FAKULTETA ZA HUMANISTINE TUDIJE KOPER

SEMINARSKO DELO

ANALIZATEKSTA

Koper, avgust 2003

Lovar Ua

Analiza teksta

KAZALO VSEBINE:

1. ANALIZA IN OCENA TEME S STALIA PETIH KANONOV RETORIKE................3

1.1 INVENTIO..................................................................................................................................3 1.2 DISPOSITIO..............................................................................................................................4
1.2.1 EXORDIUM UVOD...........................................................................................................................4 1.2.2 NARATIO................................................................................................................................................5 1.2.3 CONFIRMATIO......................................................................................................................................5 1.2.4 EGRESSIO...............................................................................................................................................6

1.3. ELOCUTIO................................................................................................................................6
1.3.1 EPILOG....................................................................................................................................................7

1.4. ACTIO........................................................................................................................................8 1.5. MEMORIA ................................................................................................................................8

2. ANALIZA TEME S STALIA TREH NAINOV PREPRIEVANJA...........................8 3. ANALIZA TEME S STALIA KRITINEGA MILJENJA.........................................10 4. RAZLENITEV TEME PO TOULMINOVI SHEMI ARGUMENTACIJE....................11
4.1 SHEMA ARGUMENTACIJE..................................................................................................14

5. ANALIZA IN OCENA PO TREH KRITERIJIH VELJAVNE ARGUMENTACIJE......14 ZAKLJUEK...........................................................................................................................16 /imenitno! e odpravite e tistih nekaj slovnino-pravopisnih napak vam dam 10./............17 LITERATURA.........................................................................................................................18 PRILOGE.................................................................................................................................18
Druga godba 2003...........................................................................................................................................18

Lovar Ua

Analiza teksta

V seminarju bom analizirala priloeno besedilo, ki je bilo objavljeno na Maru. Besedilo predstavlja recenzijo festivala Druge Godbe, ki se je odvijal junija letos v Ljubljani. Analizo in oceno teme bom najprej predstavila s stalia petih kanonov retorike, zatem s stalia treh nainov preprievanja (etos, patos, logos), kritinega miljenja (metoda TRON). V zadnjem delu bom besedilo oz. temo razlenila po Toulminovi shemi argumentacije in ga nato e ocenila glede na tri kriterije dobre argumentcije. Pa zanimo po vrsti.

1. ANALIZA IN OCENA TEME S STALIA PETIH KANONOV RETORIKE

Po Aristotelu poznamo pet kanonov retorike, po vrsti si sledijo: 1.1 INVENTIO V tem delu iemo argumente v treh korakih: FORMULA STASIS (za kaj gre) RETORINA NALIZA; (kairos, publika, decorum) MREA VPRAANJ IN TOPIK

V tej fazi argumente odkrivamo, ne pa izumljamo na novo, lahko bi rekli, da iemo prepriljive razloge, dokaze, ki podpirajo neko izjavo. Dokazi so lahko znotraj tehne (so odvisni od govornikovega preudarka) in zunaj tehne (ki niso odvisni od govornikove moi), le te pa se bolj uporablja v sodnih govorih, zato jih v tekstu ni mo najti. Vsi dokazi oz. razlogi v tekstu so torej notranji. Ti razlogi so v besedilu izjavljeni na podlagi osebnega glasbenega okusa, kriterija avtorice, npr.:Katalena je s svojo neprofesionalnostjo prepriala tudi sebeTo so mone besede, ki lahko vplivajo na poslualca, ni pa nujno, da jih le ta tudi kupi, saj niso podprte z avtoriteto. V primeru, da bi koncerte Druge Godbe ocenjeval priznan slovenski glasbeni kritik Brane Ronel, bi kritika zvenela in bila sprejeta popolnoma drugae. Z vidika formule stasis (za kaj gre) imamo v besedilu opravka z glasbeno oceno/kritiko festivala Druge Godbe, ki je delno opisne narave. eprav je e na zaetku besedila jasno o em bo tekla beseda, jasne definicije Druge Godbe ne najdem do konca teksta. Med posameznimi opisi dogajanj je mo najti delne definicije glavne teme (Druge Godbe), ki pa ostaja ohlapna.

Lovar Ua

Analiza teksta

Z vidika decoruma (lastnosti dobrega stila) tekst vsebuje nekatere nejasne izraze: patetika (enkrat jo uporabi za Kataleno, drugi za Terrafolk in na koncu e za Atlasovo, e pa so bili vsi ti patetini, potem je avtorica v tej oznaki pozabila na Mercedes Peon, ki je prav tako pokazala izlive ustev, ginljivosti in strasti lastna izkunja)1,mikrotonalnost, prvobitnost, glasbena zadeva, muzikalnost, integriteta (ki je po mojem mnenju uporabljena napano, bolj logino bi bila identiteta festivala). V besedilu je mo najti tudi nekaj okraskov: vrteimi se, prefinjenimi zvoki, nenadomestljivi country, slovenska mojstrovina (kjer sreamo uporabo stereotipov o slovenski glasbi, ki je polna patetike, komercialnega duha), eprav vse to avtorica pripie tudi Natashi Atlas. Nenazorni so tudi izrazi: ambiciozni okvirji, politini clash, dervii; le ti niso tako splono znani, da ne bi potrebovali nazorne razlage, definicije, e posebej, ker je tekst namenjen tako laikom in poznavalcem (poslualcem Mara) in je kot tak preve sploen za ene in preve detajlen za druge. /Izvrstno, dobro vam gre / 1.2 DISPOSITIO V tem delu razvramo argumente, ki smo jih v inventio nali, od najibkejega do najmonejega in je sestavljen iz naslednjih korakov:

1.2.1 EXORDIUM UVOD Sestavljata ga dva dela: captatio benevolentiae (prizadevanje vzpostaviti skupno privrenost med poslualci) in propositio (napoved naega govora, teme). V uvodu avtorica povrno predstavi festival Druga Godba, ne pove kdaj, kje se je odvijal, postree s podatki nastopajoih in ustvari vtis, da je bil letonji festival nekaj posebnega (v pozitivnem smislu:Pravzaprav je bil festival zelo ambiciozno zastavljen, vsak veer je bila na vrsti druga animacija, drugo preseneenje). Ne predstavi sebe (etos), ne vemo, kdo je avtorica, kakne so njene kompetence, izkunje v glasbeni kritiki. eprav manjka ta predstavitev (poslualcem), uspe z izjavo Vse skupaj je prelo v veerno dejavnost, neke vrste mantro, ki je niste hoteli zamuditi, vzbuditi pozornost in radovednost. V tekstu avtorica ne ustvarja skupne privrenosti med poslualci, v bistvu jih sploh ne omenja kaj dosti. V uvodu ne napove, o em bo pisala in kako, manjka torej propositio. Podobno je z ostalimi
1

Patetien (gr. Pathetikos) strasten, strastno vznesen ali navduen; pretirano ustven; slovesen, vzvien, ginljiv, pretresljiv; pejor. napihnjen

Lovar Ua

Analiza teksta

dokazi/argumenti, ki eni poudarjajo komercialnost in drugi, ki opozarjajo na avtentiko, npr.: Zato pa toliko bolj zvesta ostaja glasbeni tradiciji umetnica iz Alirije Hasna El Becharia. 1.2.2 NARATIO Naracija mora biti gola, brez neposredne argumentacije; torej jasna, kratka in verjetna. Biti mora funkcionalna, je nekaka priprava na argumentacijo. Vsebovala naj bi dejstva in opise, hkrati pa naj bi v tem koraki zavrnili nasprotnikove argumente. Za uvodom avtorice prine z opisovanjem dogajanja od prvega dne, v katerem manjkajo podatki o kraju dogajanja (ni se celotna Druga Godba odvijala na eni lokaciji). e v tej pripovedi najdemo prve ocene/kritike (tako pozitivne kot negativne). Kratko opie posamezne koncerte, vendar pa ti opisi niso goli, vsebujejo e argumentacijo, npr.: Za razliko od vsega slianega je Garmarna pravzaprav izjema, ker se predelav loteva na nain, ki ne izpade komercialen, ampak rustikalnosti da dihat na sodoben nain. Avtorica ni predstavila nobenega nasprotnega argumenta, zato tudi ni morala nobenega zavrniti, eprav bi s tem njeni argumenti pridobili vejo teo. Primer (hipotetien): Mnogi so z navduenjem pozdravljali Terrafolk, ki so zagreli e tako topel veer. In zavrnitev tega argumenta bi lahko bila:Terrafolk so dali Drugi Godbi moan peat komercialnosti in napihnjenosti. e en primer, kjer bi avtorica lahko navedla nasprotne argumente (drugo plat zgodbe Druge Godbe), je ocena Katalene. Ne omenja, da v njej igra odlien klarinetist Gomba (morda se tu skriva njeno slabo poznavanje glasbene scene), ki pa da sam ni mogel prikriti slabe pripravljenosti in komunikacije v skupini. Na ta nain bi avtorica dala svojim argumentom teo in globino, sedaj pa vsaka ocena zveni podobno (neprofesionalnost, komercialnost, povrnost). al to niso dovolj natanni in prepriljivi izrazi za dobro glasbeno kritiko/oceno. 1.2.3 CONFIRMATIO V tej fazi predstavljamo argumente, ki smo jih v inventio odkrili, nali. To lahko naredimo v treh korakih: Propositio strnjena definicija zadeve Argumentatio predstavitev argumentov po jakosti, tei Sklenjeni govor

Lovar Ua

Analiza teksta

V tekstu ne najdem definicije zadeve (Druge Godbe), sam festival ni tako splono znan, da bi ga ne bilo potrebno predstaviti v celoti, eprav avtorica omeni, da je Druga Godba sinonim za drugano glasbo, e to ni zadostna definicija za lainega poslualca. Argumenti (ki priajo o komercialnosti in avtentiki) so nanizani v skladu s potekom dogajanja na festivalu, medsebojno se prepletajo, tako, da je poslualec, bralec rahlo zmeden oz. razdeljen med dvema idejama, ocenama. Ravno zaradi nepravilnega nizanja argumentov le ti ne pridobivajo na moi, ampak ostanejo v zraku. Primer: Toplo ozraje so e bolj razgreli Terrafolk, ki so dali Drugi Godbi moan peat komercialnosti in pretirane napihnjenosti. Ta ocena ostaja v zraku, ni podprta z argumentacijo (npr. kaj in zakaj je bilo tako komercialno), avtorica potem nadaljuje z izjavo: Sledil je kralj kongoleke rumbe Sam Mangwana, ki je s svojo preprosto glasbeno politiko uspel dosei vso polnost. Na tem koncertu je postalo jasno, kakna je razlika med glasbo, ki poskua prodreti s svojo agresivnostjo in glasbo, ki se po tihem splazi v uho in napolni telo s sproenostjo. Ta glasbena ocena je zopet zelo splona, s premalo tee in argumentacije, ne vemo, kakna je to preprosta glasbena politika, kaj je to polnost (ne omenja nobenih glasbenih instrumentov, ki so ustvarjali polnost ali v nasprotnem primeru komercialnost). Nenazadnje gre za glasbeno kritiko, ki naj bi vsebovala malo bolj detajlne opise. Poslualec tako dobi obutek, da je avtorica sama razdvojena med tem ali je Druga Godba izpolnila njena priakovanja ali ne. 1.2.4 EGRESSIO Ta korak naj bi razbremenil poslualce, je nekak lepotni dodatek, ki omogoa, da govornik/pisec besedila zablei. Lahko bi ga delno nali v samem uvodu, ko avtorica pie, da je bil festival Druga Godba zelo ambiciozno zastavljen, eprav je uinek degresije veji po predstavitvi argumentov (npr. kritinih). V tem primeru pa je miljen kot lepotni dodatek, ki napoveduje pozitivno mnenje o festivalu, ki pa se nadalje izkae za drugano. Lahko bi rekla, da gre celo za zavajanje poslualcev, bralcev. 1.3. ELOCUTIO V tem koraku moramo argumente, ko smo jih razvrstili po sestavnih delih govora, e ubesediti. Gre torej za govorno dejavnost, v kateri izbiramo besede tako, da bodo imele najveji uinek pri poslualcih. Ta korak je nerazdruljiv z inventio in dispositio, medsebojno se prepletajo, saj razmiljamo, iemo, razporejamo v besedah, ki jih potem stilistino dovrimo in izreemo.

Lovar Ua

Analiza teksta

Govorni dogodek je po Romanu Jakobsonu sestavljen iz: poiljalca (v tem primeru avtorice teksta), sporoila (recenzije festivala Druga Godba) in naslovljenca (poslualci Mara). V okviru izrekanja avtorica barva naslednje besede: toplo ozraje, neverjetna samosvojost, udarna Mercedes Peon, hladni vedi in tako vpliva na poslualevo sliko oz. mnenje. Barve izdajajo eljo in prikrivajo predmet oz. se od njega oddaljujejo. V tekstu najdemo e nekaj figur: Katahreza (ko ne obstaja dobesedni izraz, ampak je le ta figuriran 2): dervii, politini clash, glasbena zadeva. Hiperbola (pretiravanje s poveevanjem ali pomanjevanjem): smo bili cele noi prepueni zvokom istih dimenzij. /Kaj naj reem? Imenitno! A ste pregledali vse retorine figure /

1.3.1 EPILOG Potem, ko avtorica pokritizira e ostale nastopajoe, sledi e epilog (v katerem lahko avtor spregovori iz vsega srca, posee po vseh orodjih patetine igre), vseboval pa naj bi: Kratko ponovitev in povzetek Raven obutkov

V tekstu najdemo epilog, v katerem avtorica res naredi povzetek (Druga Godba je bila vedno sinonim za drugano glasbo, na kar opominja tudi njeno ime. A letos se je spremenila v populistini dogodek in namesto univerzalnega glasbenega festivala smo bili cele noi prepueni zvokom istih dimenzij., ki pa se nekako ne ujema z veino prejnjih argumentov, ocen glasbenih ustvarjalcev. Hkrati e na kratko ponovi lastne vtise nastopajoih skupin in beno izpostavi lastne kriterije za Drugo Godbo (petje originalnega besedila). Pred zadnjim odstavkom prikae e stanje glasbenega sveta (Afrika, ZDA, Evropamimogrede, Natasha Atlas ne sodi po nobenih kriterijih v evropsko glasbeno sceno, tudi e veinoma igra po Evropi), ki pa ni bistveno za osrednjo temo. Hkrati mee v en ko slovenske glasbenike, Peonovo in Atlasovo, ki pa so kljub oitani komercialnosti prikazali vsak svojo, avtentino in raznoliko glasbeno zgodbo. Zadnji odstavek je namenjen organizatorju oz. razmisleku o identiteti festivala. Oita jim preveliko spogledovanje s popom, kar je razvidno skozi cel tekst. V tem odstavku bi lahko
2

Figuriranost je umetna kombinacija naravnih prvin

Lovar Ua

Analiza teksta

prepoznali raven obutkov, ki ga dosee z oitki na pop-godbo, kar poslualcu ostane v spominu tudi zaradi tega, ker je to povedala na koncu (to, kar povemo na koncu, si ljudje najbolj zapomnijo). To so bili trije najpomembneji kanoni retorike po Aristotelu, sledita e dva: 1.4. ACTIO Predstavlja igro govorca, njegove gibe in izrekanja (govorna dramaturgija). Ta kanon je pomemben za javne govore (sodne) in v primeru moje analize teksta ni pomemben. 1.5. MEMORIA Temelji na zbirki stereotipov, intertekstualnosti, ki se mehanino prenaa. Obe operaciji e pri Starih nista bili glavni predmet klasifikacije, zato so se ohranili le trije prej omenjeni kanoni (inventio, dispositio, elocutio). Lahko bi rekla, da je z vidika treh kanonov retorike tekst delno strukturiran; ima torej uvod, jedro in zakljuek, vendar posamezni deli znotraj njih manjkajo oz. so ibki. Argumenti niso razvreni od najibkejega do najmonejega, so prej pomeani med sabo in tako ne ustvarjajo enotnega stalia do samega dogodka.

2. ANALIZA TEME S STALIA TREH NAINOV PREPRIEVANJA

Poznamo tri naine, kako prepriati poslualca: LOGOS; najbolje prepriujemo z besedami, temu bi lahko rekli podroje loginih dokazov. Le ti se delijo na dokaze zunaj tehne (ki jih ni mo iznajti) in dokaze znotraj tehne (ki so v govornikovi moi). To lahko storimo z exemplumom, imagom, argumentom, entimemom, tekmerionom, indicom, semionom. Na ta nain izvajamo pravino nasilje nad poslualevim duhom in pri tem ne upotevamo njegovega znaaja, psiholokih nagnjenj, tu dokazi delujejo s svojo mojo. Iz tega vidika v tekstu najdemo entimem. Avtorica govori o Drugi Godbi, e v zaetku ne pove, da gre za glasbeni festival, kasneje v tekstu to omeni (Druga Godba je bila vedno sinonim za drugano glasbo, na kar opominja tudi njeno ime), vendar e vedno ne pove dovolj natanno, kakno vrsto glasbe festival predstavlja. V tem primeru pua bralca, da sam zapolni to praznino (premiso, ki pa ni dovolj splona, da bi jo lahko izpustila).

Lovar Ua

Analiza teksta

V tekstu sem nala e preprievanje z dvoumnimi indici, npr.: A letos se je spremenila v populistini dogodek in namesto univerzalnega festivala smo bili. Sprva avtorica govori o sinonimu za drugano glasbo (DG), potem pa pravi, da smo priakovali univerzalnost. Ti dve oznaki po sami vsebini ne gresta skupaj oz. ni jasno, kaken festival naj bi Druga Godba bila. Na ta nain ji uspe prepriati lainega poslualca, da je festival zgreil svoj namen. Prav tako je dvoumno, kaj so to glasbene specialitete in komercializem. Nasprotno pa nas skua prepriati v kvaliteto s primerom oz. zgledom Hasne (ki je dokazala, da meanje razlinih stilov glasbe ne prinese nujno izboljanja glasbe). ETOS predstavlja namiljene (ne nujno, lahko pa) lastnosti avtorja, ki jih kae poslualcem zato, da naredi dober vtis. Za Aristotela je etos sestavljen iz: fronesis (sposobnost avtorja, da tehta za in proti), arete (vtis odkritosti) in eunoie (simpatinost, neizzivalnost). Avtorica ne izpostavi nobene svoje lastnosti, ki bi vzbujala pozornost pri poslualcih, se ne predstavi. Skozi opis oz. oceno nastopajoih glasbenikov tehta za oz. proti, eprav temu tehtanju ne bi mogla pripisati objektivnosti oz. ocene ne stojijo trdno na tleh. PATHOS za Aristotela predstavlja nain preprievanja, ki temelji na vzbujanju afektov poslualca. Govori o mrei strasti oz. o sestavljanki mnenj, ki se oblikujejo na strani poslualca, avtor pa sam presodi, na katera ustva poslualca bo igral. Avtorica v tekstu uporabi nekatere izraze, s katerimi ustvari na poslualevi strani doloeno mnenje oz. obutke, npr.: patetika (izraz, ki ga uporabi za razline izvajalce, vekrat in s tem dosega mnenje, da je celoten festival zvenel patetino, poleg komercialnosti), komercialnost ( tudi ta izraz avtorica v tekstu uporabi vekrat, kar dodatno podpira trditev, da je festival zvenel komercialno), neverjetna samosvojost (ki jo pripie skupini Spaceways, vzbuja pri poslualcu nasprotno mnenje, torej, da je bilo na festivalu tudi nekaj kvalitete, eprav ne pove konkretno, kaj je bilo kvalitetno pri teh izvajalcih), hiperaktivno doivljanje (s katerim oznai e prej omenjeno skupino, ponovno vzbuja obutek kvalitete, a ponovno ni jasno, kaj s to oznabo konkretno misli. Zanimivo je tudi, da samo za Hasno El Bechario uporabi izraz umetnica, medtem ko za slovenske ustvarjalce ne najde pozitivnih pridevnikov (slovenska mojstrovina) in s tem jasno kae na nenaklonjenost slovenski glasbeni sceni. Za ostale tuje nastopajoe glasbenike uporabi naslednje izraze: kralj kongoleke rumbe (Sam Mangwana), udarna Mercedes Peon, glasbeni produktivci (Spaceways), diva (Natasha Atlas), ki zvenijo

Lovar Ua

Analiza teksta

bolj pozitivno od slovenskih oznak in ponovno poslualca zavedejo v stereotip o slovenski glasbi. e posebej zadnji odstavek zveni na ravni obutkov, v katerem avtorica daje nasvet organizatorjem (kako ohraniti festival v zastavljenih ambicioznih okvirjih). Zopet avtorica ne pove, kaj misli z ambicioznimi okvirji 3, menim pa, da je festival Druga Godba vse prej kot ambiciozno zastavljen (kot npr. festival Melodije morja in sonca). Nadalje organizatorju oita nagrizenje identitete (oz. integritete v originalu) festivala, eprav sama ne daje obutka, da ji je le ta jasna. Pri poslualcu pa na ta nain (svetovanje s kritiko) vzbuja obutek poznavanja situacije na glasbeni sceni in v konni fazi obutek, da festival ni ve to, kar je na zaetku (v svojem bistvu) bil.

3. ANALIZA TEME S STALIA KRITINEGA MILJENJA (metoda TRON)

Pri analizi teme po metodi TRON si postavimo naslednja 4 vpraanja: 1. Katera je tema, ki jo moram razumeti? 2. Kateri je sploni razred kateremu tema pripada? 3. Kateri je opis teme? 4. Kakna je pomembnost teme? Druga Godba je glasbeni festival, ki predstavlja nekomercialno (alternativno), etno glasbo in je namenjen publiki z izbranim glasbenim okusom (primer, kako naj bi bila tema opredeljena po metodi TRON). TEMA: Druga Godba RAZRED: Glasbeni festival OPIS: predstavitev nekomercialne/alternativne etno glasbe NAMEN: seznanjanje publike z glasbo iz daljnih deel, tudi njihovo kulturo /Ste prvi, ki ste tole klasifikacijo naredili neoporeno / V tekstu ni eksplicitno navedeno, da je Druga Godba glasbeni festival, eprav je iz napisanega (konteksta) to jasno (torej razred).
3

Ambiciozen: astihlepen, astieljen, stremuki, pretirana elja po uveljavljanju

10

Lovar Ua

Analiza teksta

Opis Druge Godbe je bolj ohlapen (npr. sinonim za drugano glasbo, univerzalni glasbeni festival - tu avtorica omeni, da gre za glasbeni festival). Avtorica pripisuje festivalu ambiciozno zastavljene okvirje, ki pa se ne skladajo s samo identiteto in namenom festivala. Navajam /v opombi/ opis/identiteto festivala po besedah direktorja DG Bogdana Benigarja4. Namen Druge Godbe v tekstu ni omenjen jasno (al pa to ni dovolj splono znano kljub 19letni tradiciji festivala). Avtorica se v svoji oceni festivala osredotoi zgolj na glasbeno plat, spregleda pa kulturni vidik; da imamo monost videti in sliati nekoga iz npr. arabskega sveta, da na ta nain laje razumemo njihovo kulturo. V omenjenem intervjuju direktor festivala pove, da je namen festivala pripeljati v Slovenijo glasbenike iz drugih kultur, predvsem tistih, ki e niso nastopile pri nas. Tako ni pomemben samo glasbeni, ampak tudi kulturni vidik.

4. RAZLENITEV TEME PO TOULMINOVI SHEMI ARGUMENTACIJE

V priloenem besedilu sem razlenila glavno tezo po Toulminovi shemi argumentacije. Poiskala sem argumentativne veznike, ki priajo o prisotnosti argumentacije v tekstu. Nadalje sem izluila (ekstrakcija) argumente in sklepe ter jih razvrstila, kot si sledijo. Posamezne sklepe sem morala preformulirati, saj pogosto v vsakdanji jezikovni rabi niso izraeni eksaktno (natanno, pravilno). Iz teksta sem odstranila vse, kar ni pomembno za argumentacijo (ozadje, stilistini okraski, ponovitve). 1.korak v Toulminovi shemi je formulacija trditve oz. sklepa, ki se v besedilu glasi takole: 1T: Kljub sinonimu za drugano glasbo je letonji festival Druga Godba zvenela komercialno. Druga trditev, ki ni izreena eksplicitno, pa jo je vendarle mo zaznati v besedilu je: 2T: Kljub komercialnim nastopom veine izvajalcev so na Drugi Godbi nastopili tudi kvalitetni in avtentini glasbeniki. Trditev, da je bila letonja Druga Godba komercialna, je podprta z naslednjimi dejstvi, ki predstavljajo 2.korak v Toulminovi shemi (argumenti, premisami): 1A: Terrafolk so dali Drugi Godbi moan peat komercialnosti in pretirane napihnjenosti.

Druga Godba je internacionalni, alternativni glasbeni festival. Ponuja irok razpon glasbenih stilov od novega jazza, etno-elektronike, folk, rock, obscurni glasbeni stili, iz Cape Verde-skih otokov, Turegov iz Alirije, subsaharske Afrike. Intervju z koordinatorjem DG g. Benigarjem objavljenim na internetu (http://geocities.com/ljubljanalife/drugagodba.htm). 4.8.2003

11

Lovar Ua

Analiza teksta

2A: Katalena; e ena slovenska mojstrovina, je s svojo neprofesionalnostjo zvenela povpreno in povrno, polna pop-rockovske patetike. 3A: Natasha Atlas je ob zdruitvi vseh monih stilov z arabskim zgreila avtentinost/unikatnost. 4A: eprav so se Katalena, Natasha Atlas, Mercedes Peon in Terrafolk trudili izpostaviti prvobitnost, se je vsak poskus konal v komercializmu. Trditev, da so na letonji Drugi Godbi nastopili tudi kvalitetni in avtentini glasbeniki, podpirajo naslednja dejstva: 1A: Vsak veer je bila na vrsti druga animacija, drugo preseneenje, veerna dejavnost je prehajala v neke vrste mantro. 2A: Sam Mangwana je s svojo preprosto glasbeno politiko dosegel polnost. 3A: Viek tradicionalizma smo letos doiveli s Hasno. 4A: Garmarna so izjema, ker so njihove predelave ohranile rustikalnost in avtentinost. 5A: Spaceways so Metelkovo zapolnili z neverjetno samosvojostjo, improvizacijo in sproenostjo. 6A: Mercedes Peon je dala koncertu veliko energije in dobrega glasu z novodobno multikulturalno intrumentacijo. Kot je iz sheme razvidno, imamo v tekstu dve nasprotujoi si trditvi /e dobro premislite, si pravzaprav nista nasprotujoi, ampak se dopolnjujeta: T1 je zvenela komercialno. T2 Kljub komercialnim nastopom /, vsako podpirajo svoja dejstva, ugotovimo pa lahko, da drugo trditev-2T (Kljub komercialnim nastopom veine izvajalcev so na Drugi Godbi nastopili tudi kvalitetni in avtentini glasbeniki.) podpira ve dejstev oz. argumentov (6). Prvo trditev 1T (: Kljub sinonimu za drugano glasbo je letonji festival Druga Godba zvenela komercialno) pa podpirajo 4 trditve. Kot sem omenila e prej, je iz teksta razvidno, da je avtorica razdeljena med tem, da je Druga Godba bila komercialna in, da kot taka ni izpolnila njenih priakovanj in med spoznanjem, da je bilo kljub tej komercialnosti ve avtentinih etno glasbenikov. Dejstva, ki podpirajo 1T so podprta z uporabo kvalifikatorjev (e ena, cele noi, veliko stvari, trenutno posluljivo, moan peat /Takele navedke je, zaradi preglednosti, dobro dati ali v navednice ali v leei tisk/), le ti pa e stopnjujejo e tako slab vtis.

12

Lovar Ua

Analiza teksta

Na drugi strani pa dejstva, ki podpirajo 2T, avtorica prav tako podpre s kvalifikatorji: vsa polnost, toliko bolj zvesta, veliko energije, dober glas, neverjetna samosvojost, viek tradicionalizma. 3.korak po Toulminovi shemi predstavlja utemeljitev, ki slui kot most med dejstvi in trditvijo in bi jo po obliki lahko uvrstili med topose oz. skupna mesta. V besedilu ene same utemeljitve ni mo najti, lahko pa jo najdemo v posameznih dejstvih/argumentih, ki podpirajo 1T. Glasila pa bi se lahko nekako takole: Kriterijev, ki jih zahteva festival Druga Godba (etno, originalnost, tradicionalnost ali katerikoli drugi) veina nastopajoih letos ni izpolnila, zato lahko reemo, da je letonja Druga Godba zvenela komercialno. Ti kriteriji bi morali bi jasno predstavljeni, ele potem, ko so, lahko nekoga ocenjujemo (glasbeno). e pa avtorica meni, da so ti kriteriji tako splono znani (pa dejansko niso), da jih ni potrebno omeniti, potem je res laje pokritizirati glasbenike. Po besedah Bogdana Benigarja (programskega direktorja festivala) navajam kriterije za nastop: Trudimo se pripeljati nova imena, ustvarjalce, ki e niso nastopali pri nas. e povabimo nekoga iz Armenije (kot lani), si ljudje ob posluanju vsaj predstavljajo, kako Armenija izgleda. Koncept je zelo odprt, a e vedno kompakten. Za slovenske avtorje veljajo posebni kriteriji; da je nastop njihov prvi, nekako promocija skupine in glasbenega stila, poleg tega pa mora izpolniti e prej omenjene kriterije.5 4.korak v shemi predstavlja zavrnitev, ki v besedilu prav tako manjka, lahko pa bi se glasila takole: Meanje glasbenih stilov ne prinese nujno komercializacije, povprenosti in popnavdiha. /Glede na to, kar v besedilu sicer pie, ali se le vam tako zdi?/ Po Toulminu lahko s posebnim kvalifikatorjem omilimo trditev (e je potrebno), ki pa ga v besedilu ne najdem. Po nizu dejstev, ki vsako zase podpira svojo trditev, v besedilu avtorica naredi na koncu e primerjavo glasbene scene v Afriki, ZDA in Evropi, ki ni tako relevantna za samo temo, daje pa bralcu obutek, da na Evropski glasbeni sceni prevladuje trend komercialnosti, kar naj bi e podkrepilo njeno trditev o komercialnem duhu letonje Druge Godbe, kot delu evropske scene.

Objavljeno na internetu: (http://geocities.com/ljubljanalife/drugagodba.htm).

13

Lovar Ua

Analiza teksta

4.1 SHEMA ARGUMENTACIJE TRDITEV (T) Vsak veer je bila na vrsti druga animacija, drugo preseneenje, veerna dejavnost je prehajala v neke vrste mantro. DEJSTVA (D) Sam Mangwana je s svojo preprosto glasbeno politiko dosegel polnost. Viek tradicionalizma smo letos doiveli s Hasno. Garmarna so izjema, ker so njihove predelave ohranile rustikalnost in avtentinost. Spaceways so Metelkovo zapolnili z neverjetno samosvojostjo, improvizacijo in sproenostjo. Mercedes Peon je dala koncertu veliko energije in dobrega glasu z novodobno multikulturalno intrumentacijo. UTEMELJITEV (U) Kriterijev, ki jih zahteva festival Druga Godba (etno, originalnost, tradicionalnost ali katerikoli drugi) veina nastopajoih letos ni izpolnila, zato lahko reemo, da je letonja Druga Godba zvenela komercialno (neizreeno). /Ne vem, ampak meni glede na tevilne pozitivne atribute, ki jih navajate kot dejstva tole ne zveni kot naprimerneja utemeljitev / ZAVRNITEV (Z) Meanje glasbenih stilov ne prinese nujno komercializacije, povprenosti in pop-navdiha (neizreeno). KVALIFIKATOR (K) V veini primerov pa meanje glasbenih stilov prinese izgubo avtentinosti (neizreeno). /e eksplicitnih Z in K v besedilu ni, jih ne navajamo/

5. ANALIZA IN OCENA PO TREH KRITERIJIH VELJAVNE ARGUMENTACIJE

Teoretiki neformalne logike so malce predelali Toulminove kriterije za veljavno argumentacijo,/No, s tovrstnimi kriteriji se Toulmin tudi ni kaj preve ukvarjal; izdelal je le

14

Lovar Ua

Analiza teksta

shemo (veljavne argumentacije)/ po njihovem mora le ta izpolnjevati dva oz. tri osnovne kriterije: 1. Argumenti morajo biti sprejemljivi (v skladu z naim poznavanjem sveta, ne-resninosti /Kako
ste tole mislili, ne-resninosti?/, materialna resninost). Za veino argumentov oz. dejstev v tekstu bi lahko rekla, da so sprejemljivi, eprav so subjektivnega znaaja, ki vsebuje premalo strokovnosti za glasbeno kritiko. Primer: Vsak veer je bila na vrsti

druga animacija, drugo preseneenje, veerna dejavnost je prehajala v neke vrste mantro. Ta trditev ni nujno, da je v skladu z naim poznavanjem sveta, lahko si teko (ali pa tudi ne) predstavljamo, kako so ti veeri izgledali in potemtakem nam ni nujno jasno, da ima to pozitiven prizvok (kot je to avtorica verjetno hotela prikazati). Podobno je z ostalimi dejstvi, ki bodisi podpirajo T1 ali T2. 2. Argumenti morajo biti primerno povezani s sklepom: Relevantnost Zadostnost

Argumenti so relevantni, saj med njimi obstaja povezava (e vzamem skupine argumentov, ki podpirajo en sklep). Vsaka skupina argumentov pelje v eno smer, eprav o zadostnosti njih za izpeljavo bodisi T1 ali T2 nisem prepriana. Predvsem jim manjka strokovnosti, avtoritete in pomembnih informacij o glasbenikih, ki bi argumentom dali teo in globino in bi obe trditvi (Kljub komercialnim nastopom veine izvajalcev so na Drugi Godbi nastopili tudi kvalitetni in avtentini glasbeniki-T1 in Vsak veer je bila na vrsti druga animacija, drugo preseneenje, veerna dejavnost je prehajala v neke vrste mantro-T2) laje sprejeli. Tako pa ostajamo razpeti (e e nismo sami bili pria festivalu) med tem, ali je bil festival komercialen ali kvaliteten. /Khm, a je oboje res povsem nezdruljivo?/ Torej, argumentacijo ocenjujem kot delno neveljavno, ker kljub sprejemljivosti in relevantnosti (ki sta tudi pogojni) argumenti niso zadostni za izpeljavo sklepa, da je letonja Druga Godba zvenela komercialno. Hkrati v sami Toulminovi shemi manjkajo utemeljitev, zavrnitev in kvalifikator, kar je po njegovih kriterijih e znak neveljavne argumentacije. /Ne isto: utemeljitev v argumentacijah pogosto umanjka, ker jo je iz razmerja med argumentom (dejstvom) in sklepom (trditvijo) ponavadi lahko rekonstruirati. Zavrnitev in

15

Lovar Ua

Analiza teksta

kvalifikator pa v poljudnih tekstih sploh pogosto umanjkata, sta pa nujna v znanstvenih besedilih/

ZAKLJUEK
Po celoviti analizi priloenega besedila lahko podam naslednje ugotovitve. Avtorica se v tekstu ne predstavi (etos), tako da bralec nima informacije, kdo je, kaj pone. S avtorica tem izgubi mo preprievanja z avtoriteto. Delno na zaetku pritegne pozornost poslualca (veerna dejavnost, neke vrste mantra), ne napove pa o em bo govorila. V besedilu nisem nala jasne definicije festivala Druga Godba (formula stasis), ki predstavlja osrednjo temo in je al premalo splono znana, da jo bi lahko avtorica brezbrino izpustila. Verjetno tudi sama ni isto prepriana kakno je poslanstvo festivala. Po teh zaetnih napakah avtorica predstavi svoje argumente (ki eni podpirajo trditev, da je festival bil komercialen in drugi, ki podpirajo trditev, da je bil kvaliteten in avtentien), ki pa se med seboj prepletajo, tako spodbijajo drug drugega, na koncu si bralec ne more ustvariti enotnega mnenja o tem, kaken je bil festival Druga Godba. Poleg tega avtorica ne predstavi nobenega nasprotnega argumenta, zato tudi ne more nobenega potoli, zavrniti, s imer bi njeni argumenti pridobili na moi. Ocene nastopajoih so preve splone, da bi sodile v kategorijo glasbene kritike. Vsebujejo premalo detajlnih opisov (instrumentov, glasbenikov, stilov), hkrati pa skua z doloenimi oznakami (glasbena poetika, glasbena politika, bizarna besedila, hiperaktivno doivljanje) ustvariti vtis, da to sceno obvlada. Prav tako pa pri ocenah nastopajoih mee v isti ko tako raznolike glasbenike (Natasha Atlas, Mercedes Peon, Katalena, Terrafolk), da lahko poslualec izgubi zaupanje v njeno besedo in poznavanje glasbe. Kot sem e omenila na zaetku, avtorica ne poskua prepriati z etosom, zato pa toliko bolj s patosom; z besedami (patetika, komercialnost), ki jih vekrat ponavlja in pri bralcu ustvarja doloene obutke. Z entimemom (definicija festivala Druge Godbe) poslualca prepusti k lastni (in ne nujno pravi) interpretaciji te premise oz. definicije. Kljub doloenim pomanjkljivostim, ki sem jih predstavila skozi analizo, avtorica uspe s svojim stilom pustiti negativen prizvok nad letonjim festivalom Druga Godba (kar je bil

16

Lovar Ua

Analiza teksta

verjetno njen namen, saj je bila oitno razoarana). Verjetno pa uho poznavalca ni nasedlo ohlapnim in presplonim opisom/ocenah glasbenih ustvarjalcev letonje Druge Godbe. Kljub morebitni veji koliini pop prizvoka pri nekaterih nastopajoih, si upam trditi, da je letonja Druga Godba ponudila dovolj pestro in kvalitetno paleto glasbenih stilov in da je izpolnila veino priakovanj drugane glasbe in kulture eljnih ues in oi.

/IMENITNO! E ODPRAVITE E TISTIH NEKAJ SLOVNINOPRAVOPISNIH NAPAK VAM DAM 10./

17

Lovar Ua

Analiza teksta

LITERATURA
Verbinc, France. Slovar tujk. Cankarjeva zaloba v Ljubljani, 1979 Barthes, Roland. Retorika starih/Elementi semiologije. kuc: Znanstveni intitut filozofske fakultete, Ljubljana, 1990 Zapiski iz predavanj Skripta za predavanja

PRILOGE
Besedilo (predmet analize)

Radio Mar, 90, 8MHz www.radiomars.si avtor : Bednarek Nina datum: 04.06.2003 minutaa:

Druga godba 2003 Letonja Druga Godba je izzvenela. Zvrstilo se je 7 koncertov, 12 razlinih izvajalcev, ki so dali festivalu razline barve in energije. Pravzaprav je bil festival zelo ambiciozno zastavljen, vsak veer je bila na vrsti druga animacija, drugo preseneenje. Vse skupaj je prelo v veerno dejavnost, neke vrste mantro, ki je niste hoteli zamuditi, ker je bil up, da bo vsaj v tem tednu komercialna glasba padla pod bolj plemenitimi zvoki, preprosto premoan. Zgodba Druge Godbe se je zaela z vrteimi se dervii iz Damaska, ki so padali v trans pod taktirko ejka Hamza Shakkur-ja in sirskega.Ensambla Al-Kindi. Tudi prizorie naslednjega dne je ostalo nespremenjeno, in sicer sta ga zaznamovala Ned Rothenberg in Samir & Wissam Joubran iz Palestine. Kombinacija, ki napoveduje ne samo politini clash, ampak tudi nezdruljivost glasbene poetike. e je prvi izzvenel dekadentno in odprl vpogled v trenutno

18

Lovar Ua

Analiza teksta

glasbeno dogajanje na ameriki sceni, pa sta brata Joubran oarala s svojimi prefinjenimi tradicionalnimi zvoki in tako tudi ustvarila glasbeni ambient Blinjega Vzhoda. V torek je na Vodnikovi domaiji je dal David Evans bluesu znailno barvo amerikega juga, zraven pa vkomponiral e nenadomestljivi country. e se je do takrat Druga Godba odvijala v bolj ali manj hermetinih prostorih, je svoj zagon dobila z odprto atmosfero Kriank, kar se je poznalo tudi v tevilnejem obisku publike. Toplo ozraje so e bolj razgreli Terrafolk, ki so dali Drugi Godbi moan peat komercialnosti in pretirane napihnjenosti. Sledil je kralj kongoleke rumbe Sam Mangwana, ki je s svojo preprosto glasbeno politiko uspel dosei vso polnost. Na tem koncertu je postalo jasno, kakna je razlika med glasbo, ki skua prodreti s svojo agresivnostjo in glasbo, ki se po tihem splazi v uho in napolni telo z sproenostjo. e ena slovenska mojstrovina pod imenom Katalena je skuala prepriati vsega vajena uesa v petek, a so s svojo neprofesionalnostjo prepriali tudi sebe, da bo pot e dolga. Koncert je izzvenel povpreno in povrno, poln pop-rockovske patetike, ki se je nikakor nismo uspeli znebiti niti pod Natacho Atlas. Diva zdruuje elemente plesne glasbe, rapa, drum`n`bassa, R&B-ja, hindi popa in vse to zaini z arabsko meanico zvokov, problem je le, da je zadnjega absolutno premalo, da bi prepriala s svojo unikatnostjo. Zato pa toliko bolj zvesta ostaja glasbeni tradiciji umetnica iz Alirije, Hasna El Becharia. Navkljub slabi vokalni spremljavi je uspela s svojo ritmiko pokazati, kako lahko glasba v dananjem svetu ohrani svoje primarne glasbene korenine, predvsem pa je dokazala, da meanje razlinih stilov glasbe ne prinese nujno izboljanja glasbe kot take, in zato ne sme postati del globalizacijske logike. Za njo je na oder stopila udarna Mercedes Peon, ki je zavrtela glasbeno dogajanje popolnoma v drugo smer, kot se je zaelo. Razpeta med zvoki Galicije in novodobno multikulturalno (beri:popy) intrumentacijo je koncertu dala veliko energije z dobrim glasom, a pustila vseeno e kar nekaj prostora za nove izzive, ki so jih zahtevali hladni vedi iz Garmarne. Z vsakim novim komadom so nam razkrivali srednjeveke balade z naravnost bizarnimi besedili skozi sintetine zvoke progresivnega rocka, folka in drum`n`bassa sedanjosti. Za razliko od vsega

19

Lovar Ua

Analiza teksta

slianega je Garmarna pravzaprav izjema, ker se predelav loteva na nain, ki ne izpade komercialen, ampak rustikalnosti da dihat na sodoben nain. Finalna veer je pripadla chikakim glasbenim produktivcem, ki so si nadeli ime Spaceways Inc. (Incorporated). Menzo pri koritu na Metelkovi so zapolnili z neverjetno samosvojostjo, hiperaktivnim doivljanjem in popolno sproenostjo na temo improvizacije v free/funk jazzu. Tako so z odlinim koncertom zakljuili festival in dali Drugi Godbi to, kar se je vseskozi zdelo, da ji manjka. Druga Godba je bila vedno sinonim za drugano glasbo, na kar opominja tudi njeno ime. A letos se je spremenila v populistini dogodek in namesto univerzalnega glasbenega festivala smo bili cele noi prepueni zvokom istih dimenzij. Veliko stvari, ki so se izdajale za lokalne glasbene specialitete, se je odelo v pop-rock zvoke in tako izgubilo svojo avtohtonost. Petje originalnega besedila z monim vokalom v ospredju na alost e ne pomeni unikatnosti, posebej e glasbeni folklori odvzamejo svojo prvobitnost in jo pretvorijo v trenutno posluljivo glasbeno zadevo, ki je zagotovo samo modna muha brez prihodnosti. eprav so se Katalena, Natacha Atlas in Mercedes Peon, sploh pa Terrafolk e tako trudili, da bi izpostavili prav to prvobitnost, se je vsak poskus konal v komercializmu, ki se postal prepoznaven znak Druge Godbe. Zato pa so Garmarna toliko bolj izstopali, ker so znali tradiciji prisluhniti in ji dati drugaen nagovor. Druga Godba pa nam je vseeno dala obutek, kaj se dogaja v globalizacijskem kotlu glasbenega sveta. V Afriki ostajajo zadeve bolj ali manj tradicionalne, etudi pobirajo elemente drugih kultur, jim znajo priarati afriki navdih. Viek tradicionalizma smo letos doiveli z Hasno, Mangwana pa se vedno bolj vraa k odkrivanju lastnih korenin. V ZDA je stvar popolnoma razlina. Glasbeno izkustvo ne temelji ve na muzikalnosti, ampak se vse bolj uveljavlja mikrotonalnost kot prevladujoa zvrst. Vse zavzame zelo abstraktno obliko, komunikacija med glasbili se ohranja skozi neodvisnost vsakega glasbenika. To sta dokazala Rothenberg in Spaceways Inc., ki so kazali podobne glasbene tendence.

20

Lovar Ua

Analiza teksta

Za Evropo pa je znailen klasien vzorec meanja glasbenih zvrsti, brez ustrezne glasbene podlage, zato vse dobilo priblino podoben zvok. Terrafolk, Katalena, Atlasova, Peon vzamejo glasbeno zapuino in jo skuajo posodobiti, pri tem pa izgubijo tono to, kar se trudijo ohraniti-posebnost. Glasbeno tradicija je velik zaklad, ki nudi ogromno monosti za glasbene ustvarjalce,vendar jo je treba negovati na drugaen nain in ne le v skladu s trenutnimi trendi. Zato morajo drugo leto organizatorji temeljito razmisliti, kako ohraniti festival v zastavljenih ambicioznih okvirjih, saj je prilo letos do prevelike zasienosti z nezaelenimi elementi. V elji, da bi v vsakem primeru izpeljali ta festival, so mono nagrizli njegovo integriteto. e pa tega niso spoznali, je mogoe drugo leto bolje preimenovati festival v pop-godba, da bodo obiskovalci vedeli, po kaj so prili.

21