i
don – „zemja#, {to vo bukvalen
prevod bi zna~elo „golema, viso-
ka, planinska zemja#. So ova ime
Makedonija se ozna~uva niz cela-
ta nejzina istorija.
Makedonija, geografska – pla-
ninsko-kotlinska teritorija na
Balkanskiot Poluostrov. Go za-
fa}a sredi{niot del na Poluos-
trovot i {iroko izleguva na Egej-
skoto More i na Solunskiot Za-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
liv. Na sever e zagradena so [ar
Planina, Skopska Crna Gora,
Kozjak, Osogovo i so Rila, a na jug
so rekata Bistrica i so bregot na
Egejskoto More do utokata na re-
kata Mesta. Na zapad granicata
vodi po bilata na planinite: Ko-
rab, De{at, Kr~in, Jablanica,
Gramos i Pind, a na istok po reka-
ta Mesta i zapadnite padini na
planinata Rodopi. Vo ovie pri-
rodni i etni~ki granici taa za-
fa}a povr{ina od 68.451 km2. So
Bukure{kiot miroven dogovor
(1913) ovaa teritorija bila pode-
lena me|u pobedni~kite sili vo
Balkanskite vojni Srbija, Grcija
i Bugarija. Najgolem del od teri-
torijata pripadnala na Grcija
34.411 km ili 50,3%, pomal del na
Srbija 26.440 km ili 38,6% i naj-
mal del na Bugarija 6.798 km ili
9,9%, a oddelni podra~ja bile do-
deleni i na Albanija, kako Mala
Prespa, Golo Brdo, del od Gora i
dr., so povr{ina od 802 km ili
1,2%. Vsu{nost, Vardarskiot del
na Makedonija bil okupiran od
Srbija, Egejskiot del od Grcija i
Pirinskiot del od Bugarija.
Makedonija ima mo{ne povolna
geografska polo`ba. Sredi{na-
ta smestenost na Balkanskiot
Poluostrov ovozmo`ila da stane
krstosnica na va`ni pati{ta i
magistrali. U{te vo rimsko vre-
me preku nea minuvala poznatata
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
popre~na magistrala Via Egnati-
ja (Via Egnatia), koja od Dra~ preku
Elbasan, Ohrid i Bitola vodela
kon Solun i Carigrad. Podocna,
glavnite me|unarodni soobra}aj-
nici {to ja povrzuvaat Makedo-
nija so svetot se izgradeni po do-
linite na rekite Vardar i Stru-
ma. Solun, pak, od sekoga{ bil i
ostanal najva`no pristani{te za
celata makedonska teritorija.
Makedonija se karakterizira so
mo{ne slo`ena reljefna struk-
tura. Vo nejziniot reljef se sme-
nuvaat golemi i visoki planinski
masivi ‡ [ar Planina (2.747),
Pirin Planina, Osogovo (2.252),
Jakupica (2.540), Baba (2.601),
Bistra (2.163) i dr. so prostrani i
zatvoreni kotlini (Pelagonija,
Polog, Skopska Kotlina, Ov~e
Pole, Strumi~ka Kotlina, Ser-
ska Kotlina, Blagoevgradska Kot-
lina i dr.). Za ramnite dna na kot-
linite se karakteristi~ni aluvi-
jalnite po~vi i smolnicite, po
nivnite rabovi diluvijalnoto
zemji{te, a na planinite kafeavi-
te po~vi. Kristalestite {krilci,
magmatskite i metamorfnite kar-
pi, od koi vo najgolem del e izgra-
den reljefot na Makedonija, se
nositeli na pove}e va`ni mine-
rali, kako olovno-cinkovata ruda
vo osogovskiot masiv, `eleznata
ruda na Bistra, bakarnata ruda
kaj Radovi{, hromnata ruda vo qu-
Karta na Anti~ka Makedonija do smrtta na Filip II (336 g. pr.n.e.)
botenskiot masiv i na Halkidik i
dr. Vo Makedonija, koja na jug so
dolg breg izleguva na Egejskoto
More, se javuva mediteranskata
klima, a od sever preku Vardar-
sko-moravskata dolina e izlo`e-
na na kontinentalnata klima. Na
visokite planini, pak, vladee
planinskata klima.
Hidrografskata mre`a vo Make-
donija ja so~inuvaat rekite: Var-
dar, Struma, Mesta, Bistrica i
Crni Drim so svoite pritoki, ka-
ko i ezerata ‡ Ohridsko, Pres-
pansko, Dojransko, Kostursko,
Lagadinsko, Be{i~ko i dr. Vege-
tacijata vo Primorska Makedo-
nija e mediteranska so karakte-
risti~nite {umi ‡ makii, a od
kulturnite rastenija ‡ so lozata
i maslinkata. Ponasever od medi-
teranskata rastitelna oblast se
listopadnite dabovi i bukovi
{umi, koi se naredeni katovski, a
nad niv se visokoplaninskite pa-
si{ta. @ivotinskiot svet e sos-
taven od mediteranska i sredno-
evropska fauna.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka ge-
ografija na Republika Makedonija,
PMF, Skopje, 2002. Al. St.
Anti~ka Makedonija. Spored ge-
ografsko-etni~kite i istoriski-
te karakteristiki, AM go opfa-
}ala severoisto~niot del na Bal-
kanskiot Poluostrov. Anti~kite
avtori ja opi{uvaat kako planin-
MAKEDONIJA M
ska zemja,
so golem
broj reki,
bogati po-
liwa, {u-
mi i ezera
i so rudni
bogatstva.
Etni~kata
i jazi~nata
granica po-
me|u make-
donskata i
helenskata
teritorija
na jug e: pla-
n i n a t a
Olimp, re-
kata Penej Stela na makedonski vojnik,
Isar Marvinci (II v. pr.n.e.)
(Peneios,
Pen~a) i bregot na Egejskoto Mo-
re; na jugozapad granicata se dvi-
`i do planinata Pind (Pindos);
zapadnata granica prodol`uva po
planinite od [arplaninskiot
masiv (Jablanica, Korab, De{at)
sè do planinata Skard (den. [ar
Planina); severnata granica se
spu{ta po padinite na planinata
Jakupica, pominuva pome|u de-
ne{nite gradovi Skopje i Veles
i po rekata P~iwa izleguva na
Osogovskite Planini, sè do pla-
ninata Rila; na istok grani~nata
linija zapo~nuva od Pirin Pla-
nina do utokata na rekata Nestos
(den. Mesta) vo Egejskoto More.
Anti~kite
avtori Pri-
morska Make-
donija ja na-
rekuvaat –
Dolna Make-
donija, a vnat-
re{niot pla-
ninski del –
Gorna Make-
donija. Dolna Makedonski {tit, s. Bon~e
Makedonija go opfa}a central-
niot del na Makedonija i se pros-
tira me|u rekite Haliakmon
(Bistrica), Aksij (Vardar) i dol-
nite tekovi na Strimon (Struma)
i Nestos (Mesta), so oblastite:
Pierija, Botiaja, Almopija, Am-
faksitida, Migdonija, Anate-
munt, Botika, Krusida, Bisalti-
ja, Krestonija, Pierida, Edonida
i Eordaja. Gorna Makedonija gi
opfa}a oblastite: Timfaja, Pa-
ravaja, Elimeja, Dasaretida, Ores-
tida, Linkestida, Pelagonija,
Deriop, Pajonija, Parorbelija,
Sintika i Odomantika.
Od vladeeweto na prvata make-
donska dinastija Argeadi (Argeas
e eponimniot heroj na Makedon)
vo VIII v. pr.n.e. zapo~nuva {ire-
weto na dr`avnata teritorija,
koja gi obedinuva site etnosi (pa-
leobalkanski populacii so indo-
evropsko poteklo) {to `iveele
na teritorijata na Anti~ka Ma-
821
M MAKEDONIJA
Makedonija vo vremeto na Aleksandar III Makedonski
kedonija: Brigi, Pajonci, Pela-
gonci, Linkesti, Engelani, Dasa-
reti, Oresti, Eordai, Elimei, Bo-
tiajci, Pierijci, Almopi, Mig-
donci, Krestonci, Bisalti, Eor-
dajci, Edoni i dr. pomali etnosi.
Za Makedonija karakteristi~ni
se: makedonskata basileja, mo-
narhiskoto ureduvawe so nasle-
den vladetel i dr`avni institu-
cii {to vladeat spored †make-
donski zakoni#, makedonski obi-
~ai, obredi, so makedonski bo`e-
stva, mitovi, kultovi i poseben
makedonski jazik.
Imiwata na makedonskite krale-
vi od dinastijata Argeadi se:
Perdika I, Argaj, Filip, Aerop I,
Alketa, Aminta I, Aleksandar I,
Perdika II, Arhelaj I, Orest, Ae-
rop II, Aminta II, Pausanij, Amin-
ta III, Aleksandar II, Ptolemaj
Alorski, Perdika III, Filip II,
Aleksandar III, Filip III, Alek-
sandar IV. Prvata kralska pres-
Rimskite provincii na Balkanot so glavnite pati{ta
822
tolnina bila Ajga (Vergina), vto-
rata prestolnina e Pela, koja so
golemite grade`ni zafati vo
vremeto na Filip II (359–336)
stanuva metropola na Balkanot.
Makedonskata dr`ava postignuva
najgolem politi~ki, voen i eko-
nomski podem vo vremeto na Fi-
lip II, a ekumensko zna~ewe (spo-
red svojata golemina i mo}) vo
vremeto na Aleksandar III Make-
donski (336–332). Po negovata
smrt sè do rimskite osvojuvawa
(334–168 g. pr. n.e.) Makedonija ja
vladeat dijadosite i epigonite:
Antipatar, Kasandar, Filip IV,
Aleksandar V (t. n. Antipatri-
di), Demetrij I, Pir, Lizimah,
Ptolemaj; po 277 g. pr.n.e. sledi
poslednata makedonska dinastija
Antigonidi: Antigon I Gonat, De-
metrij II, Antigon Doson, Filip
V i Persej.
Po pa|aweto pod rimska vlast
(146 g. pr.n.e.) Makedonija stanu-
Naseluvaweto na Slovenite na Balkanot i vo Makedonija
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
va rimska provincija. Makedon-
cite kako del od Rimskata Impe-
rija sozdavaat novo op{testvo:
rimskite provincii gi upravuva-
at rimski upravnici; novite gra-
dovi dobivaat rimski vojni~ki
karakter (Skupi), a `ivotot na
naselenieto se formira spored
rimskiot praven sistem; se trasi-
raat novi komunikacii, se menuva
etnografijata, se romanizira av-
tohtonoto naselenie; so prisus-
tvoto na rimskite vojski, no i so
~estite navleguvawa na novi na-
rodi (Goti, Huni, Avari i Slove-
ni) se menuva etni~kiot sostav.
Slovenskiot etnos kako najdomi-
nanten navleguva vo etnogenezata
na Makedoncite, gi nametnuva
slovenskiot jazik i kulturata, a
hristijanstvoto {to se propove-
da u{te od samiot po~etok (vo I v.
n.e. Apostol Pavle vo Makedoni-
ja ima hristijanska misija), vo IV
v. pr. n.e. stanuva glaven beleg na
Makedoncite, prepoznatliv pre-
ku mnogubrojnite hristijanski
baziliki.
LIT: Herodotus, 4 Vols., Harvard Univerity
Press, 1960; Thoucydides, 4 Vols., Harvard Uni-
versity Press, 1958; Justin, Filipovata is-
torija, prev. Q. Basotova, Skopje, 2000;
Arijan, Aleksandrovata anabasa, prev.
M. Buzalkova, Skopje, 2000; Skopje, 1998;
Hammond, The Macedonin State, Oxford, 1989;
E. Petrova, Brigite, Skopje, 1996; N.
Proeva, Studii za anti~kite Makedon-
ci, Skopje, 1997; Istorija na makedonski-
ot narod, I, Skopje, 2000; F. Papazoglu,
Istorija na Helenisti~kiot period,
Skopje, 1995; M. Bo{koski, Imiwata na
Makedonija i Makedoncite, Skopje, 2003;
A. [ukarova, Filip II Makedonski i
atinskite retori, Skopje, 2003. A. [uk.
Makedonija – rimska provincija.
Osnovana vo 148 g. pr.n.e., otkako
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M

rimskiot legat Kvint Kaekilij

Metel vo bitkata kaj Pidna go za-
du{il Prvoto makedonsko vosta-
nie pod vodstvo na Filip VI An-
drisk. Od 27 g. pr. n.e. pod sena-
torska uprava, vo periodot od 15
do 44 g.n.e. e pod uprava na carski-
ot legat, a potoa povtorno pod se-
natorska uprava. Go zazema najgo-
lemiot del od ju`niot Balkanski
Poluostrov, teritoriite na
Kralstvoto Makedonija po tekot
na rekite Haliakmon (Bistrica),
Aksij (Vardar) i sredniot i dol-
niot tek na r. Strimon (Struma).
Na ovie teritorii bile pridoda-
deni i teritoriite na Ilirija
(dene{na Sredna Albanija), Se-
veren Epir (denes Ju`na Albani-
ja, Severozapadna Grcija). Na jug
se grani~ela so provinciite
Ahaja i Epir (po 106 g. n.e.), na is-
tok so Trakija, a na sever so pro-
vinciite Dalmatija i Gorna Me-
zija. Glaven grad na provincijata
Makedonija kako del od kartata na Evropa (1766)
bil Tesalonika (Solun), a drugi
pozna~ajni gradovi bile: Epidam- starosedelcite (Opila, Opae, la makedonskata srednovekovna
nos (Dirahion) i Apolonija – na Openica, Taor, Bader, Teovo, Pe- prosveta i kni`evnost.
ilirskiot breg; Lihnid, Herak- lister, Pelagonija, Vapila, Si-
leja i Stobi – vo Gorna Makedo- Vo II pol. na X v. vo Makedonija
rula, Galik, Gali~ica i dr.). Ob- bilo osnovano Samuilovoto Car-
nija; Larisa, Dion i Pela – vo lastite naseleni od slovenskite
Dolna Makedonija i Tesalonika, stvo (969–1018) – najgolemata ra-
plemiwa za Vizantijcite pret- nofeudalna dr`ava na Balkanot.
Potidaja, Amfipol, Filipi, Ne- stavuvale nezavisni kne`estva
apol i Tasos na Halkidik – na Carot Samuil (969–1014) ja obe-
narekuvani Sklavinii, na ~elo dinil cela Makedonija (osven
trako-makedonskiot breg. Eko- so plemenski voda~i. Vizantija
nomska baza za `ivotot bile Solun) i pot~inil golem del od
pot~inila del od Sklaviniite sosednite balkanski zemji. Po
plodnite poliwa, kako i bogati- (VII i VIII v.).
te prirodni surovini, pred sè dr- porazot vo Belasi~kata bitka i
voto (koe se primenuvalo vo gra- Sklaviniite vo vnatre{nosta po smrtta na carot Samuil (1014)
de`ni{tvoto) i rudite. Negativ- bile pot~ineti od Bugarite (po makedonskata dr`ava zaslabnala.
na strana bila tranzitnata mes- sred. na IX v.). Vo vremeto na bu- Naslednicite Gavril Radomir
topolo`ba vo centarot na Balka- garskoto vladeewe vo Makedonija (1014-1015) i Jovan Vladislav
not, preku koja pridobivkite od se pojavilo bogomilstvoto – re- (1015–1018) ne uspeale da gi zap-
isto~nite civilizacii se tran- ligiozno i socijalno dvi`ewe rat vizantiskite napadi, pa po
sferirale pri izgradbata na za- protiv crkvata i dr`avata. So- smrtta na Jovan Vladislav (1018)
padnite civilizacii. lunskite bra}a sv. Kiril i Meto- Makedonija bila zavladeana od
dij ja sozdale slovenskata azbuka Vizantija.
LIT.: J. Sasel, Macedonia, Tabula Imperii Ro- (sred. na IX v.) i po~nala da se
mani, K34, Ljubljana, 1976, 82-83; F. Papa- Za osloboduvawe od vizantiskata
zoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, razviva ranata slovenska pisme- vlast vo XI v. bile krenati vosta-
Skopje, 1957. V. L. nost i kultura vo Makedonija. So nijata na Petar Deljan (1040–1041)
Makedonija vo sredniot vek. Vo Kliment i Naum, preku Ohrid- i \or|i Vojteh (1072–1073), koi, po
sredinata na I v. zapo~nalo da se skata kni`evna {kola, se razvi- po~etnite uspesi, bile zadu{eni.
{iri hristijanstvoto. Aposto-
lot Pavle osnoval hristijanski
op{tini vo Filipi, Tesalonika
i Verija. Vo VI i po~. na VII v. se
naselile slovenskite plemiwa
(Verziti, Druguviti, Sagudati,
Rinhini, Vajuniti, Strimonci i
dr.), koi se izme{ale so starose-
delcite i od niv gi prifatile
civilizaciskite postigawa vo
selskoto stopanstvo, zanaet~is-
tvoto, grade`ni{tvoto i dr.
Promeni nastanale vo toponimi-
jata: najgolem del od naselbite,
rekite, planinite dobile sloven-
ski imiwa (Bistra, Prilep, Iz-
vor i dr.), eden del od imiwata
Slovenite gi prilagodile na svo-
jot jazik (Verija – Ber, Strimon –
Struma, Skupi – Skopje i dr.), a
del od imiwata gi prifatile od Belasi~kata bitka (minijatura spored Skilica, XI v.)

823
M MAKEDONIJA
Vo 80-tite godini na XII v. blago-
rodnikot Dobromir Hrs ja otfr-
lil vizantiskata vlast i formi-
ral nezavisna dr`avi~ka so cen-
tar vo Prosek, koja se odr`ala do
po~etokot na XIII v. (1202). Vo pr-
vata polovina na XIII v. za prevlast
vo Makedonija vojuvale sosednite
balkanski dr`avi: Skopje, Ohrid
i Ber padnale pod bugarska vlast
(1203), so centar vo Solun bilo
formirano Solunskoto Latinsko
Kralstvo (1204–1224). Vo Prosek
se osamostoil blagorodnikot
Strez (1207–1214), a vo Strumskata
oblast (so centarot Melnik) se
osamostoil blagorodnikot Slav
(1207 – ok. 1230). Vo Makedonija
vladeele: epirskiot car Teodor I
Angel (1224–1246), Bugarite (od
1230), Nikejcite (1246–1259) i od-
novo Vizantija (1261). Pred krajot
na XIII v. srpskata dr`ava go zavla-
deala severniot del: Skopje, Goren
i Dolen Polog, Ov~e Pole, Zleto-
vo i Pijanec (1282), kako i Debar,
Ki~evo i Pore~kata oblast (1284).
Kralot Stefan Du{an za desetina
godini (1334– 1345) ja osvoil cela
Makedonija, osven Solun. Po nego-
vata smrt (1355), koga srpskata dr-
`ava zapo~nala da se raspa|a, vo
Makedonija bile formirani ne-
kolku nezavisni vladenija.
Na teritoriite od Kostur do
Prizren i od r. Vardar do alban-
Srpskata dr`ava od 1170&1350 godina
824
skite planini se osamostoil Vol-
ka{in, koj bil krunisan za kral i
sovladetel na carot Uro{ (1365).
Despotot Ugle{a se osamostoil
vo Serskata oblast (1365), pod ne-
gova vlast se nao|ale teritoriite
do Strumica i Melnik, so Sveta
Gora. Do krajot na 60-tite godini
na XIV v. tie vospostavile hegemo-
nija vo Makedonija. Po nivnoto
zaginuvawe vo Mari~kata bitka
protiv Osmanliite (1371), vo Ma-
kedonija se izdignale sinot na
Volka{ina kralot Marko i bra-
}ata Konstantin i Jovan Draga{.
Dr`avata na kralot Marko, poz-
nata i kako Prilepsko Kralstvo,
kon krajot na 70-tite godini na
XIV v. se protegala na istok do
oblasta Raec, na sever do Skopje,
na zapad gi zafa}ala Prespa, De-
mir Hisar, Pore~e, Ki~evskata
oblast i Debar, a na jug do me|ite
na Pelagonija. Prilepskoto
Kralstvo ja zadr`alo svojata sa-
mostojnost do osvojuvaweto na
Prilep i Bitola od Osmanliite
(1385), koga Marko ja priznal vr-
hovnata vlast na sultanot.
Bra}ata Jovan i Konstantin Dra-
ga{ se osamostoile na teritori-
ite pome|u rekite Struma i Var-
dar, so prestolnina vo ]usten-
dil. Po smrtta na Jovan (ok.
1380), Konstantin ja priznal vr-
hovnata vlast na sultanot. Vo po-
Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
~etokot na 80-tite godini na XIV
v. zapo~nalo osmanliskoto osvo-
juvawe na Makedonija; isto~niot
del so gradot Ser (1383), central-
niot so [tip, Veles, Prilep i
Bitola (1385) i Skopje (1392). Po
zaginuvaweto na kralot Marko i
Konstantin Draga{ vo bitkata
kaj Rovine (1395) Makedonija pad-
nala pod direktna osmanliska
vlast, osven Solun, koj{to bil
osvoen podocna (1430). K. Ax.
Makedonija vo vremeto na osman-
liskoto vladeewe. Vo periodot
me|u Mari~kata bitka (1371) i
bitkata na Rovine (1395) Makedo-
nija celosno potpadnala pod os-
manliskata vlast. Vo novoto poli-
ti~ko ureduvawe hristijanite sta-
nale gra|ani od vtor red i ne gi
u`ivale istite prava kako i mus-
limanite. Osnova na novoto ure-
duvawe bil t.n. timarsko-spahiski
sistem {to se sostoel od dodelu-
vawe feudalni zemji{ni lena (ti-
mari, zeameti i hasovi) vo zamena
za ispolnuvaweto na voenite ob-
vrski. Vo po~etokot imalo i hris-
tijani-timarioti, koi postepeno
is~eznale. Zemjata ja obrabotuva-
lo feudalno zavisnoto naselenie
– hristijani i muslimani, poznati
pod imeto raja, koe od XVII v. gi oz-
na~uvalo glavno hristijanite.
Tie bile dol`ni da im davaat da-
noci i na feudalniot gospodar i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Sceni od sekojdnevniot `ivot & freski vo crkvata †Sv. Atanasij Aleksandriski# vo s. @ur~e, Demirhisarsko (1622)
na dr`avata i ne mo`ele slobodno
da raspolagaat so svojata zemja.
Stopanstvoto imalo naturalen
karakter i selanecot gi zadovolu-
val svoite potrebi zanimavaj}i se
so zemjodelstvo i so sto~arstvo.
Gradovite, po kratkotrajniot
zastoj, do`iveale ekspanzija so
brz razvoj na zanaet~istvoto i tr-
govijata vo niv. Promeni nasta-
nale i vo demografskata struktu-
ra na naselenieto. Preku koloni-
zacija vo Makedonija bile nase-
leni turski nomadski sto~ari,
pred sè Juruci, od Mala Azija. Vo
XVI v. bile sozdadeni Solunskiot
i Ov~epolskiot juru~ki sanxak, a
nivniot broj dostignal okolu
140.000 lica. Po proteruvaweto
od [panija (1492) i od Portuga-
lija (1497) se doselilo vo Make-
donija i brojno evrejsko nasele-
nie. Demografskite promeni bi-
le predizvikani i od procesot na
Karta na Makedonija (1770)
islamizacijata. Taa zapo~nala vo
XV v., a najsilniot bran se slu~il
vo vtorata polovina na XVI v., ko-
ga procentot na islamiziranite
hristijani po gradovite iznesu-
val 25% od gradskata populacija,
dodeka vo selata samo 3%. Isla-
mizacijata prodol`ila i vo na-
rednite vekovi, zasiluvaj}i se
osobeno vo voenite godini.
Pravoslavnata Ohridska arhie-
piskopija, i pokraj golemite za-
gubi {to gi pretrpela, prodol-
`ila da funkcionira i po osvoju-
vaweto. Sè do nejzinoto ukinuva-
we vo 1767 g. taa bila nositel na
narodnata kultura i duhoven za{-
titnik na hristijanite.
Promenite vo zemji{nite odnosi
i voveduvaweto na ~ifligarski-
ot sistem go zasililo ajdutskoto
dvi`ewe i predizvikalo reakci-
ja na hristijanskoto naselenie.
U{te vo 1564/65 g. vo Mariovo i
MAKEDONIJA M
vo Prilep bile krenati prvite
buni, a vo esenta 1689 g. izbuvna-
lo Karpo{ovoto vostanie. Zadu-
{uvaweto na vostanieto i stra-
vot od represalii predizvikale
iseluvawe na hristijanskoto na-
selenie od Severna Makedonija.
Na nivno mesto bile naseleni do-
selenici od Albanija, so {to za-
po~nalo menuvaweto na etni~ki-
ot sostav na naselenieto vo ovoj
del na Makedonija.
Slabata centralna vlast i anar-
hijata vo Imperijata ovozmo`i-
le vo vtorata polovina na XVIII v.
vo pogolemiot del od Makedonija
lokalnata vlast da ja prigrabat
mo}ni begovi (prete`no od al-
bansko poteklo), koi dejstvuvale
nezavisno od centralnata vlast.
Polo`bata na rajata stanuvala sè
pote{ka i poradi dejstvuvaweto
na krxaliite, voeni dezerteri,
{to zdru`eni vo golemi bandi gi
napa|ale selata i gradovite.
Reformite vovedeni vo Imperi-
jata po 1839 g. zna~ele postepeno
podobruvawe na sostojbata na ne-
muslimanite, koi, formalno, sta-
nale ramnopravni so muslimani-
te. Vo Makedonija do{lo do zgo-
lemuvawe na stopanskiot razvoj,
bila izgradena `eleznica, se vos-
postavile telegrafski i tele-
fonski linii, a trgovijata, po-
sebno me|unarodnata, do`iveala
ekspanzija. Hristijanite bile
poprisutni vo stopanstvoto i vo
trgovijata, u~estvuvaj}i i vo lo-
kalnata gradska vlast. Bila spro-
vedena i teritorijalna reforma,
so koja bile formirani trite vi-
laeti: Solunskiot, Bitolskiot
i Kosovskiot.
Iako po Rusko-turskata vojna
(1877–1878) do{lo do povtorno
vlo{uvawe na ekonomskata i po-
liti~kata situacija, ve}e bil
sozdaden bogat hristijanski gra-
825
M MAKEDONIJA
Zoran
Rizovski:
Dimitar
Popgeorgiev-
Berovski
|anski sloj i intelektualna eli-
ta, koi po~nale da gi artikulira-
at svoite politi~ki i nacional-
ni interesi, so {to zapo~nalo
nacionalnoto dvi`ewe na make-
donskiot narod za osloboduvawe.
LIT: Istorija na makedonskiot narod, II.
Makedonija pod turska vlast (od XIV do
krajot na XVIII vek), redaktor d-r Aleksan-
dar Stojanovski, Skopje, 1998; Aleksandar
Matkovski, Otporot vo Makedonija, I-IV,
Skopje, 1983; Aleksandar Stojanovski, Gra-
dovite vo Makedonija od krajot na XIV do
XVII vek. Demografski istra`uvawa,
Skopje, 1981; istiot, Makedonija vo tur-
skoto srednovekovie (od krajot na XIV –
po~etokot na XVIII vek), Skopje, 1989; isti-
ot, Makedonija pod turskata vlast. Sta-
tii i drugi prilozi, Skopje, 2006. Dr. \.
Makedonija vo osmanliskiot pe-
riod od 60-tite godini na XIX vek
do Balkanskite vojni. So prerod-
benskoto dvi`ewe, prosvetno-
kulturnite i crkovnite borbi po
sredinata na XIX v. bilo apsolvi-
rano pra{aweto na sopstvenata na-
cionalna identifikacija na ma-
kedonskiot narod. Vo 60-tite i
70-tite godini zapo~nal proce-
Kartografski proekt za Balkanot na Carigradskata konferencija (1876/77)
826
sot na revolucionernoto organi-
zirawe so pojavuvawe i dejstvuva-
we na zagovorni~ki revolucio-
nerni kru`oci, ponekade nareku-
vani komiteti. Solunskiot Taen
makedonski revolucioneren ko-
mitet, osnovan od Dimitar Pop-
georgiev-Berovski (1874), go or-
ganiziral i go izvel Razlove~ko-
to vostanie, koe zapo~nalo vo
Male{evsko (8–20. V 1876). Vos-
tanicite, predvodeni od Berov-
ski, go oslobodile s. Razlovci,
kade {to bila vospostavena mes-
na makedonska vlast. Ottamu vos-
tanicite prodol`ile kon drugi-
te naseleni mesta vo Male{evsko
i Pijane~ko. Ograni~eni akcii
imalo i vo Ko~ansko, [tipsko i
Radovi{ko. Pred da dobie po{i-
roki razmeri, vostanieto bilo
zadu{eno. Razlove~koto vostanie
bilo avtohtono, avtonomno orga-
nizirano i vodeno bez nadvore{-
ni vlijanija i bez me{awe na nad-
vore{ni faktori, so jasno posta-
vena cel: osloboduvawe i sozdava-
we samostojna makedonska dr`a-
va. Toa e posvedo~eno so vosta-
ni~koto zname kako simbol na
makedonskata dr`avnost, kako i
vo narodnite pesni.
Na Carigradskata konferencija
(23. XII 1876 – 20. I 1877) makedon-
skoto pra{awe ne dobilo pose-
ben tretman, iako imalo predlog
Evropska Turcija da se podeli na
dve samostojni edinici: Makedo-
nija (so prestolnina vo Sofija) i
Bugarija (so prestolnina vo Tr-
novo). Vo preliminarniot San-
stefanski miroven dogovor po-
Promenite na Balkanot po Berlinskiot kongres
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
me|u Rusija i Osmanliskata Im-
perija (19. II /3. III 1878) ruskata
diplomatija nametnala sozdava-
we golema bugarska avtonomna
dr`ava so prisoedinuvawe na naj-
golemiot del od Makedonija. Na
Berlinskiot kongres (1/13. VI –
1/13. VII 1878) toj dogovor bil anu-
liran i bilo re{eno Makedonija
da ostane vo sostavot na osman-
liskata dr`ava, koja bila obvrza-
na (so ~l. 23 od Berlinskiot dogo-
vor) na upravna decentralizacija
i davawe avtonomen status za Ma-
kedonija (pod imeto Rumelija)
vrz osnova na organski statut ka-
ko onoj za ostrovot Krit (1868).
Kresnenskata Klisura
Kresnenskoto vostanie (1878–1879),
pod vodstvo pak na Dimitar Pop-
georgiev-Berovski, bilo organi-
zirano i vodeno spored nacional-
noosloboditelna i dr`avotvorna
programa. Vo vostanieto zele
u~estvo vostanici i dobrovolci
od 32 okolii, 163 naseleni mesta
vo Makedonija. Bila sozdavana
makedonska vostani~ka vojska so
[tab rakovoden od {taben na-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Damjan Gruev Boris Sarafov
~alnik. Na oslobodenata terito-
rija bila vospostavena samobit-
na makedonska revolucionerna
voeno-vostani~ka vlast, izgrade-
na vrz osnova na obi~ajnoto pra-
vo. Vostani~koto rakovodstvo se
opredelilo za nezavisni nadvo-
re{ni odnosi, vo prv red so so-
sednite dr`avi.
Po zadu{uvaweto na Kresnensko-
to vostanie makedonskoto oslo-
boditelno dvi`ewe se izrazilo
so vostani~koto razdvi`uvawe
vo Severoisto~na Makedonija (vo
Kumanovsko-Kratovsko-Krivopa-
lane~ko), so dejstvuvawe na ~eti
(1879–1881) vo centralniot, jugo-
isto~niot (Seres, Drama) i jugo-
zapadnot del (Ostrovsko, Kostur-
sko i Lerinsko) i so akciite na
Makedonskata liga za oslobodu-
vawe na Makedonija (1879–1880),
Nacionalnoto sobranie i Pri-
vremenata vlada na Makedonija
(1880–1881). Privremenata vlada
objavila Manifest so povik za
prodol`uvawe na osloboditelna-
ta borba za sozdavawe samostojna
dr`ava ili avtonomna dr`avnost
vo ramkite na osmanliskata dr-
`ava, a sozdala i Ustav na make-
donskata dr`ava (1880). Dvete po-
liti~ki pretstavni{tva nasta-
pile so legitimni barawa za pri-
mena na ~l. 23 od Berlinskiot do-
govor za Makedonija.
Proslavuvawe na Mladoturskata revolucija vo Bitola (1908)
Anastas Lozan~ev Zdru`enite ~eti na Pando Kqa{ev i Vasil ^akalarov (1903)
Makedonskata revolucionerna
organizacija (MRO), osnovana vo
Solun (23. X / 4. XI 1893), podocna
pod operativno rakovodstvo na
Goce Del~ev – ideologot i stra-
teg na makedonskata osloboditel-
na borba, go podgotvila novoto
oru`eno osloboditelno i dr`a-
votvorno makedonsko vostanie vo
po~etokot na XX v. Zaginuvaweto
na Del~ev (4. V 1903) go zabrzalo
krevaweto na vostanieto, koe za-
po~nalo na Ilinden, 2. VIII 1903 g.
Vostanieto go rakovodel Glavni-
ot {tab (Damjan Gruev, Boris Sa-
rafov i Anastas Lozan~ev) preku
reonskite gorski {tabovi. Naj-
silno bilo vo Bitolskiot revo-
lucioneren okrug. So ofanzivni
dejstva bile oslobodeni i pogole-
mi naseleni mesta (Kru{evo,
Klisura i Neveska). Na oslobode-
nata teritorija bila sozdadena
makedonska revolucionerna vlast.
Vo drugite revolucionerni okru-
zi dejstvuvale vooru`eni ~eti so
napadi na strategiski objekti i
na pomali edinici na osmanliska-
ta vojska. Vo uslovi na neprijatel-
sko okru`uvawe od sosednite bal-
kanski dr`avi i so silna poddr{-
ka na Vladata na osmanliskata dr-
`ava od evropskite Golemi sili
za brzo zadu{uvawe na vostanieto,
po nekolkumese~ni iscrpuva~ki
`estoki borbi so ogromnata mo-
derno vooru`ena osmanliska re-
Makedonija pred Balkanskite vojni
MAKEDONIJA M
dovna vojska i ba{ibozuk, Glavni-
ot vostani~ki {tab naredil zapi-
rawe na vostani~kite dejstva so
cel da se po{tedi narodot i da se
za~uvaat silite i kadrite za pro-
dol`uvawe na borbata za oslobo-
duvawe i sozdavawe makedonska
dr`ava vo popovolni vnatre{ni
uslovi i me|unarodna konstelaci-
ja. Evropskite golemi sili bile
prisileni da interveniraat. Se
zafatile za sproveduvawe reformi
(1903–1908), vrz osnova na t.n.
Mirc{tegska programa, ne za raz-
re{uvawe na makedonskoto pra-
{awe, tuku za osovremenuvawe na
osmanliskiot re`im za smiruva-
we na Makedonija. Balkanskite
dr`avi Bugarija, Grcija i Srbija
zapo~nale otvorena agresija vrz
Makedonija so ufrluvawe vooru-
`eni ~eti za da podgotvuvaat te-
ren za nejzina okupacija i podel-
ba. Srbija i Bugarija potpi{ale
Dogovor za sojuz (Belgrad, 30. III /
11. IV 1904), so koj ja usoglasile
svojata politika sprema Makedo-
nija. Vo april 1905 Grcija $ pred-
lo`ila na Bugarija spogoduvawe
za podelba na Makedonija. Po Re-
valskata sredba na suverenite na
Rusija i Anglija i navestenata av-
tonomija na Makedonija i poradi
toa pojavata na Mladoturskata re-
volucija (1908) bilo odlo`eno spo-
goduvaweto na trite balkanski
dr`avi. Na 29. II / 13. III 1912 g. Bu-
827
M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

garija i Srbija sklu~ile dogovor

za sojuz, so taen dodatok za podel-
ba na Makedonija. Potoa i Buga-
rija i Grcija sklu~ile dogovor
(16. / 29. V 1912), so {to bil sozda-
den troen, a so pristapuvaweto i
na Crna Gora, ~etvoren balkanski
sojuz za vojna protiv Otomanskoto
Carstvo za osvojuvawe na negovi-
te vladenija na Balkanot i za po-
delba na Makedonija.
Makedonija od Balkanskite do
Vtorata svetska vojna (1912–1941).
Prvata Balkanska vojna po~nala
na 18 okt., a na 4. XII 1912 g. bilo
potpi{ano primirjeto. Makedon-
cite se borele vo sostavot na voj-
skite na trite balkanski dr`avi.
Odredot na Jane Sandanski i voo-
ru`enite ~eti vo zadninata na
otomanskata vojska samostojno
oslobodile pove}e naseleni mes-
ta i organizirale svoja vlast do
pristignuvaweto na sojuzni~kite
armiski edinici. Se borele za Makedonija po Bukure{kiot dogovor (1913)
osloboduvawe i za samostojna dr-
`ava Makedonija, javno deklari- Solun. Istoto barawe bilo upa- Bugarija. Vo oktomvri 1915 g. Bu-
rano od Sandanski po vleguvawe- teno i do vladite i javnoto mis- garija vlegla vo vojnata protiv
to so negoviot odred vo Solun, za- lewe vo balkanskite dr`avi-oku- Srbija i po okupacijata vo Var-
edno so edinicite na bugarskata i patorki (Memorandum, 7. VI 1913). darskiot del na Makedonija vos-
na gr~kata vojska. No Makedonija Me|utoa, so Bukure{kiot dogo- postavila svoja vlast. Voenite
bila ve}e okupirana od armiite vor (10. VIII 1913) Makedonija bi- dejstva na silite (1.200.000 vojni-
na Grcija, Srbija i Bugarija. la podelena. Grcija go dobila ci) od dvata neprijatelski sojuza
Zapo~nala akcija (predvodena od Egejskiot, Srbija Vardarskiot vo Makedonija ostavile katas-
Dimitrija ^upovski, Petar Po- del, a na Bugarija $ bil ostaven trofalno razorni posledici.
parsov i dr.) za organiziran ot- Pirinskiot del na Makedonija. So vojnata odnovo bilo aktuali-
por i za ispra}awe makedonska Podocna i novata dr`ava Alba- zirano i makedonskoto pra{awe.
delegacija vo Pariz i vo London nija dobila mal del. Taka pode- Pred krajot na 1916 i vo po~eto-
za da bara od pretstavnicite na len, makedonskiot narod bil pod- kot na 1917 g. Germanskata koman-
Evropa na Mirovnata konferen- lo`en na nasilna denacionaliza- da predlo`ila proekt za sozdava-
cija priznavawe na pridonesot na cija i asimilacija. we avtonomna makedonska dr`ava.
makedonskiot narod kako voju- Po zapo~nuvaweto na Prvata Proektot bil otfrlen od Alek-
svetska vojna Makedonskata ko- sandar Protogerov i Todor Alek-
lonija vo Rusija pobarala od an- sandrov, so izjava na prviot deka
tantinite sili (avg. 1914 i juni Makedonija bila bugarski nede-
1915) avtonomna i obedineta dr- liv del od †obedineta Bugarija#.
`ava Makedonija. Vode~kite dr- I Velika Britanija i Francija
`avi od dvata protivni~ki voeni (po prevratot vo Rusija) go reak-
sojuzi na Makedonija gledale ka- tivirale pra{aweto za Makedo-
ko na sredstvo za pridobivawe na nija. Za pridobivawe na Bugarija

Prvite Memorandumi od opolnomo{tenata

Makedonska kolonija vo S.-Peterburg
(1. III 1913 i od 7. VI 1913)
va~ka strana i sojuznik vo vojna-
ta, za sozdavawe samostojna dr`a-
va. Okupatorskite sili go zadu-
{ile otporot vo Makedonija.
Makedonskata kolonija vo Rusija
(opolnomo{tena od Op{tomake-
donskata konferencija vo Veles)
pobarala od Mirovnata konfe-
rencija (Memorandum, 1. III 1913)
da se odr`i Konstitutivno sob-
ranie za sozdavawe nezavisna dr-
`ava Makedonija, so centar vo Obezdomeni Makedonki vo vojnite (1913)

828
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Makedonskiot front (1915-1918)
za separaten mir predviduvale da
$ go otstapat Vardarskiot del na
Makedonija do r. Vardar, alterna-
tivno Makedonija da se organizi-
ra kako avtonomna dr`ava pod
protektorat na edna od golemite
sili ili pra{aweto da se re{ava
vo ramkite na proektiranata dr-
`ava na jugoslovenskite narodi.
Grcija i Srbija `estoko se spro-
tistavile na problematizirawe-
to na nivnite predvoeni granici
vo Makedonija i nastapile so no-
vi teritorijalni barawa.
Se aktivirale i makedonskite
nacionalni organizacii i dru{-
tva vo stranstvo. Makedonskiot
Po~etokot na publikuvanata Programa na MRK
vo Petrograd (†VolÔ Naroda#, 18. VI 1917)
revolucioneren komitet vo Pet-
rograd na ~elo so D. ^upovski
(1917) povikal za sozdavawe †Bal-
kanska Federativna Demokrat-
ska Republika# so obedineta Ma-
kedonija kako oddelna ramno-
pravna republika. I makedonski-
te dru{tva vo [vajcarija barale
obedinuvawe na Makedonija vo
samostojna makedonska dr`ava so
centar vo Solun.
Na krajot na vojnata Egejskiot
del na Makedonija bil reokupi-
ran od Grcija, a Vardarskiot od
Srbija. Pred i vo vremeto na
Versajskata mirovna konferen-
cija Privremenoto pretstavni{-
tvo na porane{nata Revolucio-
nerna organizacija, Generalniot
sovet na makedonskite dru{tva
vo [vajcarija, Makedoncite vo
Carigrad i dr. barale oslobodu-
vawe na Makedonija i sozdavawe
samostojna dr`ava za traen mir
na Balkanot, no Izvr{niot ko-
mitet na makedonskite bratstva
vo Bugarija od Mirovnata konfe-
rencija pobaral cela Makedonija
da se prisoedini kon Bugarija.
Makedonskoto pra{awe na Mi-
rovnata konferencija bilo raz-
gleduvano samo vo Komitetot za
novi dr`avi (juli 1919), separat-
no za delot od Makedonija vo
Kralstvoto na Srbite, Hrvatite
i Slovencite. Italijanskata de-
legacija se zastapila za davawe
avtonomija, no se sprotistavila
francuskata delegacija. Mirov-
nata konferencija usvoila ~et-
vorna podelba na Makedonija po-
me|u Grcija, Kralstvoto na Srbi-
te, Hrvatite i Slovencite, Buga-
rija i Albanija. Na Grcija $ bil
potvrden Egejskiot del na Make-
MAKEDONIJA M
donija, na Bugarija Pirinskiot
del (bez Strumi~ko, sega dodele-
no na Srbija), na Kralstvoto SHS
Vardarskiot (pro{iren so Stru-
mi~ko), a na novata albanska dr-
`ava $ bilo dodeleno teritori-
jalno pro{iruvawe vo Makedoni-
ja po dol`inata na celata grani~-
na linija od oblasta Gora na sever
do Gori~ko (Kor~ansko) na jug
(kako kompenzacija za Kosovo).
Grcija izdejstvuvala odredba vo
Mirovniot dogovor za razmena na
malcinstvata so Bugarija. Po
potpi{uvaweto na Konvencijata
(17. XI 1919) taa sprovela iselu-
vawe na makedonskoto pravoslav-
no i islamizirano naselenie i
kolonizirawe na Egejskiot del
na Makedonija so gr~ko. Vo Var-
darskiot del na Makedonija se
sproveduvala srpska kolonizaci-
ja. Ekonomski upropasten i pode-
len, makedonskiot narod bil pod-
lo`en na sistematska denaciona-
lizacija i asimilacija, sprovedu-
vana od vladeja~kite re`imi pre-
ku represivniot dr`aven aparat,
instituciite i teroristi~kite
zdru`enija i organizacii.
Vnatre{nite podelbi i idejno-
politi~kite konfrontacii se za-
silile. Privremenoto pretstav-
ni{tvo vo Sofija, kako repre-
zent na porane{noto makedonsko
osloboditelno dvi`ewe, se ras-
padnalo. Makedonskite komunis-
ti formirale Emigrantski ko-
munisti~ki sojuz (1920) vo ramki-
te na BKP(t.s.). Makedonskite
federalisti osnovale Makedon-
ska emigrantska federativna or-
ganizacija (1921), a porane{nite
u~esnici vo makedonskoto revo-
lucionerno osloboditelno dvi-
`ewe ja osnovale Ilindenskata
organizacija (1920). Todor Alek-
sandrov, Aleksandar Protogerov
i Petar ^aulev pak ja obnovile
dejnosta na predvoenata VMORO
pod ime VMRO (1920) vo Pirin-
skiot del na Makedonija, so ses-
trana poddr{ka od bugarskite
monarhisti~ki i od visokite voe-
ni krugovi za obezbeduvawe lega-
litet za revizionisti~ko-revan-
{isti~kata politika. VMRO ze-
la aktivno u~estvo vo soboruva-
weto na vladata na Aleksandar
Stamboliski i se presmetuvala
so politi~kite oponenti od ma-
kedonskite polititi~ki organi-
zacii. Vo 1924, so zastapuvawe na
Dimitar Vlahov i so posredstvo
na KI, bil postignat dogovor za
obedinuvawe na makedonskite po-
liti~ki organizacii, potvrdeno
so Majskiot manifest. Na 1 av-
gust voda~ite na VMRO Aleksan-
drov i Protogerov reterirale.
Nivnoto me|usebno soperni{tvo
dovelo do vnatre{ni sudiri i me-
|usebni likvidacii. Po ubistva-
829
M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Ustavot na VMRO(Obedineta) (1925) Deklaracija na VMRO(Ob) (1925) Rezolucija za makedonskoto pra{awe

na KI i VMRO(Ob) (Moskva, 23. II 1934)
ta vo vremeto na Septemvriskoto zacijata bilo namaleno, a do kra- torskiot re`im na Metaksas (po
vostanie i po ubistvoto na Todor jot na 1935 g. i zapreno. avgust 1936).
Aleksandrov (31. VIII 1924), sle- Vo mart 1934 g. bila organizira- Vo Vardarskiot del na Makedoni-
dele mnogubrojni ubistva na is- na VMRO(Ob) i vo Egejskiot del ja se pojavilo novo Makedonsko na-
taknati makedonski revolucio- na Makedonija, so centar vo So- rodno dvi`ewe (MANAPO) so
neri i komunisti. lun. Po priznavaweto na poseb- svoja nacionalna i politi~ka
Intelektualna Evropa bila zgro- nosta na makedonskata nacija od programa i so organizirana dej-
zena. Poznati pisateli i vlija- Kominternata (11. II 1934), Cent- nost (1936–1939) za priznavawe na
telni op{testvenici barale za- ralnoto rakovodstvo na VMRO posebnosta na makedonskiot narod
pirawe na politi~kite ubistva. (Ob) ja zasililo dejnosta za vo federativno uredena Jugosla-
VMRO pod vodstvo na Ivan Mi- afirmacija na makedonskata na- vija i so status na samostojna poli-
hajlov prodol`ila da dejstvuva za cionalna posebnost i borbata za ti~ka edinica. Dvi`eweto ne us-
kauzata na bugarskata dr`avna po- osloboduvawe i obedinuvawe na pealo da se odr`i poradi slabos-
litika. Finansirana od bugarska- makedonskiot narod vo samostoj- tite vo organiziraweto i rakovo-
ta dr`ava, od Italija i so sreds- na makedonska dr`ava. Za zapira- deweto, no i poradi direktivata
tvata {to prisilno gi sobirala we na dejnosta na VMRO(Ob) vo od Kominternata za zadr`uvawe
od makedonskiot narod vo Pirin- Bugarija nejzinite ~lenovi bile na versajskite granici na Balka-
skiot del na Makedonija (preku progonuvani, apseni i osuduvani. not i za sozdavawe edinstven anti-
instaliraniot paralelen aparat), Na sudskite procesi (1934–1936) fa{isti~ki front. Makedonski-
pod deklariranata deviza borba tie otvoreno ja deklarirale svo- te komunisti go prifatile sepa-
za avtonomija na Makedonija, ufr- jata makedonska nacionalna pri- ratnoto vodewe na borbata pod ra-
luvala vo Vardarskiot del na Ma- padnost. Vo Pirinskiot del na kovodstvo na KPJ, BKP i KPG.
kedonija (incidentno i vo Egej- Makedonija na VMRO(Ob) $ bil LIT.: Dokumenti za borbata na makedon-
skiot del) vooru`eni ~eti {to zadaden te`ok udar i po 1936 g. skiot narod za samostojnost i za nacio-
izvr{uvale diverzii i atentati. nejzinata dejnost zaprela. Dejst- nalna dr`ava, 1 i 2, Skopje, 1981; Bla`e
vuvaweto na VMRO(Ob) vo Egej- Ristovski, Istorija na makedonskata na-
Na nadvore{no-politi~ki plan cija, Skopje, 1999; Programata na Make-
VMRO so peticii do Dru{tvoto skiot del na Makedonija bilo donskiot revolucioneren komitet vo
na narodite i do drugite me|una- prekinato so progonite od dikta- Petrograd od 1917 godina za Balkanska
rodni organizacii barala mal-
cinski prava za bugarskoto nase-
lenie vo Makedonija pod vlasta
na Jugoslavija i na Grcija. Vo
1935 g., koga VMRO stanala pre~-
ka za Bugarija vo odnosite so Ju-
goslavija, bila zabraneta i eks-
presno likvidirana.
Makedonskite revolucionerni
sili se obedinile vo 1925 g. vo
VMRO(Ob) organizirana da pre-
rasne vo masovno revolucionerno
nacionalno dvi`ewe na celata te-
ritorija na Makedonija za obedi-
nuvawe i osloboduvawe na make-
donskiot narod vo samostojna dr-
`ava vo edna Balkanska Federa-
cija. Vo Vardarskiot del na Make-
donija VMRO(Ob) bila osnovana
so deviza za samostojna borba za
nezavisna Makedonija (mart 1926).
No so progoni, apsewa i sudski
procesi dejstvuvaweto na Organi- ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938)

830
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
federativna demokratska republika
(Prilog kon prou~uvaweto na idejata za
Balkanska federacija vo makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe), †Istorija#, 1,
Skopje, 1971; zb. Makedonija vo vojnite
1912-1918, Skopje, 1991; VMRO (Obedine-
ta) dokumenti i materijali. Izbor, re-
dakcija i komentar Ivan Katarxiev, 1,
Skopje, 1991, 2, 1992. M. Min.
Agrarnite reformi vo Makedo-
nija (1918&1953) & vo tekot na mi-
natiot vek bile izvr{eni dve ag-
rarni reformi. Prvata agrarna
reforma bila sprovedena vo pe-
riodot me|u dvete svetski vojni
(1918–1941). Objekt na ovaa agrar-
na reforma bile slobodnite i
napu{tenite imoti (obrabotli-
va zemja, utrini i {umi vo dr`av-
na i op{tinska sopstvenost i sl.)
i imotite {to }e ostanele slo-
bodni po parceliziraweto na
krupnite imoti. Nasproti vetu-
vawata na agrarnite vlasti i na
re`imot deka agrarnite intere-
senti }e gi dobijat nazad svoite
imoti besplatno, zemjodelskite
proizvoditeli za seto vreme na
dvaeset i trigodi{niot period
me|u dvete svetski vojni dobiva-
le samo prazni vetuvawa, bile dr-
`eni vo celosna neizvesnost i od
strana na politi~kite partii,
dr`avnata vlast i re`imot bez-
o~no bile manipulirani i polzu-
vani pri izbornite kampawi. Ag-
rarnata reforma bila sprovedu-
vana neplanski, neorganizirano
i bez vistinski uvid vo postojni-
ot zemji{ten fond. Biv{ite
sopstvenici nezakonski gi proda-
vale imotite, naj~esto na poi-
motnite selani, na {pekulanti,
na dr`avni slu`benici i na dru-
gi lica {to ne se zanimavale so
zemjodelstvo. Vo mnogu slu~ai ag-
rarnite komisii svoevolno gi og-
rani~uvale imotite na makedon-
skite selani i zemjata im ja dode-
luvale na kolonisti~kite semej-
stva, koi od drugite krai{ta na
Kralstvoto Jugoslavija bile na-
seluvani vo ovoj del na Makedo-
nija. Celite na agrarnata refor-
ma – obezbeduvawe na selanite so
zemja, sozdavawe povolna pose-
dovna struktura i unapreduvawe
na zemjodelskoto proizvodstvo –
ne bile postignati.
Osnovna cel na agrarnata refor-
ma od 1945–1953 g. bilo †da se za-
dovolat socijalnite barawa na
siroma{noto selanstvo kako naj-
masoven op{testven sloj#. Poseb-
na uloga vo sproveduvaweto na ag-
rarnata reforma imale mesnite
agrarni komisii. Ovie komisii
bile izbirani na selskite sobi-
ri, koi pretstavuvale eden vid
sobranija na site zainteresirani
polnoletni ma`i od doma}ins-
tvata vo seloto kade {to imalo
zemja za eksproprijacija. Objekt
na eksproprijacija bile imotite
MAKEDONIJA M
na krupnite zemji{ni sopstveni- crkovnoslovenskiot jazik vo pi-
ci, imotite na kolonisti~kite {anata re~ i za individualizira-
semejstva naseleni vo Vardarski- we na makedonskiot kulturno-is-
ot del na Makedonija vo periodot toriski identitet vo slovenski-
me|u dvete svetski vojni, imotite ot i balkanskiot svet, za izgrad-
na bankite, pretprijatijata i na ba na makedonskiot kako poseben
akcionerskite dru{tva, imotite literaturen jazik i za obnovuva-
na crkvite i manastirite, pose- we na Ohridskata arhiepiskopija
dite na pripadnicite od german- kako nacionalna crkva vo make-
ska nacionalnost {to sorabotu- donska dr`ava (1802‡1944).
vale so okupatorot i konfisku-
vanite imoti na site lica {to
bile proglaseni za narodni nep-
rijateli. [totuku formiranite
mesni agrarni komisii vedna{
po~nale so podelba na zemjata.
Reformata bila sproveduvana so
mnogu propusti, neto~na eviden-
Barawe od {tipjani za obnova na Ohridskata
arhiepiskopija (1860)
Prerodbenskiot proces se pojavu-
va so zakrepnuvaweto i postepe-
noto makedonizirawe na gradovi-
te vo prvata polovina na XIX v. i
Makedonki od Zemjodelskata zadruga se izrazuva so narasnuvaweto na
vo s. Jabuka kaj Pan~evo (Vojvodina)
interesot na makedonskoto gra-
cija na zemji{niot fond, so pro- |anstvo za u~ili{te i kniga na
te`irawa i nepravdi. Poradi svojot naroden jazik. Kelijnite
toa, ve}e vo sredinata na 1947 g., u~ili{ta stanuvaat svetovni za
vlasta pristapila kon likvida- da gi zadovolat potrebite na tr-
cija na zemji{niot fond namenet govcite i zanaet~iite vo make-
za agrarnata reforma. Neuspehot donskata ~ar{ija, pa se izdavaat
na ovaa agrarna reforma mo`e{e knigi na rodniot jazik i so kiril-
odnapred da se o~ekuva. Taa vo ce- skoto pismo (J. Kr~ovski i K. Pej-
lost pretstavuva{e prvenstveno ~inovi}) i u~ebnici (A. Zograf-
politi~ko-klasen potfat i naj- ski), se otvoraat svoi pe~atnici
malku be{e ekonomski opravdan
proekt. NR Makedonija i natamu
ostana zemja na sitniot posed, so
primena na tradicionalni i ed-
nostavni zemjodelski orudija, od-
gleduvawe na zemjodelski kultu-
ri za potrebite na semejstvata,
niski prinosi i sosema slaba pa-
zarna orientacija
LIT.: D-r Aleksandar Apostolov, Kolo-
nizacijata na Makedonija vo stara Jugos-
lavija, Skopje, 1966; D-r Risto Hristov,
Seloto vo Vardarskiot del od Makedo-
nija me|u dvete svetski vojni (socio-eko-
nomski istra`uvawa), Skopje, 1993; D-r
Violeta A~koska: Agrarnata reforma i
kolonizacija vo Makedonija 1944–1953
(dokumenti), Skopje, 1997. R. H.
Makedonskiot kulturno-nacio-
nalen prerodbenski proces ‡ raz-
voen proces na makedonskoto kul-
turno-nacionalno budewe i dr-
`avno-politi~ko osamostojuva-
we {to po~nuva so borbata za
upotreba na narodniot namesto K. Pej~inovi}: †Ogledalo# (1916)
831
M MAKEDONIJA
Kam~e Nakov Popangelov (Daskal Kam~e), crte` na Pane Pop Kocev, i u~ili{teto vo s. Vata{a, kade {to bila
smestena pe~atnicata
(T. Sinaitski, Daskal Kam~e), a
sè do 60-tite godini na XIX v. vo
javnata pe~atena re~ se upotrebu-
va i gr~koto pismo za tekstovi na
makedonski (Kirijak Dr`ilovi~,
1851; Pavel Bo`igropski, 1852).
Toa e period koga se sobira i se
pe~ati makedonskoto usno narod-
no tvore{tvo (V. Karaxi}, 1815 i
1822; St. Verkovi}, 1860; Bra}ata
Miladinovci, 1861) i se nivelira
jazikot vo edinstvena forma {to
poleka stanuva norma i za pisme-
nata re~. Vo podem e i crkovnata
i profanata arhitektura, kako i
umetnosta (freskoslikarstvoto,
ikonopisot, kopani~arstvoto i
`ivopisot), muzikata (prvens-
tveno crkovnata) i teatarot (Jor-
dan Haxikonstantinov-Xinot).
Bavnoto imensko individualizi-
rawe na makedonskiot etnokultu-
ren subjekt vo istoriska perspek-
tiva go olesnuva procesot na poja-
vata i dejstvuvaweto na nacional-
nite propagandi na sosedite na
po~vata vo Makedonija od polovi-
nata na XIX v. Prerodbenskoto
dvi`ewe (preku fazata na †na{iz-
mot# kako razvojna etapa), vo 40-
tite i 50-tite godini postepeno
dobiva pojasna makedonska boja,
masovno i javno se izrazuva vo 60-
tite i 70-tite, osobeno vo vtoriot
bran na Unijatskoto dvi`ewe
(1873‡1874). Prvoto pe~atno make-
donsko obele`je so javno izrazena
nacionalna ideologija se pojavuva
duri vo Trijazi~niot re~nik na
\or|ija M. Pulevski (1875).
Trijazi~niot
re~nik
na \or|ija
M. Pulevski
(1875)
832
Iako makedonskoto ime ima kon-
tinuitet od antikata do deneska,
vo evropski relacii toa osobeno
se afirmira so razvitokot na
kartografijata (XVI v.), koga po-
jasno se ome|uvaat granicite na
makedonskata teritorija, a so
rascvetot na heraldikata na Bal-
kanot zemskiot grb na Makedoni-
ja nastanuva istovremeno i ram-
nopravno so site drugi takvi gr-
bovi na ovie prostori i so toa
vsu{nost se subjektivizira i dr-
`avnosnata pretstava vo istori-
jata na makedonskiot narod. Od
toj pretprerodbenski period ma-
kedonskoto kako etni~ko ime
znatno se evropeizira, se odrazu-
va vo evropskiot obrazoven pro-
ces, a preku pe~ateniot zbor i so
trgovskite i drugite vrski stanu-
va etnokulturen i istoriski be-
leg na Makedoncite. Avstro-tur-
skata vojna (1689) i preselbata na
narodot na sever u{te pove}e go
afirmira makedonskoto istori-
sko ime kako etni~ko. Taka se ob-
Karta na †Makedonija, Epir i Ahaja# od Gerhart Merkator (1589)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Pismo od avstriskiot car Leopold
do makedonskiot narod (26. IV 1690)
ra}a avstriskiot car Leopold, ta-
ka ja tretira Makedonija i ruska-
ta carica Elizabeta II. Zatoa i
begalcite od Makedonija po Kar-
po{ovoto vostanie pri prefr-
laweto od Avstrija vo Rusija vo
polovinata na XVIII v. pred ruska-
ta administracija se deklariraat
deka se †od makedonskata nacija#.
Rusko-turskite vojni (XVIII –XIX
v.) znatno ja razbuduvaat sloven-
skata i pravoslavnata svest vo
Makedonija i go pottiknuvaat
streme`ot za osloboduvawe od ve-
kovnoto osmanlisko vladeewe.
I pokraj takviot razvitok, make-
donskoto obele`je na novata is-
toriska kategorija nacijata se
afirmira duri po sudirot na slo-
venizmot so grcizmot ‡ prvin na
crkoven, a potoa i na jazi~en
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Deklarirawe na preselnicite od Makedonija preku Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII vek kako pripadnici na †makedonskata nacija#
plan. Preku fazata na slovenobu-
garizmot, nastanuva i sudirot so
samiot bugarizam, najizrazito vo
reakcijata protiv bugarskite
u~ebnici vo makedonskite u~i-
li{ta, koga i bugarskite nacio-
nalni dejci se sprotistavuvaat na
zaedni~kiot jazik zatemelen od
Neofit Rilski ‡ vrz osnova na
isto~noto makedonsko nare~je
(1835‡1844). Toga{ kone~no se na-
lo`uva isto~nobugarskoto nare~-
je kako osnova na sovremeniot bu-
garski literaturen jazik. Prvite
projavi na makedonskata (imenski
u{te neizdiferencirana) nacio-
nalna svest se manifestiraat so
Kuku{kata unija (1859).
Pojavata na u~ebnicite †na make-
donskoto nare~je# ja predizvikuva
i gr~kata reakcija protiv make-
donskoto ime, proglasuvaj}i gi
anti~kite Makedonci za Grci.
Toga{ makedonskata prerodba
preminuva vo nova faza koga na-
{ite intelektualci i anti~kite
Makedonci gi proglasuvaat za
Sloveni i prethodnici na Kiri-
la i Metodija, pa vo osnovata na
borbata za nacionalna afirmaci-
ja gi postavuvaat Filip II i Alek-
sandar III Makedonski, pretstavu-
vaj}i se i samite za direktni niv-
ni potomci. Toa be{e silen mit
{to ima{e pozitivno vlijanie vo
procesot na nacionalnata iden-
tifikacija vo narednata etapa.
Osnovnite karakteristiki na ma-
kedonskata kulturno-nacional-
na prerodba vo ovoj period se
pro{iruvaat so streme`ot za
upotreba i afirmacija na make-
donskiot naroden jazik vo u~i-
li{teto i vo literaturata, a cr-
kovnoslovenskiot vo crkvite, za-
edno so ve}e organiziranoto ba-
rawe za obnovuvawe na ukinatata
Ohridska arhiepiskopija kako
samostojna pravoslavna crkva i
uslov za obezbeduvawe makedon-
ski nufus vo {erijatskiot sis-
tem na Osmanliskata Imperija.
Po Krimskata vojna (1856), ne bez
rusko vlijanie, ova dvi`ewe se
zasiluva i e naso~eno pred sè pro-
tiv gr~kiot jazik i gr~kata kniga
vo u~ili{tata i vo crkvite, za
upotreba na †na{inskiot# vo
u~ili{tata i slovenskiot vo
crkvite. Otporot na †na{izmot#
protiv bugarskata penetracija vo
Makedonija organizirano se za-
siluva po obrazuvaweto na Bugar-
skata egzarhija (1870).
Toga{ o`ivuva i srpskata naci-
onalna propaganda i se poveduva
Fermanot za
osnovaweto
na Bugarskata
egzarhija
(24. II 1870)
MAKEDONIJA M
rivalska borba na tu|ite propa-
gandi za prevlast vo Makedonija.
Toa go zabavuva procesot na afir-
macijata na makedonskata pre-
rodba. Taka i zapo~nuva klu~nata
faza na prerodbenskiot proces.
Sogleduvaj}i ja `elbata na make-
donskiot narod za sopstven jazik
vo svoite u~ili{ta i upornoto
odbivawe na bugarskite u~ebni-
ci, za da se infiltrira bugarska-
ta nacionalna ideja vo Makedo-
nija, Bugarskoto ~itali{te vo
Carigrad formira specijalna
komisija (na ~elo so P. R. Slavej-
kov) za podgotovka na bugarski
u~ebnici †na makedonskoto na-
re~je# (1869). No idejata stana
Statijata na P. Slavejkov vo vesnikot
†Makedonija# (18. I 1871)
bespredmetna po brzoto sozdava-
we na Bugarskata egzarhija, koga
so turskite zakoni be{e pomog-
nato slobodnoto vleguvawe na bu-
garskata propaganda vo Makedo-
nija. Vo tie novi okolnosti Sla-
vejkov se osmeluva vo svojot ves-
833
M MAKEDONIJA
nik †MakedoniÔ# (18. I 1871) prv-
pat javno da progovori i za †Ma-
kedonskoto pra{awe# {to go ka-
rakterizira kako †separatis-
ti~ko# nacionalno dvi`ewe i
pritoa gi nabele`uva osnovnite
barawa na Makedoncite: za svoj
jazik, svoja crkva i svoja kultur-
no-istoriska avtonomija, raz-
li~na od bugarskata.
Celi 20 godini podocna (1888–
1891) i srpskata propaganda pravi
sli~en obid so bukvarite i ~itan-
kata na Stojan Novakovi} na srbi-
ziran makedonski jazik za da mo`e
i taa, kako znatno zadocneta, po-
lesno da prodre vo Makedonija.
Me|utoa, brzo se uviduva deka po
toj pat samo se zasiluva makedon-
skata nacionalna svest, pa dvete
propagandi brzo se otka`uvaat od
takviot iznuden eksperiment.
Vo borbata za naroden jazik vo
obrazovanieto u{te vo prvata
polovina na XIX v. se pojavuva
potrebata i za svoi pe~atnici,
pa e otvorena Solunskata pe~at-
nica na Teodosija Sinaitski
(1838–1841) i Vata{kata na Das-
kal Kam~e, no se pravi i obid za
slovenizirawe na gr~kata pe~at-
nica na Kirijak Dr`ilovi~ vo
Solun (1860). Potrebata za sops-
tveni u~ebnici se obiduvaat da ja
zadovolat u~ebnikarite Anato-
lija Zografski (1838), Partenija
Zografski (1857–1858), a podocna
i Dimitar Makedonski i Dimi-
tar Uzunov (1867‡1868), Kuzman
[apkarev (1868‡1874) i \or|ija
M. Pulevski (1873 i osobeno
1875). Obidi za objavuvawe gra-
matika na makedonskiot jazik
pravat pove}emina (Dimitar Mi-
ladinov, Partenija Zografski,
Georgi Dinkata, Venijamin Ma-
~ukovski), no samo \or|ija Pu-
levski uspeva i da go nape~ati pr-
viot del na svojot obid †Slogni-
ca re~ovska# (1880).
Paralelno so toa se zadovoluva i
potrebata za literatura na maj-
†Na~alnoe
u~enie
za decata#
(Carigrad,
1857) od
Partenija
Zografski
i †Sve{tena
istorija#
(Carigrad,
1867) od
Dimitar
Makedonski
834
~in jazik. Vo 60-tite i 70-tite go-
dini na XIX v. se pojavuvaat stiho-
vite na Konstantin Miladinov,
Konstantin i Andreja Petkovi~,
Rajko @inzifov, Grigor Prli~ev
i \or|ija Pulevski, a od 90-tite
godini i raznovidnite literatur-
ni tvorbi na Vojdan ^ernodrin-
ski, Marko Cepenkov, D. Haxidi-
nev, Petar Poparsov i dr.
Vo soglasnost so evropskiot
trend, po~nuva i intenzivno obja-
vuvawe na makedonskiot usten
folklor (Stefan Verkovi}, Bra-
}ata Miladinovci, \or|ija Pu-
levski, Ivan Jastrebov, Kuzman
[apkarev, Marko Cepenkov, An-
ton Popstoilov, Vasil Ikono-
mov, Petar Draganov i dr.). Para-
lelno so toa se pojavuva i make-
donskata nau~na misla (Kon-
stantin Miladinov, \or|ija Pu-
levski, Georgi Balas~ev, Trajko
Kitan~ev i dr.), no i obidi za
sopstven pe~at so vesnicite:
†MakedonskiŸ glasÍ# (1885–87),
†Makedonski list# (1887), †Ma-
kedoniÔ# (1888–1893), †GlasÍ Ma-
kedonski# (1893–1898), †Balkan-
ski glasnik# (1902), †BalkanÍ#
(1903) i dr.
Toa e ve}e epohata na revolucio-
nerno-politi~kata komponenta
na osloboditelniot prerodben-
ski tek {to se izrazuva niz Raz-
love~koto vostanie (1876), so
dobrovolcite vo Srpsko-turskata
(1876) i vo Rusko-turskata vojna
(1877‡1878), preku Kresnenskoto
makedonsko vostanie (1878‡1879),
Makedonskata liga so Narodno-
to sobranie na Makedonija i
Privremenata vlada na Makedo-
nija so Ustavot za dr`avnoto
ureduvawe na Makedonija (1880–
1881). Ovoj podem na nacionalna-
ta svest preku †lozarstvoto# vo
Sofija (1890‡1892) stignuva do
Dru{tvoto †Vardar# (1893‡1894)
i potoa do Makedonskiot klub vo
Belgrad (1902), pa so formirawe-
to na Makedonskoto nau~no-li-
teraturno drugarstvo vo S.-Pe-
terburg (1902) i negovata kom-
pletna i kompleksna nacionalna
programa (12. XI 1902) se zaokru-
`uva predilindenskiot period.
Ilindenskiot podvig (2. VIII 1903)
ja utvrdi dr`avnosnata svest na
narodot, a MNLD so oficijalno-
to voveduvawe na makedonskiot
jazik prvpat vo slu`bena upot-
reba (~l. 12 od Ustavot, 1903) i so
negovata nau~na kodifikacija i
prakti~na primena vo knigata na
K. P. Misirkov †Za makedoncki-
te raboti# (1903), dovr{ena vo sp.
†Vardar# (1905), nau~no gi prok-
lamira nacionalnite priorite-
ti: makedonskata nacija, make-
donskiot jazik, makedonskata
crkva i kulturno-nacionalnata
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Prvite izdanija na makedonski jazik
od J. Kr~oski (Budim 1814)
avtonomija. So toa i zapo~nuva
re{ava~kiot del od makedonski-
ot prerodbenski proces. Obidite
na Drugarstvoto za otvorawe u~i-
li{ta na makedonski jazik
(1903‡1905 i 1910‡1911) i dejnos-
ta na Makedonskata kolonija vo
Petrograd (1911‡1917), kako
opolnomo{ten pretstavnik na
makedonskiot narod pred Evro-
pa, gi postavuvaat osnovite na
epohata za kone~na afirmacija
na kulturno-nacionalnata misla
za nacionalno-politi~ko oslo-
boduvawe i dr`avno konstitui-
rawe na Makedonija.
Balkanskite vojni so Bukure{-
kiot dogovor (1912‡1913) ja raz-
bivaat teritorijalnata celost na
Makedonija, Prvata svetska vojna
i Versajskiot dogovor (1914‡
1919) ja zatvrduvaat podelbata na
zemjata, no ne ja spre~uvaat i ide-
jata za osloboduvawe i obedinu-
vawe na makedonskiot narod. Toa
go potvrduvaat: programskoto
pismo na Bitolskiot kru`ok
(15. VIII 1912), Op{tomakedon-
skata konferencija vo Veles (de-
kemvrri 1912), memorandumite
na Makedoncite (1 mart i 7 juni
1913), †Kartata na Makedonija
po programa na makedonskite na-
rodnici# (1913) na makedonski
jazik, osnovaweto i dejnosta na
Slovenomakedonskoto nacional-
no-prosvetno dru{tvo †Sv. Ki-
ril i Metodija# (1912) i Rusko-
makedonskoto blagotvorno dru{-
tvo †Sv. Kiril i Metodija#
(1913) vo Peterburg, statiite
na D. ^upovski, G. Georgov, K.
Misirkov i drugi vo ruskiot pe-
~at i osobeno vo sp. †Makedon-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M

‡1934), †Makedonska mlade`Ï#(1933 ili se pretstaveni na scenata

‡1934), †Makedonski vesti# dramite na makedonski jazik na
(1935‡1936), †Makedonska zemÔ# Nikola Kirov Majski, Vasil
(1936), †Goce# (1938), †IlindenÏ# Iqoski, Anton Panov, Risto Kr-
(1939) i dr., nelegalnite: †Re- le i dr., a se otpe~ateni i stiho-
volÓciÔ# (1931), †Makedonska re- zbirkite na Vol~e Naum~eski,
volÓciÔ#, †Obedinist# i †No- Venko Markovski, Ko~o Racin i
`ot# (1935), †BÓletinÍ# i †Make- Kole Nedelkovski.
donsko edinstvo# (1936) i dr.; le-
galnite makedonski vesnici i spi-
sanija vo Jugoslavija: †Na{ vesnik#
(1937), †Lu~# (1937‡1938), †Na{a
re~# (1939‡ 1941), zaedno so evrop-
skoto †Makedonsko delo# (1925
‡1935); vesnicite vo SAD: †Bal-
kansko sdru`enie# (1931‡1934),
†Trudova MakedoniÔ# (1934‡1938) i
†Narodna volÔ# (1938‡1978); kanad-
skoto †Edinstvo# (1936‡1940); ar-
gentinskite †Makedonski glas#
(1935‡1939) i †Narodna tribuna#
(1936‡1939), kako i godi{nite
zbornici na MNS vo SAD i Kana-
da (1931‡1940).
Reklamen list za sp. †Makedonski glas# (1914)

skij golosÍ (Makedonski glas)#

(1913‡1914), dejnosta na Makedon-
skiot revolucioneren komitet
vo Petrograd (1917‡1924) i sta-
tiite na Misirkov vo Sofija
(1922‡1925) i na ^upovski vo Ru-
sija (1923).
Zaradi svoite interesi Komin-
ternata go priznava makedon-
skiot kulturno-nacionalen en-
titet i makedonskiot jazik ka-
ko poseben vo slovenskiot svet
(11. II 1934) i so toa na me|unarod-
no nivo go pomognuva prerodben-
skiot proces za kone~noto re{e-
nie. Nezavisno od krvavite ras-
pravii na VMRO na T. Aleksan-
drov i V. Mihajlov so MEFO i
VMRO(Ob), vo 20-tite (†Avto-
nomna MakedoniÔ#, †Makedonsko
sÍznanie#) i posebno vo 30-tite
godini se pe~ateni dvaesetina
razni vesnici i spisanija so make-
donskata nacionalna programa,
kako {to se: legalnite (vo Sofi-
ja): †Makedonsko zname# (1932
Vesnikot na Mitko Zafirovski
†Makedonska zemja# (1936)
V. †Trudova Makedonija#, za smrtta
na Gan~o Haxipanzov vo [panija (1936)
Vo 30-tite godini na HH v. se izda-
deni i pogolem broj posebni pubi-
kacii: [Vasil Ivanovski,] Ide-
it‹ i zada~it‹ na makedonsko-
to progresivno dvi`enie vÍ BÍl-
gariÔ (1933); AngelÍ DinevÍ, Ma-
kedonskit‹ slavÔni (1938); K.
LambrevÍ, MakedonskiÔtÍ vÍp-
rosÍ i balkanskoto edinstvo
(1938); Kosta VeselinovÍ, Nacio-
nalno porobeni narodi i nacio-
nalni malcinstva (1938), VÍz-
ra`daneto na MakedoniÔ i Ilin-
denskoto vÍzstanie (1939), Bor-
ci za narodna svoboda: Hr. Bote-
vÍ, Goce Del~evÍ, LÓbenÍ Karave-
lovÍ i D`uzepe Garibaldi (1940).
Vo me|uvoeniot period osobeno
vidliv podem pravi i makedon-
skata literatura: objaveni se
Venko
Markovski:
†Oginot#
(1938)
Od zbirkata †Idi prolet# od Vol~e Naum~eski
(1939 i 1941)
Vo tekot na NOB, pokraj objave-
nite pesnarki so narodni i masov-
ni borbeni pesni, se nape~ateni i
dvete kni{ki na Racinovite Na-
rodno-osloboditelni pesni (1943),
vtoroto izdanie na Racinovite Be-
li mugri (april 1944), stihozbir-
kata na Aco [opov Pesni (1944),
Zbirki so makedonski narodnoosloboditelni pesni
no i poetskite knigi na Venko
Markovski: spevot Partizani,
eposot Robii i stihozbirkite Or-
lite na Makedonija, Niz po`ari-
te na Elada i Pesni (1944).
Na I zasedanie na ASNOM vo ma-
nastirot †Sv. Prohor P~iwski#
(2 avgust 1944) e konstituirana
sovremenata makedonska dr`ava
Demokratska Federalna Makedo-
nija vo ramkite na Demokratska
Federativna Jugoslavija i e inau-
guriran makedonskiot kako li-
teraturen jazik i ve}e zapo~nuva
dr`avniot `ivot i razvitok na
makedonskata nacija i kultura.
So toa i zavr{uva prerodbenski-

835
M MAKEDONIJA
Naroden sobor vo manastirot †Sv. Prohor P~inski#
vo vremeto na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944)
ot proces {to ima vlijanie i vrz
natamo{niot nacionalen razvi-
tok vo drugite delovi od makedon-
skiot narod vo Grcija, Bugarija i
Albanija, kako i vo dijasporata.
LIT.: AngelÍ DinevÍ, Makedonskit‹
slavÔni, SofiÔ, 1938; Kosta VeselinovÍ,
VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilinden-
skoto vÍzstanie, SofiÔ, 1939; Bla`e Ko-
neski, Makedonskite u~ebnici od 19 vek
‡ Eden prilog kon istorijata na make-
donskata prerodba, Skopje, 1949; Dragan
Ta{kovski, Ra|aweto na makedonskata
nacija, Skopje, 1966; Bla`e Ristovski,
Krste P. Misirkov (1874‡1926). Prilog
kon prou~uvaweto na razvitokot na ma-
kedonskata nacionalna misla, Skopje,
1966: istiot, Dimitrija ^upovski (1878‡
1940) i Makedonskoto nau~no-literatur-
no drugarstvo vo Petrograd, I-II, Skopje,
1978; istiot, Makedonskiot narod i make-
donskata nacija, I-II, Skopje, 1983; istiot,
Portreti i procesi od makedonskata
literaturna i nacionalna istorija, I-
III, Skopje, 1989‡1990; istiot, Istorija na
makedonskata nacija, MANU, 1999; isti-
ot, Stoletija na makedonskata svest.
Istra`uvawa za kulturno-nacionalni-
ot razvitok, Skopje, 2001. Bl. R.
Makedonija vo vremeto na Vtora-
ta svetska vojna. Po kapitulaci-
jata na Kralstvoto Jugoslavija
(6‡18. IV 1941), do krajot na maj
be{e okupirano i Kralstvoto
Grcija. Pritoa, osven porano
vklu~eniot Pirinski del na Ma-
kedonija, Bugarija go anektira i
najgolemiot del od Vardarskiot
del i del od Egejskiot del na Ma-
kedonija (do rekata Struma i os-
trovite Tasos i Samotraki), so
vkupno 21.460 km² i okolu 876.000
`iteli. Italija go dobi najgole-
miot del od Zapadna Makedonija
so gradovite Tetovo, Gostivar,
Ki~evo, Debar i Struga, najgole-
miot del od prespanskite sela i
Kostursko, Lerinsko i Ko`ansko
vo Egejskiot del na Makedonija,
so vkupno 4.314 km² i so okolu 232
iljadi `iteli. Vo juli toa okupa-
ciono podra~je be{e prepu{teno
na anektirawe od kvislin{ka
Albanija. Taka, Egejskiot del na
Makedonija, koj dotoga{ se nao-
|a{e pod gr~ka vlast, be{e pode-
len pod bugarska, italijanska i
germanska okupacija (Solunsko,
Vodensko i Gumenxisko). Za oku-
patorskiot re`im dovolno zbo-
836
Novata podelba na Makedonija po okupacijata vo 1941 godina
ruvaat podatocite deka samo vo
bugarskoto okupacisko podra~je
ima{e okolu 45.000 okupatorski
vojnici i ~inovnici, a na terito-
rijata pod albanska okupacija be-
{e voveden danokot desetok od
vremeto na osmanliskoto vladee-
we. Vo Vardarskiot del na Make-
donija, samo vo prvata godina od
fa{isti~kata okupacija bea uap-
seni 1.937 lica, so 38 smrtni pre-
sudi. Na bugarskoto okupaciono
podra~je, od 3.422 u~iteli i nas-
tavnici vo u~ili{tata so namet-
natiot bugarski nastaven jazik,
ima{e samo 306 u~iteli i nastav-
nici Makedonci. Vo italijansko-
albanskoto okupaciono podra~je
be{e voveden albanskiot jazik vo
administracijata i vo u~ili{ta-
ta i za makedonskite deca.
U{te od prvite denovi na okupa-
cijata, makedonskiot narod po~-
na organiziran otpor i podgotov-
ki za oru`ena borba, predvodena
od makedonskite komunisti i
patrioti, glavno ~lenovi na KPJ
i SKOJ. Tie na makedonski jazik
gi izdavaa vesnicite †Dedo
Ivan# (Kumanovo), †Naroden
bilten# (Veles) i dr. (1941), a vo
Skopje, Kumanovo, Prilep, Bito-
la, Veles i vo drugi mesta izbuv-
naa u~eni~ki {trajkovi (1941).
Oru`eniot otpor pak zapo~na ne-
posredno po germanskiot napad
na SSSR (22. VI 1941). Vo Pirin-
skiot del na Makedonija Ivan
Kozarov ja formira prvata par-
tizanska grupa (27. VI 1941), a ne-
posredno po nea bea formirani i
partizanskite grupi na Nikola
Parapunov i Kostadin Kantarxi-
ev, poradi {to bugarskite vlasti
prezedoa apsewe na okolu 150 an-
tifa{isti. Vo pove}e gradovi na
Vardarskiot del na Makedonija
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
bea organizirani masovni ilin-
denski demonstracii (2. VIII
1941). Istiot mesec skopskite di-
verzanti izvr{ija uspe{ni di-
verzii vo rudnikot za hrom Radu-
Diverzantska akcija na @elezni~kata stanica
vo Skopje (1941)
{a, na aerodromot Petrovec, na
`elezni~kata linija i na drugi
objekti, a potoa bea formirani i
Skopskiot NOP odred (22. VIII
1941) i Prilepskata partizanska
~eta (12. IX 1941). Prilepskite
ilegalci izvr{ija oru`en napad
na bugarskite vojnici kaj Bogo-
milskiot tunel (16. XI 1941). Na-
skoro potoa, po odluka na Pokra-
inskiot voen {tab na PK na KPJ
za Makedonija be{e formiran
Prilepskiot NOPO †Goce Del-
~ev# (11. X 1941), koj izvr{i na-
pad na okupatorskite sili vo Pri-
lep, a naredniot den bea formi-
rani i dvata kumanovski odreda ‡
Kozja~kiot i Karada~kiot NOP
odred. Po nivnoto razbivawe ili
rasformirawe se formiraa ~e-
tiri novi odredi vo Skopsko, Bi-
tolsko, Prilepsko i Vele{ko (vo
proletta 1942). Pokrainskiot vo-
en {tab be{e preimenuvan vo Gla-
ven {tab na NOPO, na ~elo so
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Mogilata na nepobedenite vo Prilep
Mihailo Apostolski (letoto
1942) i bea formirani u{te ~eti-
ri odredi vo Bitolsko, Kru{ev-
sko, Mavrovsko i na [ar Plani-
na (letoto i esenta 1942). Vo Pi-
rinskiot del na Makedonija bea
Mihailo
Apostolski
formirani novi partizanski
grupi vo Gornoxumajsko, Nevro-
kopsko i Petri~ko i be{e izvr-
{en oru`en napad na germanskata
stanica za vrski vo Gorna Xumaja
(1942). Vo Vodensko, vo Egejskiot
del na Makedonija, be{e formi-
rana Makedonskata antifa{is-
ti~ka organizacija (MAO). [i-
rum Makedonija bea pokrenati
novi ilegalni vesnici: †Poli-
Vodenicata na Karadak kade {to bil razbien Karada~kiot narodnooslo-
boditelen partizanski odred (12. X 1941)
ti~ki listok# (Kavadarci), †Na-
roden glas# (Prilep), †Vesnik#
(Skopje), †Bilten# (Bitola), †Ok-
trobris# (Kumanovo), †Nedelen
vesnik# (Tetovo), †Naroden glas#
([tip) i dr.
Partizani na planinata Mukos (1942)
Po formiraweto na KPM i CK
na KPM (Tetovo, 19. III 1943) be-
{e re{eno G[ na NOPOM i dru-
gite voeni {tabovi da izlezat na
teren za neposredno rakovodewe
na oru`enata borba. Bea formi-
rani i pet oblasni komiteti na
KPM i pet operativni zoni na
NOV i POM, so zada~a da se po-
vrzat so voeno-politi~kite rako-
vodstva na otporot vo Albanija,
Bugarija i Grcija. Vo Pirinski-
Nekrolog za zaginatite borci na Kozja~kiot i Karada~kiot
narodnoosloboditelen odred (1945)
MAKEDONIJA M
Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1942 g.
(ozna~eni so sina boja)
ot del na Makedonija be{e for-
miran NOPO †Jane Sandanski#
(1. V 1943), a potoa i NOPO †Ni-
kola Kalap~iev# vo Gornoxumaj-
sko, NOPO †Anton Popov# vo
Petri~ko i partizanskite ~eti
vo Svetivra~ko i vo Melni~ko.
Bea sozdadeni silni `ari{ta na
oru`enata borba vo Debarca,
Prespa, Tikve{ko, Gervgelisko i
Kumanovsko.
Del od delegatite na Prespanskoto sovetuvawe
(2. VIII 1943)
Na Prespanskoto sovetuvawe (2.
VIII 1943) be{e re{eno da po~nat
podgotovkite za svikuvawe na
Prvoto zasedanie na ASNOM ka-
ko najvisok organ na vlasta vo ma-
kedonskata dr`ava, da se formi-
raat bataljoni i brigadi, koman-
837
M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

di na mestata i na podra~jata, ob-

lasni i okoliski NOO. Naskoro
potoa be{e formiran Narodno-
osloboditelniot bataljon †Mir-
~e Acev# (18. VIII 1943) kako prva
regularna voena edinica na NOV
i POM.
Po kapitulacijata na Italija (8.
IX 1943) edinicite na NOV i
POM zaplenija golemo koli~e-
stvo oru`je i municija. Na slo-

Razoru`uvawe na italijanskata fa{isti~ka Podelbata na Makedonija na operativni zoni na NOV i POM i pet oblasni komiteti na KPM (1943)
vojska vo Zapadna Makedonija
bodnite teritorii se sozdavaa i telen front (SNOF, oktomvri ve}e dobi masoven op{tonaroden
legalni NOO, be{e formiran 1943 ‡ april 1944) i Slavjanoma- karakter (letoto 1944).
prviot legalen Okoliski NOO kedonskata osloboditelna vojska Vo Pirinskiot del na Makedoni-
vo slobodnoto Ki~evo (26. IX (SOV) kako vooru`en del na ja bea formirani NO brigada †Ja-
1943), bea organizirani sanitet- SNOF, vo ~ii ramki dejstvuvaa ne Sandanski# i Pirinskiot par-
ska i ambulantna slu`ba, bea ot- NOPO †Lazo Trpovski# i NO- tizanski odred †Rila#, a Petri~-
voreni prvite u~ili{ta na make- PO †Vi~o#. G[ na NOV i POM kiot partizanski odred be{e vo
donski nastaven jazik i se odr`a po~na da vodi pokrupni voeni postojana vrska so edinicite na
Prviot sve{teni~ki naroden so- operacii. Be{e formirana Vto- ELAS na pl. Ali Botu{. [irum
bor kako za~etok na avtokefal-
nosta na MPC. Izdava~kata dej-
nost na makedonski jazik dobiva-
{e u{te pogolemi razmeri. Be{e
objaven Manifestot na G[ na
NOV i POM (vo po~etokot na
oktomvri 1943) kako programski
dokument za celite na NOAVM.
Pri G[ pristigna i prvata an-
gliska sojuzni~ka misija kako
zna~aen akt na me|unarodno priz-
nanie na NOAVM. Voenite sili
na NOV i POM narasnaa na 6 ba-
taljoni, edna ~eta so te{ko oru`-
je i edna baterija topovi (X-XI
1943), a be{e formirana i Prva- Slobodni teritorii vo Makedonija vo 1943 g.
ta makedonsko-kosovska NOU
brigada (11. XI 1943). CK na KPM rata MNOU brigada (s. Fu{tani,
i G[ na NOV i POM go formi- Meglensko, 20. XII 1943) i po dva
raa Inicijativniot odbor za svi- dena tamu se odr`a i Prviot kon- Partizani od Pirinskiot del na Makedonija
kuvawe na ASNOM (vtorata po- gres na NOMSM, so u~estvo na
lovina na noemvri 1943) i bea iz- 288 delegati od mladinskite or- Makedonija bea formirani ok.
brani 42 delegata za Vtoroto za- ganizacii. Voenite edinici us- 500 NOO i bea izbrani 116 dele-
sedanie na AVNOJ (Jajce, 29. XI pe{no im se sprotistavuvaa na gati za Prvoto zasedanie na AS-
1943), koi poradi voenite uslovi nadmo}nite neprijatelski sili NOM (man. †Sv. Prohor P~iw-
ne uspeaja da u~estvuvaat vo nego- vo ednomese~niot Fevruarski po- ski#, 2. VIII 1944) kako najvisoko
vata rabota. Vo Kostursko i Le- hod (1944) vo dol`ina od ok. 400 zakonodavno i izvr{no narodno
rinsko, vo Egejskiot del na Make- km, vo najnepovolni vremenski pretstavni~ko telo na makedon-
donija, bea formirani Slavjano- uslovi, i vo Proletnata ofanzi- skata dr`ava, na koe makedonski-
makedonskiot narodnooslobodi- va (25. IV ‡ 19. VI 1944). NOAVM ot jazik be{e proglasen za slu`-

838
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Izborot na delegatite za Prvoto zasedanie
na ASNOM po mestata na potekloto
ben vo makedonskata dr`ava i za-
po~na dr`avniot razvitok na
DFM kako federativna dr`ava
vo ramkite na DFJ. Tie re{enija
bea poddr`ani i od prvata legal-
na konferencija na BKP za Gor-
noxumajskata oblast (Razlo{ka,
Nevrokopska, Svetivra~ka, Pet-
ri~ka i Gornoxumajska okolija), a
vo Egejskiot del na Makedonija
bea formirani Kostursko-lerin-
skiot bataljon, Vodenskiot make-
donski bataljon i potoa Prvata
egejska NO brigada, koja zede u~e-
stvo vo borbite za osloboduvawe
na Tetovsko i Gostivarsko.
Vo vremeto na zavr{nite opera-
cii za osloboduvaweto na Make-
donija, pod komandata na G[ na
NOV i POM ve}e ima{e okolu
Zavr{nite operacii za osloboduvaweto
na Makedonija
85.000 u~esnici vo NOAVM, so 7
divizii i 3 korpusi, me|u koi i
okolu 10.000 borci i zadninski
sorabotnici od Egejskiot i Pi-
rinskiot del na Makedonija. Po
kapitulacijata na Bugarija (9. IX
1944), germanskite sili se povle-
kuvaa so golemi zagubi. A so os-
loboduvaweto na Gostivar i Te-
tovo (19. XI 1944) zavr{i celos-
noto osloboduvawe na DFM. Po-
docna makedonskite divizii
u~estvuvaa i vo osloboduvaweto
na Kosovo i Ju`na Srbija, a Pet-
naesettiot (makedonski) korpus
na NOVJ, sostaven od 22.000 bor-
ci, zede u~estvo i vo zavr{nite
operacii za osloboduvaweto na
Jugoslavija. Makedonskiot narod
ja zavr{i vojnata so ok. 25.000 za-
ginati borci i `rtvi na fa{is-
ti~kiot teror. So seto toa NO-
AVM dade zna~itelen pridones
vo antifa{isti~kata vojna na
Balkanot i vo Evropa.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod,
kniga treta, Skopje, 1969; Dimitar Mit-
rev, Pirinska Makedonija i drugi isto-
riografski ogledi, Skopje, 1970; Mihailo
Apostolski, Specifi~nosti razvoja Narodnooslo-
bodila~kog rata i Revolucije u Makedoniji, Beo-
grad, 1978; D-r Gligor Todorovski, Okupa-
cijata na Zapadna Makedonija (1941–
1944), vtoro dopolneto izdanie, Skopje,
1982; D-r Simo Mladenovski, Mladinata
od Makedonija vo NOB, Skopje, 1983; Mi-
hailo Apostolski, Narodnoosloboditel-
nata borba i Revolucijata vo Makedonija,
Skopje, 1985; Makedonija od ustanka do slobo-
de 1941–1945. (Zbornik radova), Beograd,
1987. S. Ml.
Republika Makedonija (1945–2006).
Makedonija celosno e oslobodena
na 19. XI 1944 g., no, kako slobodna
dr`ava so site atributi, funkci-
onira od 16. IV 1945 g., koga na
Tretoto zasedanie na ASNOM e
formirana prvata vlada (pretse-
datel Lazar Koli{evski). Razvo-
Lazar
Koli{evski
jot na RM po 1945 g. ima dve glav-
ni fazi. Prvata e do 1991 g., od-
nosno vo ramkite na jugosloven-
skata federacija, i vtorata po
1991 g. kako samostojna, suverena
i nezavisna dr`ava. Ovie dve fa-
zi imaat svoi specifi~nosti.
Makedonski begalci od Kostursko (1949)
MAKEDONIJA M
Vesta za prvata Vlada vo prviot dneven legalen
vesnik †Nova Makedonija# (1945)
Razvojniot period 1945–1950 g. e
poznat kako administrativno-
centralisti~ki, bidej}i sè zavi-
selo od centralnata vlast vo Fede-
racijata, koja go kreirala sojuzno-
to, no imala vlijanie i za sodr`i-
nata na republi~koto zakonodav-
stvo. Ustavot na NRM od 1946 g. bil
podgotven spored onoj na Federaci-
jata od istata godina. So toa bile
izostaveni nekoi avtonomni vred-
nosti sodr`ani vo dokumentite od
Prvoto zasedanie na ASNOM.
Naporedno so obnovata na Make-
donija (1945), se pristapilo i kon
promena na sopstveni~kite odno-
si i podr`avuvawe na nejziniot
imot. So agrarnata reforma zem-
jata im se dodeluvala glavno na
borcite u~esnici vo vojnata.
Stopanskite subjekti se centra-
lizirale kako dr`avna sopstve-
nost vo glavni ili pak generalni
direkcii, a rabotnicite bile pla-
}ani od dr`avniot buxet. Poli-
ti~kiot sistem se zasnovuval na
ednopartiskoto vladeewe na KPJ
(KPM) so poistovetuvawe na dr-
`avnite i partiskite funkcii.
Uspe{ni ~ekori, zna~ajni za na-
cionalniot identitet, bile nap-
raveni vo oblasta na obrazovanie-
to i kulturata. Se afirmirala
upotrebata na makedonskiot lite-
raturen jazik kako dr`aven, a se
vovele i jazicite na nacionalnite
malcinstva vo u~ili{tata. Vo so-
cijalnata sfera, kako posledica
na Gra|anskata vojna vo Grcija
839
M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

840
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
(1946–1949), NRM se soo~ila so
begalskiot egzodus na Makedonci-
te. Sudirot na KPJ so KPSS
(1948), pokraj negativnite stopan-
ski, predizvikal i negativni po-
liti~ki i nacionalni posledici
za Makedoncite od Pirinskiot i
Egejskiot del na Makedonija i za
makedonskoto pra{awe voop{to.
Zaostanuvaweto vo stopanskiot
razvoj na NRM bilo rezultat na
neuspe{noto rakovodewe na sto-
panstvoto i nedovolnata produk-
tivnost na trudot. Bile inicira-
ni novi promeni vo stopanskite
odnosi. Taka, vo Makedonija se
pristapilo kon poop{testvuvawe
i na sredstvata za proizvodstvo.
Toa bilo napraveno so formalno-
to †predavawe na fabrikite na
rabotnicite#, odnosno na nivnite
rabotni~ki soveti. Toj proces
bil imenuvan kako voveduvawe na
rabotni~ko samoupravuvawe.
Promenite bile sankcionirani
vo ustavnite dokumenti od 1953 g.
Vo ovoj period (do 1970) bile nap-
raveni nekolku obidi so cel da se
zabrza razvojot i da se etablira
noviot †samoupraven sistem#. Za-
toa toj period mo`e da se defini-
ra kako period na rabotni~koto
samoupravuvawe. Razvojot na sa-
moupravuvaweto bil postavuvan
kako prioritetna cel na KPJ
(KPM). Partijata go promenila
imeto vo Sojuz na komunistite, no
ne i su{tinata na rabotata. Sto-
panskite neuspesi vo dr`avata
bile pravdani so navodniot zastoj
vo samoupravuvaweto. Vo ustavni-
te dokumenti od 1963 g., vo koi na-
mesto †narodna#, Makedonija do-
bila ime †socijalisti~ka#
(SRM), SKM ja vgradil svojata
vode~ka uloga kako ustavna kate-
gorija. Niz kongresnite i drugite
partiski dokumenti bile deleni
zada~i {to ne se izvr{uvale.
Ras~istuvawe na ru{evinite na Skopje
po zemjotresot (1963)
Vo 1963 g. gradot Skopje bil pogo-
den od katastrofalen zemjotres
so mnogu `rtvi, koj, i pokraj me-
|unarodnata solidarnost, prediz-
vikal drugi posledici.
Poradi ekonomskite i politi~-
kite problemi, od SKJ (SKM)
kon krajot na 60-tite i po~etokot
na 70-tite godini bile inicirani
novi promeni. Bila osudena poja-
vata na †liberalizmot# i †nacio-
nalizmot#. Republikite dobile
pogolemi prava. Vo ustavite od
1974 g., vo taa nasoka, bile vovede-
ni dogovornata ekonomija i dele-
gatskiot sistem. Toa e period na
izgraduvaweto na delegatskiot
sistem i dogovornata ekonomija.
I so pogolemata avtonomnost na
republikite ne bile re{eni os-
novnite problemi. Smrtta na Jo-
sip Broz Tito (1980) niv u{te po-
ve}e gi uslo`nila. Nastanala po-
liti~ka dezorientacija, koja ne
ja zaobikolila i Makedonija. Se
zgolemila nacionalnata netrpe-
livost, a vo nekoi sredini plam-
nal prikrivaniot nacionalizam.
Rakovodnite lu|e vo Jugoslavija
ja promovirale idejata za prodol-
`uvawe po †Titoviot pat#. Me|u-
toa, raspadot na jugoslovenskata
federacija, po neuspehot na XIV
kongres na SKJ (januari 1990),
bil neizbe`en. SRM bila dosta
nepodgotvena da se soo~i so nova-
ta situacija.
Samostojna, suverena i nezavis-
na Republika Makedonija e kon-
stituirana so Deklaracijata na
Sobranieto na SRM od 15. I 1991
g., a opredelbata e potvrdena na
referendumot za samostojnost i
nezavisnost od 8. IX 1991 g. Ved-
na{ bila priznaena od pove}e
zemji. Od 1990 do 2006 g. bile odr-
`ani ~etiri parlamentarni i is-
to tolku pretsedatelki izbori.
Prv pretsedatel na dr`avata (vo
dva mandata) bil Kiro Gligorov.
Potoa Boris Trajkovski, a po ne-
govata smrt (2004) bil izbran
Branko Crvenkovski. Prv pret-
sedatel na Vladata na samostojna
Proizvodstven pogon vo †Teteks# - Tetovo
MAKEDONIJA M
Nikola
Kqusev
RM bil Nikola Kqusev, a potoa
bile izbirani Branko Crvenkov-
ski, Qup~o Georgievski, Hari
Kostov, Vlado Bu~kovski i Ni-
kola Gruevski. Vo vremeto na sa-
mostojnosta Makedonija se soo~i-
la so mnogubrojni politi~ki i
ekonomski problemi. Mnogu od
niv, kako, na pr., sporot okolu
imeto, priemot vo evropskite in-
tegracii, vrabotenosta i dr. ne se
re{eni ni do denes.
Vo 2001 g. doa|a konfliktot po-
me|u makedonskite bezbednosni
sili so stranski agresori so del
i od albanskata etni~ka zaednica
vo Makedonija. Nau~nata misla
sè u{te nema nau~no objasnuvawe
za toa. Konfliktot ne dobil go-
lemi razmeri, no dr`avata vo
ekonomski i politi~ki pogled ja
vratil mnogu nazad. Odredbite od
t.n. Ramkoven dogovor, potpi{an
na 13. VIII 2001 g. vo Ohrid, so pri-
sustvo i na pretstavnici od †me-
|unarodnata zaednica#, postepe-
no bil implementiran vo izmeni-
te na Ustavot na RM i vo nejzino-
to zakonodavstvo. N. V.
Stopanstvoto vo RM. Po Vtorata
svetska vojna Makedonija postig-
na dinami~en ekonomski rast,
prosleden so kvalitativni struk-
turni promeni, ne samo vo ekono-
mijata, tuku i vo site drugi sferi
841
M †MAKEDONIJA#
Cementarnicata †Usje# vo Skopje
na op{testvenoto `iveewe: ob-
razovanieto, naukata, kulturata,
zdravstvoto itn. Mobilizacijata
na site postojni razvojni resursi
po 1945 g., vonredno visokite
stapki na rast na bruto-investi-
ciite (vo periodot 1952‡1983 g.
investiciite vo fiksni fondo-
vi, vo prosek, dostignaa 40% od
op{testveniot proizvod), brzata
industrijalizacija i ogromniot
entuzijazam na gra|anite vo iz-
gradbata na sopstvenata zemja ja
so~inuvaa osnovata na sestraniot
op{testveno-ekonomski razvoj.
Industrijata go zgolemi u~estvo-
to vo formiraweto na OP od
14,7% vo 1947, na 42,3% vo 1984 g.
Vo ramkite na industrijata, u~es-
tvoto na energetikata vo perio-
dot 1952‡1984 g. se zgolemi od
3,4% na 8,5%, na ma{inogradbata
od 1,5% na 13,9%, na hemiskata
industrija od 1,9% na 14,6%, a bea
izgradeni krupni industriski
kapaciteti i vo crnata i vo oboe-
nata metalurgija, kako i vo pre-
rabotkata na naftenite deriva-
ti. Zemjodelstvoto be{e kom-
pletno modernizirano ‡ zapre`-
nata sila vo najzna~aen del se za-
meni so mehanizacija, se izgradi-
ja hidromeliorativni sistemi, se
podobri soobra}ajnata povrza-
nost na selata, a primenata na
moderni agrotehni~ki merki
mnogukratno gi zgolemi prinosi-
te kaj site zemjodelski kulturi.
Zemjodelskoto proizvodstvo od
1948 g. do sredinata na 1980-tite
g. se zgolemi za 3,5 pati. Makedo-
nija izgradi moderna i mo}na gra-
de`na operativa (osobeno po zem-
jotresot od 1963 g.), koja uspe{no
izveduva{e krupni grade`ni ob-
jekti vo zemjata i vo stranstvo.
Op{testveniot proizvod na gra-
de`ni{tvoto vo periodot 1952‡
1984 g. porasna za 6,5 pati. Vo zem-
jata bea izgradeni moderni stan-
beni zgradi, industriski hali,
u~ili{ta, soobra}ajnici (pa-
ti{ta, `elezni~ki linii), mo-
842
derni ugostitelski i turisti~ki
objekti itn. Razvojot na ekonomi-
jata mnogukratno ja zgolemi vra-
botenosta ‡ brojot na vraboteni
vo t.n. op{testven sektor se zgo-
lemi od 90.000 vo 1952, na 489.000
lica vo 1984 g.
U~estvoto na zemjodelskoto nase-
lenie vo vkupnoto naselenie od
75% pred Vtorata svetska vojna
se namali na 22% vo 1981 g. Vo
periodot 1947‡1984 g. op{testve-
niot proizvod na zemjata (iska-
`an spored potesnata †proizvod-
na# definicija) porasna za 8 pa-
ti, {to pretpostavuva prose~na
godi{na stapka na porast od
5,9%. So prodlabo~uvaweto na ju-
goslovenskata ekonomska kriza
po 1984 g. stapkite na rast na OP
stanaa stagnantni, a vo periodot
1986‡ 1990 g. i negativni.
Procesot na tranzicija, po osa-
mostojuvaweto na RM, zapo~na vo
te{ki okolnosti (visoka nevra-
botenost, visoka inflacija, re-
lativno golem vnatre{en i nad-
vore{en dolg i silno dejstvo na
neekonomski faktori). Tranzi-
cioniot †{ok# uslovi negativni
stapki na dvi`ewe na BDP do
1995 g. (padot na BDP be{e dras-
ti~en do 1993 g.) i pridonese za
natamo{en porast na nevrabote-
nosta. No Makedonija i vo takvi
uslovi realizira{e krupni re-
formi vo site segmenti na poli-
ti~kiot i ekonomskiot sistem.
Privatizacijata prakti~no e za-
vr{ena, a vo zemjata e sozdadena i
bogata populacija na mali i sred-
ni pretprijatija. U~estvoto na
privatniot sektor vo formira-
weto na BDP iznesuva 65%. Vo
tranzicioniot period bitno e
promeneta i ekonomskata struk-
tura na zemjata. U~estvoto na us-
lugite vo formiraweto na BDP
na zemjata nadmina 50%, prerabo-
tuva~kata industrija u~estvuva
so okolu 15%, zemjodelstvoto so
okolu 12%, grade`ni{tvoto so
5,6% itn. Krupnite reformi vo
fiskalnata i vo monetarnata
sfera dadoa dobri rezultati: in-
Fudbalskiot klub †Makedonija# na prviot natprevar (1941)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
flacijata e svedena od 1.644%
(1992) na 2,3% (1996) i do dene{-
ni dni ostana vonredno niska, bu-
xetskite deficiti se niski i
odr`livi (vo prosek pome|u 0,8%
do 1,5%), nadvore{niot dolg na
zemjata e umeren, deviznite re-
zervi se mnogupatno zgolemeni
(od 3 mil. $ po osamostojuvaweto
na 1,8 mlrd. $ bruto denes).
Visokata nevrabotenost (nad
30%) ostanuva najte{kiot makro-
ekonomski i socijalno-politi~-
ki problem na Makedonija. Per-
zistentnata nevrabotenost, me|u
drugoto, pretstavuva rezultat i
na niskite stapki na ekonomski
rast na zemjata vo tranzicioniot
period, {to od svoja strana se us-
loveni od maliot obem na bruto-
investiciite i od bavnoto odvi-
vawe na strukturnite reformi ‡
bavno restrukturirawe na sekto-
rot na pretprijatijata, slabo kor-
porativno upravuvawe, nepovolna
investiciska klima vo nejzinite
klu~ni segmenti (slaba za{tita
na sopstveni~kite prava, admi-
nistrativno-birokratski pre~ki
i korupcija, nepovolen pristap
na firmite do sredstva za finan-
sirawe na nivniot rast i sl). Su-
dej}i spored indikatorite na
EBRD za sledewe na ekonomskiot
progres vo zemjite vo tranzicija i
fokusot na reformite vo aktuel-
niov period, RM ima realni {an-
si na sreden rok da vospostavi
funkcionira~ka pazarna ekono-
mija, {to e i uslov za nejzino za~-
lenuvawe vo EU. T. F.
„MAKEDONIJA“, ISELENI^-
KA ORGANIZACIJA (Sietl,
Va{ington, SAD, 2. V 1930 ‡ ?) ‡
organizacija na makedonski dose-
lenici, glavno od Egejskiot del
na Makedonija. Edna od dejnosti-
te bila da raboti na zbli`uvawe-
to na Makedoncite od podelena
Makedonija. Imala i @enska sek-
cija. Sl. N.-K.
†MAKEDONIJA# ‡ fudbalski
klub formiran vo Skopje so fu-
zija na ~etiri najdobri klubovi